Št. 381-14/2024-3150-15 Ob-2745/24, Stran 2036
Republika Slovenija, Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Davčna ulica 1, Ljubljana, objavlja
za sofinanciranje gradnje visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij (GOŠO6)
Osnovo za izvedbo javnega razpisa predstavljajo naslednje pravne podlage:
– Uredba Sveta (EU) št. 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi COVID-19 (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 23);
– Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13; v nadaljevanju: Uredba 2020/852/EU);
– Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1; v nadaljevanju: Uredba GDPR);
– Uredba (EU, EURATOM) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013 (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, EURATOM) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1);
– Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. 57 z dne 18. 2. 2021, str. 17), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L št. 2024/795 z dne 29. 2. 2024; v nadaljevanju: Uredba 2021/241/EU);
– Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1; v nadaljevanju: Uredba 651/2014/EU);
– Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2106 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornost (UL L št. 429 z dne 1. 12. 2021, str. 83), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 96, 24. 3. 2022, str. 47);
– Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2105 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih z vsemi spremembami (UL L št. 429 z dne 1. 12. 2021, str. 79);
– Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L št. 442 z dne 9. 12. 2021, str. 1; v nadaljevanju: Delegirana uredba 2021/2139/EU);
– Priloga k Sklepu Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju, objavljena na https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/05/GL_corrections_pp_irregularities_annex_SL.pdf;
– Smernice o načelih, merilih in okvirnih lestvicah, ki se morajo uporabljati v zvezi s finančnimi popravki, ki jih Komisija izvede v skladu s členoma 99 in 100 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, z dne 11. julija 2006, objavljene na KMBT_C654e-20160329144538 (eu-skladi.si);
– Obvestilo Komisije Tehnične smernice za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost 2021/C 58/01 (UL C št. 58 z dne 18. 2. 2021, str. 1);
– Obvestilo Komisije Smernice o izogibanju in obvladovanju nasprotja interesov v skladu s finančno uredbo (2021/C 121/01), objavljeno na C_2021121SL.01000101.xml (europa.eu);
– Izvedbeni sklep Sveta z dne 28. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo (10612/21), vključno s prilogo;
– Izvedbeni sklep Sveta z dne 17. oktobra 2023 o spremembi Izvedbenega sklepa z dne 28. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo (13615/23), vključno s prilogo;
– Operativne ureditve med Evropsko komisijo in Slovenijo »Operational Arrangements between the European Commisison and Slovenia pursuant to article 20(6) of Regulation (EU) 2021/241) (s strani Evropske komisije potrjene marca 2022);
– Prilagoditev Operativnih ureditev za izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost med Evropsko komisijo in Slovenijo z dne 27. oktobra 2023 »Annexes to the Commission Decision approving the modifications to the Operational Arrangements between the Commission and the Republic of Slovenia pursuant to Regulation (EU) 2021/241);
– Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18,195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23);
– Proračun Republike Slovenije za leto 2024 (DP2024) (Uradni list RS, št. 150/22 in 123/23);
– Proračun Republike Slovenije za leto 2025 (DP2025) (Uradni list RS, št. 123/23);
– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 (ZIPRS2425) (Uradni list RS, št. 123/23 in 12/24);
– Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F);
– Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb);
– Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22);
– Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19);
– Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10, 60/11, 8/20 in 18/23 – ZDU-1O);
– Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – UPB, 15/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri; v nadaljevanju: ZIntPK);
– Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22);
– Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US in 102/23);
– Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljevanju ZEKom-2);
– Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZposS, 158/20 – ZintPK, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23);
– Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP in 133/23; v nadaljevanju: GZ1);
– Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS, št. 167/21);
– Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11);
– Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16);
– Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22);
– Uredba o uporabi javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij, gradnjo mobilnih omrežij 5G, gradnjo zalednih omrežij in za spodbujanje povezljivosti (Uradni list RS, št. 24/24);
– Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19, 121/21 in 132/23);
– Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Uradni list RS, št. 30/23);
– Načrt za okrevanje in odpornost, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo, Dodatek k Načrtu za okrevanje in odpornost (september 2023), z vsemi spremembami, objavljeno na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/;
– Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 (sklep vlade št. 38100-4/2022/5 z dne 25. 8. 2022, objavljen na Nacrt-razvoja-gigabitne-infrastrukture-do-leta-2030.pdf (gov.si) in Dodatek k Načrtu razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 (sklep vlade št. 38100-4/2022/8 z dne 9. 3. 2023), objavljen na Dodatek-k-Nacrtu-razvoja-gigabitne-infrastrukture-do-leta-2030.docx (live.com);
– Shema državne pomoči »Gradnja visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji – NOO« (št. priglasitve BE04-2632586-2024);
– Smernice za določitev načina financiranja iz sredstev Mehanizma z okrevanje in odpornost, št. 546-2/2021/14, ki jih je Ministrstvo za finance izdalo dne 21. 1. 2022;
– Smernice za določitev načina izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost, št. 546- 36/2022-1621/21, ki jih je Ministrstvo za finance izdalo dne 15. 4. 2022;
– Uporabniški priročnik za spremljanje Načrta za okrevanje in odpornost v MFERAC (marec 2022), objavljen na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/;
– Priročnik o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, verzija 1.3 (december 2023), objavljen na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-zaokrevanje-in-odpornost/dokumenti/;
– Priročnik o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost, verzija 1.5 (april 2024), objavljen na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/;
– Priročnik celostne grafične podobe Načrta za okrevanje in odpornost (maj 2022), objavljen na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/;
– Navodila za spremljanje podatkov za zaščito finančnih interesov Unije MFERAC (junij 2023), objavljena na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/;
– Navodila za uporabo aplikacije Program dela NOO (marec 2023), objavljena na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/;
– Strategija koordinacijskega organa Mehanizma za okrevanje in odpornost za boj proti goljufijam, objavljena na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/ in
– vse objavljene spremembe in dopolnitve navedenih podlag.
1. Naziv in sedež organa, ki dodeljuje sredstva: Republika Slovenija, Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo).
2. Splošni podatki o javnem razpisu:javni razpis se izvaja v skladu z Načrtom za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: NOO). Sofinancira ga Evropska unija iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Javni razpis se v NOO umešča na 2. razvojno področje »Digitalna preobrazba«, v komponento 7: »Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave« (C2 K7), naložba »Gigabitna infrastruktura«.
2.1. Namen javnega razpisa
Namen javnega razpisa je sofinanciranje postavitve infrastrukture, ki bo omogočala uporabo naprednih tehnologij gospodinjstvom in družbi, da ti lahko uporabijo pametne storitve in produkte.
2.2. Cilj javnega razpisa
Cilj javnega razpisa je gospodinjstvom na belih lisah omogočiti širokopasovni priključek v skladu z Načrtom razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 in Dodatkom k načrtu razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 ter z Načrtom za okrevanje in odpornost Republike Slovenije in spremembami Izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo.
2.3. Predmet javnega razpisa in območje izvajanja
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje gradnje odprtih visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnje obstoječih omrežij, ki bodo gospodinjstvom, ki so bele lise, ves čas omogočala zanesljiv dostop do elektronskih komunikacijskih storitev z običajno razpoložljivo hitrostjo prenosa najmanj 300 Mb/s v smeri proti uporabniku in vsaj 100 Mb/s v smeri od uporabnika na celotnem območju Republike Slovenije, kjer je gradnja infrastrukture ekonomsko najbolj zahtevna zaradi redke poseljenosti (pod 150 preb./km2) in/ali geografsko zahtevnega območja. Vključuje tudi najem ali nakup posameznih delov oziroma celotne obstoječe infrastrukture ali omrežij. Najem in neodtujljivo, neomejeno in nepreklicno pravico do uporabe (IRU) posameznih delov oziroma celotne obstoječe infrastrukture ali omrežij za obdobje največ 20 let.
Bela lisa je za potrebe tega javnega razpisa določena kot gospodinjstvo, kjer danes omrežje naslednje generacije, ki zagotavlja običajne razpoložljive hitrosti prenosa proti uporabniku 100 Mb/s, še ne obstaja, oziroma za njegovo gradnjo v naslednjih treh letih ne obstaja tržni interes oziroma se zanj ne izvajajo projekti, ki so že sofinancirani z javnimi sredstvi. Pri tem je običajna razpoložljiva hitrost prenosa tista, ki je dosegljiva 90 % časa dneva in se meri izven vršnih ur, v primeru FWBA dostopa pa tudi izven časa, ko omrežje deluje v energetsko varčnem načinu. Običajno razpoložljiva hitrost v primeru fiksnega širokopasovnega dostopa mora znašati vsaj 80 % maksimalne pritočne in odtočne hitrosti povezave. Običajno razpoložljiva hitrost v primeru FWBA dostopa ob uporabi namenske opreme nameščene na fiksni lokaciji končnega uporabnika mora znašati vsaj 50 % maksimalne pritočne in odtočne hitrosti povezave in jo lahko končni uporabnik izmeri z verodostojnim merilnikom hitrosti (npr. AKOS Test Net). V tem primeru se upoštevajo meritve izven vršnih ur. Vršna ura je čas statistično največje obremenitve fiksnega omrežja, ki traja največ dve uri in pol v določenem neprekinjenem obdobju dneva in jo operater opredelil glede na svoje omrežje.
Gospodinjstva so za namen tega javnega razpisa določena kot tisti stanovanjski deli stavb, ki imajo v katastru stavb označeno stanovanjsko rabo in imajo za atribut Vrsta dejanske rabe dela stavbe vrednosti:
– 1 – stanovanje v enostanovanjski stavbi ali
– 2 – stanovanje ali
– 3 – oskrbovano stanovanje ali
– 4 – bivalna enota ali
– 47 – stanovanje v dvostanovanjski stavbi
in v katerih ima vsaj ena oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Stalno ali začasno prebivališče oseb je podatek, pridobljen iz Centralnega registra prebivalstva Ministrstva za notranje zadeve.
V seznamu belih lis, ki je razdeljen na sklope po občinah in je Priloga 2 razpisne dokumentacije, so navedena gospodinjstva z njihovimi naslovi.
Na podlagi tega javnega razpisa se investicija, za sofinanciranje katere se odobrijo sredstva NOO, imenuje projekt.
Projekti se bodo izvajali na področju celotne Slovenije. Gospodinjstvom, ki so bele lise, bodo omogočale v zračni razdalji največ do 400 m od razdelilne točke v/na stavbi, na katerem se nahaja posamezno gospodinjstvo, ves čas zanesljiv dostop do elektronskih komunikacijskih storitev z običajno razpoložljivo hitrostjo prenosa najmanj 300 Mb/s v smeri proti uporabniku in vsaj 100 Mb/s v smeri od uporabnika.
Predmet razpisa je razdeljen v sklope, kjer posamezen sklop pomeni eno točno določeno občino iz naslednjega seznama, ki ima območja (naselja) z gostoto prebivalstva manj kot 150 preb./km2:
Sklop | Občina | Sklop | Občina | Sklop | Občina |
1 | Ajdovščina | 63 | Kostel | 125 | Ravne na Koroškem |
2 | Apače | 64 | Kozje | 126 | Renče-Vogrsko |
3 | Benedikt | 65 | Kranj | 127 | Ribnica |
4 | Bistrica ob Sotli | 66 | Kranjska Gora | 128 | Ribnica na Pohorju |
5 | Bled | 67 | Križevci | 129 | Rogaška Slatina |
6 | Bohinj | 68 | Krško | 130 | Rogašovci |
7 | Bovec | 69 | Kungota | 131 | Rogatec |
8 | Braslovče | 70 | Kuzma | 132 | Ruše |
9 | Brda | 71 | Laško | 133 | Selnica ob Dravi |
10 | Brezovica | 72 | Lenart | 134 | Semič |
11 | Brežice | 73 | Lendava | 135 | Sevnica |
12 | Cankova | 74 | Litija | 136 | Sežana |
13 | Celje | 75 | Ljubljana | 137 | Slovenj Gradec |
14 | Cerklje na Gorenjskem | 76 | Ljubno | 138 | Slovenska Bistrica |
15 | Cerknica | 77 | Ljutomer | 139 | Slovenske Konjice |
16 | Cerkno | 78 | Logatec | 140 | Sodražica |
17 | Cerkvenjak | 79 | Loška dolina | 141 | Solčava |
18 | Cirkulane | 80 | Loški Potok | 142 | Središče ob Dravi |
19 | Črenšovci | 81 | Lovrenc na Pohorju | 143 | Starše |
20 | Črna na Koroškem | 82 | Luče | 144 | Sveta Ana |
21 | Črnomelj | 83 | Lukovica | 145 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah |
22 | Destrnik | 84 | Majšperk | 146 | Sveti Jurij ob Ščavnici |
23 | Divača | 85 | Makole | 147 | Sveti Jurij v Slovenskih goricah |
24 | Dobje | 86 | Maribor | 148 | Šalovci |
25 | Dobrepolje | 87 | Medvode | 149 | Šentilj |
26 | Dobrna | 88 | Metlika | 150 | Šentjernej |
27 | Dobrova-Polhov Gradec | 89 | Mežica | 151 | Šentjur |
28 | Dolenjske Toplice | 90 | Miren-Kostanjevica | 152 | Šentrupert |
29 | Domžale | 91 | Mirna | 153 | Škocjan |
30 | Dornava | 92 | Mirna Peč | 154 | Škofja Loka |
31 | Dravograd | 93 | Mislinja | 155 | Šmarje pri Jelšah |
32 | Duplek | 94 | Mokronog-Trebelno | 156 | Šmarješke Toplice |
33 | Gorenja vas-Poljane | 95 | Moravče | 157 | Šmartno ob Paki |
34 | Gorišnica | 96 | Moravske Toplice | 158 | Šmartno pri Litiji |
35 | Gorje | 97 | Mozirje | 159 | Šoštanj |
36 | Gornja Radgona | 98 | Murska Sobota | 160 | Štore |
37 | Gornji Grad | 99 | Muta | 161 | Tabor |
38 | Gornji Petrovci | 100 | Naklo | 162 | Tišina |
39 | Grad | 101 | Nazarje | 163 | Tolmin |
40 | Grosuplje | 102 | Nova Gorica | 164 | Trbovlje |
41 | Hoče-Slivnica | 103 | Novo mesto | 165 | Trebnje |
42 | Hodoš | 104 | Oplotnica | 166 | Tržič |
43 | Horjul | 105 | Ormož | 167 | Turnišče |
44 | Hrastnik | 106 | Osilnica | 168 | Velenje |
45 | Idrija | 107 | Pesnica | 169 | Velike Lašče |
46 | Ig | 108 | Piran | 170 | Videm |
47 | Ilirska Bistrica | 109 | Pivka | 171 | Vipava |
48 | Ivančna Gorica | 110 | Podčetrtek | 172 | Vitanje |
49 | Izola | 111 | Podlehnik | 173 | Vodice |
50 | Jesenice | 112 | Podvelka | 174 | Vojnik |
51 | Jezersko | 113 | Poljčane | 175 | Vransko |
52 | Juršinci | 114 | Polzela | 176 | Vrhnika |
53 | Kamnik | 115 | Postojna | 177 | Vuzenica |
54 | Kanal | 116 | Prebold | 178 | Zagorje ob Savi |
55 | Kidričevo | 117 | Preddvor | 179 | Zavrč |
56 | Kobarid | 118 | Prevalje | 180 | Zreče |
57 | Kobilje | 119 | Ptuj | 181 | Žalec |
58 | Kočevje | 120 | Puconci | 182 | Železniki |
59 | Komen | 121 | Rače-Fram | 183 | Žetale |
60 | Komenda | 122 | Radeče | 184 | Žiri |
61 | Koper | 123 | Radlje ob Dravi | 185 | Žirovnica |
62 | Kostanjevica na Krki | 124 | Radovljica | 186 | Žužemberk |
Priloga 1 razpisne dokumentacije vsebuje seznam občin in pripadajočih naselij, v katerih so bele lise.
Dodelitev sredstev bo potekala v dveh odpiranjih oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, višina katerih je 30.000.000,00 EUR.
V projektu morajo za posamezni sklop zasebna sredstva upravičenih stroškov presegati 50 % celotne vrednosti projekta.
Povprečni znesek javnih sredstev sofinanciranja na omogočeno omrežno priključno točko čez celoten projekt posameznega sklopa ne sme presegati 4.387,04 EUR.
Investicija mora biti v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo dokončana najpozneje do 30. junija 2026. Rok za plačilo vlog za izplačilo (v nadaljevanju: VZI) iz Sklada NOO je 31. 8. 2026.
3. Potencialni prijavitelji
V skladu s priglašeno shemo državne pomoči »Gradnja visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji – NOO« (št. priglasitve BE04-2632586-2024) lahko na zadevni javni razpis kandidirajo prijavitelji, ki so registrirani kot operaterji elektronskih komunikacij in so v skladu s 5. členom ZEKom-2 AKOS že obvestili o nameri zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij.
Na javni razpis kandidira prijavitelj sam. Kandidiranje kot projektno partnerstvo, tj. konzorcij na zadevnem javnem razpisu ni možno.
Prijavitelj lahko nastopa s podizvajalci.
Prijavitelj v razmerju do ministrstva v celoti odgovarja za izvedbo projekta, tudi za poslovne aktivnosti podizvajalcev, ki jih bo vključil v svoj projekt.
Prijaviteljem, katerih projekti bodo izbrani na zadevnem javnem razpisu, bodo sofinancirani stroški izvedbe projektov iz sredstev Sklada NOO kot dovoljena državna pomoč v skladu s shemo državne pomoči »Gradnja visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji – NOO« (št. priglasitve BE04-2632586-2024).
Iz vsebine priglašene sheme državne pomoči »Gradnja visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji – NOO« (št. priglasitve BE04-2632586-2024) izhaja, da je pomoč namenjena točno določenemu sektorju in ne bo namenjena podjetjem, dejavnim v naslednjih sektorjih:
– sektor ribištva in akvakulture,
– primarni sektor kmetijske proizvodnje,
– sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov,
– za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov.
Omejitve pri dodelitvah javnih sredstev operaterjem so določene v 11. in 12. členu Uredbe o uporabi javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij, gradnjo mobilnih omrežij 5G, gradnjo zalednih omrežij in za spodbujanje povezljivosti (Uradni list RS, št. 24/24) v povezavi s 5. in 20. členom ZEKom-2 ter v skladu s priglašeno shemo Shema državne pomoči »Gradnja visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji – NOO« (št. priglasitve BE04-2632586-2024).
Državna pomoč je namenjena točno določenemu širokopasovnemu sektorju kot Pomoč za fiksna širokopasovna omrežja, ki jo določa Uredba 651/2014/EU.
4. Pogoji in zahteve za kandidiranje na javnem razpisu
Vloga prijavitelja mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve javnega razpisa in razpisne dokumentacije.
Prijavitelj na javni razpis lahko kandidira za en ali več sklopov. V tem primeru odda vlogo za vsak sklop posebej. Za vsak sklop lahko prijavitelj kandidira samo enkrat v okviru določenega roka odpiranja.
Če prijavitelj kandidira samo za en sklop, odda celotno dokumentacijo, kot je to navedeno za popolnost prve vloge v razpisni dokumentaciji in v obrazcu Kontrolnik za popolnost prve vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 23).
Če prijavitelj kandidira za več sklopov, za prvi sklop odda celotno dokumentacijo, kot je to navedeno za popolnost prve vloge v razpisni dokumentaciji in njenem obrazcu Kontrolnik za popolnost prve vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 23). Za vse naslednje sklope lahko ne glede na to, ali odda vlogo oziroma več njih na enem, ali na obeh odpiranjih, odda dokumentacijo, kot je navedeno za popolnost vsake naslednje vloge v razpisni dokumentaciji in njenem obrazcu Kontrolnik za popolnost vsake naslednje vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 24).
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepov o izboru, se pogodbe o sofinanciranju operacij s tem prijaviteljem ne bodo sklenile, sklepi o izboru operacij pa se odpravijo.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodb o sofinanciranju, lahko ministrstvo odstopi od teh pogodb o sofinanciranju operacij, pri čemer bo končni uporabnik dolžan vrniti že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije.
4.1. Splošni pogoji za kandidiranje
Prijavitelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
Vloga na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti v slovenskem jeziku.
Priloženi obrazci, izjave in priloge morajo biti v celoti izpolnjeni, podpisani ter žigosani, če prijavitelj uporablja žig. Če je vloga oddana v fizični obliki, morajo biti obrazci, izjave in priloge zloženi po vrstnem redu, kot je določeno v razpisni dokumentaciji in kot ga določa Kontrolnik za popolnost prve vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 23) oziroma Kontrolnik za popolnost vsake naslednje vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 24) ter povezani in speti, tako da jih ni mogoče neopazno odvzemati ali dodajati. Če prijavitelj odda vlogo v elektronski obliki, mora vloga vsebovati vse obrazce, izjave in priloge, kot jih za prvo vlogo določa Kontrolnik za popolnost prve vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 23) oziroma za vsako naslednjo vlogo Kontrolnik za popolnost vsake naslednje vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 24). Vsi morajo biti priloženi v priponkah elektronske vloge in na zahtevanih mestih podpisani s kvalificiranim digitalnim potrdilom zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe prijavitelja.
Izpolnjevanje splošnih pogojev se izkaže z naslednjimi obrazci iz razpisne dokumentacije:
– Prijavni obrazec za posamezni sklop (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 1)
– Osnovni podatki o prijavitelju in podizvajalcih (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 2)
Osnovnim podatkom o prijavitelju se priložijo tudi podatki o vseh morebitnih podizvajalcih (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 3: Podatki o podizvajalcu) ter pogodbe z vsemi morebitnimi podizvajalci (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 4: Dogovor oziroma pogodba s podizvajalci)
– Izpolnjevanje razpisnih pogojev prijavitelja (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 5: Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev)
Glede izpolnjevanja razpisnih pogojev prijavitelj podpiše izjavo, s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 5). Ministrstvo lahko izvede preveritev določenih pogojev z vpogledom v javne evidence. V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
Vsebina izjave:
– vloga je v skladu z vsemi zahtevami javnega razpisa in razpisne dokumentacije;
– strinjanje z vsemi pogoji in zahtevami javnega razpisa in razpisne dokumentacije;
– prijavitelj je vpisan v uradno evidenco kot operater elektronskih komunikacij v skladu s 5. členom ZEKom-2;
– nima neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– nima neporavnanih nalogov za vračilo za preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva Ministrstva za finance;
– nima na dan vložitve vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 EUR;
– ni insolventen ali v stanju kapitalske neustreznosti v skladu s predpisi o finančnem poslovanju podjetij;
– ni izvedel projekta tj. začel gradnje oziroma izvedel zavezujočega naročila opreme pred oddajo vloge na zadevni javni razpis;
– redno izplačuje plače in socialne prispevke;
– da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, v primeru da zasebni viri za izvedbo celotnega projekta ne bodo pridobljeni;
– bo vodil stroške in prihodke tako v času gradnje, kot tudi upravljanja in vzdrževanja na ločenem stroškovnem mestu za vsak projekt posebej;
– prijavitelju ni izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj iz prvega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v nadaljevanju: ZJN-3);
– prijavitelju ni podana prepoved poslovanja v razmerju do ministrstva v obsegu, kot izhaja iz 35. člena ZIntPK;
– prijavitelj ni v težavah, kot je to določeno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014;
– projekt ima zaključeno finančno konstrukcijo oziroma so ob upoštevanju virov po zadevnem javnem razpisu zagotovljeni vsi ostali viri za izvedbo celotnega projekta;
– če izbrani prijavitelj ni zavezanec za uporabo ZJN-3, bo pri izboru zunanjih izvajalcev spoštoval temeljna načela javnega naročanja ter njihovo smiselno uporabo s povpraševanjem na trgu na naslednji način:
– postopek povpraševanja izvede in pridobi vsaj tri ponudbe, v primeru manjšega števila pridobljenih ponudb se predloži utemeljitev z dokazili ali
– postopek povpraševanja izvede po svojih internih navodilih, kadar so le-ta enaka ali strožja od določb glede izbora zunanjih izvajalcev tega javnega razpisa;
– prijavitelj je seznanjen, da bo vključen v seznam končnih uporabnikov, ki bo elektronsko ali drugače javno objavljen in bo vseboval ime projekta, naziv končnega uporabnika in znesek javnih virov sofinanciranja projekta;
– prijavitelj je seznanjen, da kumulacija pomoči za iste upravičene stroške ni dovoljena;
– prijavitelj bo hranil dokumentacijo v zvezi s projektom v skladu z veljavnimi predpisi (zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive in Uredbo 651/2014/EU) še pet let po zaključku projekta za potrebe revizije oziroma kot dokazila za potrebe bodočih preverjanj;
– prijavitelj bo omogočil dostopnost dokumentacije projekta ministrstvu, koordinacijskemu organu, revizijskemu organu ter drugim nadzornim organom;
– prijavitelj bo zagotavljal enake možnosti v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti, in v skladu z Uredbo št. 1303/2013;
– prijavitelj bo dokumentirano spremljal in prikazoval neto prihodke projekta. Prihodke bo evidentiral in spremljal na ločenem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi, zaradi česar bo možen ločen izpis iz računovodskih evidenc;
– prijavitelj bo za namen spremljanja in vrednotenja projekta spremljal in ministrstvu zagotavljal podatke o doseganju ciljev in kazalnikov projekta na vsake tri mesece;
– da je seznanjen o obdobju trajanja projekta in upravičenih stroškov in izdatkov projekta;
– da je seznanjen s posledicami, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja projekta ali izvrševanja projekta prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti;
– da je seznanjen s posledicami, ki bi nastale ob ugotovitvi dvojnega financiranja posameznega projekta, neupoštevanja veljavne zakonodaje in navodil v vseh postopkih izvajanja projekta ali če delež sofinanciranja projekta preseže maksimalno dovoljeno stopnjo;
– da bo pri izvedbi projekta dosledno upošteval vso veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo ter pravila izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost v Republiki Sloveniji;
– da soglaša, da ministrstvo zbira in obdeluje osebne podatke lastnikov prijavitelja in lastnikov morebitnih podizvajalcev, v sistemu MFERAC, z namenom izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo za izvajanje NOO skladno s tč. d) drugega odstavka 22. člena Uredbe 2021/241/EU;
– da ima vzpostavljen svoj enoten informacijski sistem za pregledovanje, naročanje in upravljanje storitev oziroma, da je enotni informacijski sistem v postopku vzpostavljanja in bo vzpostavljen pred podpisom pogodbe o sofinanciranju na podlagi tega razpisa;
– prijavitelj izjavlja, da so navedeni podatki resnični.
– Bonitetna ocena prijavitelja (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 6)
Če je prijavitelj novoustanovljeno podjetje, ki še nima bonitetne ocene, se preverjajo bonitetne ocene povezanih podjetij in prevzemanje obveznosti le-teh za to novoustanovljeno podjetje.
Če novoustanovljeno podjetje ne more predložiti bonitetne ocene, niti nima povezanih podjetij, prijava na razpis ni mogoča.
Priloži se zadnja bonitetna ocena podjetja, ki ne sme biti nižja od AJPES SB9 oziroma po Moody’s nižja od B1 ali po Fitch oziroma S&P nižja od B+, ki na dan oddaje vloge ni starejša od 30 dni.
– Podatki o povezanih podjetjih prijavitelja (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 7).
Povezana podjetja so v skladu s 3. členom Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 podjetja, med katerimi obstaja vsaj eno od naslednjih razmerij:
(a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;
(b) podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;
(c) podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane s tem podjetjem, ali določbe v statutu tega podjetja;
(d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.
Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se investitorji iz drugega pododstavka odstavka 2 člena 3 ne vključujejo, neposredno ali posredno, v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.
Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, ki imajo z enim ali več povezanimi podjetji katero koli razmerje, opisano v prvem pododstavku, ali vsi investitorji iz odstavka 2 člena 3.
Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, ki so med seboj povezana preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istih upoštevnih trgih ali na sosednjih trgih.
Za povezane družbe se štejejo tudi podjetja, ki so povezana prek lastniških deležev fizičnih oseb, z upoštevanjem določil Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014.
Za opredelitev malih in srednjih podjetij se upoštevajo določila iz Priloge 1 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014), ki je objavljena na spletni strani:
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX %3A32014R0651
Ob tem drugi odstavek 6. člena te priloge določa, da se za podjetje, ki ima povezana podjetja, podatki tudi glede števila zaposlenih določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja ali na podlagi konsolidiranih zaključnih računov podjetja, v katerega je podjetje vključeno za namene konsolidacije, če ti obstajajo;
– Izjava, da prijavitelj/podizvajalci soglašajo s pridobitvijo podatkov iz registra dejanskih lastnikov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 8);
– Izjava, da soglašajo, da se skladno s tč. d) drugega odstavka 22. člena Uredbe 2021/241/EU za namene revizije in nadzora in za zagotovitev primerljivih informacij o porabi sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru NOO med drugim zbirajo tudi podatki o imenih, priimkih in datumih rojstva dejanskih lastnikov prejemnika sredstev/podizvajalcev(obrazec v razpisni dokumentaciji št. 9).Dejanski lastniki so opredeljeni v Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22). V kolikor je končni prejemnik zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov, ki ga vzdržuje in upravlja AJPES skladno z 48. členom Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, se šteje, da so podatki o njegovih dejanskih lastnikih razvidni iz omenjenega registra.
Za namen preverjanja prijavitelj ustrezno izpolni in v vlogi priloži pooblastilo v obrazcu v razpisni dokumentaciji št. 21: Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence pravnih oseb in za pridobitev podatkov FURS.
4.2. Dokumentacija za izvedbo projekta
Prijavitelj mora v svoji vlogi priložiti za vsak sklop, za katerega sofinanciranje kandidira, svojo dokumentacijo za izvedbo projekta.
Če prijavitelj kandidira samo za en sklop, odda celotno dokumentacijo, kot je določeno v Kontrolniku za popolnost prve vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 23).
Če prijavitelj kandidira za več sklopov, za prvi sklop odda celotno dokumentacijo, kot je določeno v Kontrolniku za popolnost prve vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 23). Za vse naslednje sklope lahko ne glede na to, ali odda vlogo oziroma več njih na enem ali obeh odpiranjih, odda dokumentacijo, kot je določeno v Kontrolniku za popolnost vsake naslednje vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 24).
Prijavitelj mora predložiti dokumentacijo za izvedbo projekta posebej za vsak prijavljeni sklop, na podlagi katerega bo gradil odprto visokozmogljivo fiksno širokopasovno omrežje. Dokumentacija za izvedbo projekta mora vsebovati:
– investicijsko dokumentacijo, ki mora biti izdelana ob smiselni uporabi UEM,
– projektno dokumentacijo v obliki idejne zasnove za pridobitev projektnih in drugih pogojev.
Izpolnjevanje zahtev, vezanih na investicijsko in projektno dokumentacijo, se dokazuje z dokumentacijo iz tega poglavja.
4.2.1. Investicijska dokumentacija
Prijavitelj mora priložiti naslednje:
– investicijsko dokumentacijo za posamezni sklop (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 10), ki mora biti izdelana ob smiselni uporabi Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in vsebuje:
– kratko predstavitev prijavitelja;
– povzetek projektne dokumentacije:
– kratek opis ter utemeljitev izbrane optimalne variante gradnje;
– navedbo odgovorne osebe za izdelavo investicije, projektne dokumentacije, odgovornega vodje za izvedbo investicije ter odgovornega nadzornika del;
– predvideno organizacijo in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije, če ni posebej izdelana študija izvedbe investicije;
– kratko analizo obstoječega stanja, s prikazom potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija;
– časovni načrt izvedbe sklopa s popisom vseh aktivnosti in organizacijo vodenja projekta ter izdelano analizo izvedljivosti (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 11).
Gradnja mora biti dokončana in vsi VZI morajo biti predloženi na ministrstvo do 31. 5. 2026. Realizacija gradnje mora biti predvidena mesečno in letno;
– predvideno dinamiko črpanja sredstev na sklop ter načrt financiranja investicijskega projekta na sklop (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 12) v tekočih cenah.
Razvidna mora biti razčlenitev stroškov na upravičene in neupravičene stroške za izvedbo projekta. Upravičeni stroški morajo biti razdeljeni na upravičene stroške, ki bodo sofinancirani z javnimi sredstvi in upravičene stroške, ki bodo financirani z zasebnimi sredstvi. Prav tako mora biti iz specifikacije upravičenih stroškov razvidno, da je za izvedbo projekta namenjenih več kot 50 % zasebnih sredstev upravičenih stroškov prijavitelja.
4.2.2. Projektna dokumentacija
Prijavitelj mora priložiti naslednje:
– projektno dokumentacijo (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 13) v obliki idejne zasnove za pridobitev projektnih in drugih pogojev, ki vsebuje najmanj:
1. razviden seznam vseh gospodinjstev – belih lis, ki jim bo prijavitelj omogočil dostop do odprtega visokozmogljivega fiksnega širokopasovnega omrežja (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 14: Bele lise);
2. prikaz povezovanja belih lis v omrežje;
3. idejno zasnovo omrežja elektronskih komunikacij in trase optičnega omrežja;
4. tehnologijo in topologijo omrežja vključno z vsemi omrežnimi elementi;
5. ustrezne grafične priloge (seznam risb, situacijski potek trase, shematski načrt omrežja ...);
6. opis gradbenih in montažnih del;
7. časovnico gradnje;
8. prikaz ocene predvidenih količin vgrajenih materialov, oceno predvidenih gradbenih in montažnih del, meritev in posredovanje podatkov o zgrajenih trasah (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 15: Tehnično-tehnološki del za sklop);
9. vzorčna ponudba z vsemi sestavinami, ki so navedene v razpisni dokumentaciji (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 16: Vzorčna ponudba);
10. opis izpolnjevanja vseh zahtev razpisne dokumentacije iz poglavja 1.5.3 Zahteve za sofinancirano omrežje, ki še niso zajete v točkah od 1 do 9 tega poglavja;
– Izjavo o skladnosti projekta z načelom »ne škoduj bistveno« (DNSH) (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 17);
– Izpis iz ustreznega imenika inženirske zbornice za odgovorno osebo, ki bo opravljala neodvisen nadzor (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 18).
4.2. Zahteve za sofinancirano omrežje
1. Odprto visokozmogljivo fiksno širokopasovno omrežje je za potrebe tega javnega razpisa visokozmogljivo fiksno širokopasovno omrežje, ki je zgrajeno s pomočjo sofinanciranja z javnimi sredstvi na podlagi tega javnega razpisa in je dostopno vsem izvajalcem javnih komunikacijskih storitev pod enakimi pogoji. Izbrani prijavitelj bo moral v okviru zmožnosti lastnega omrežja nuditi odprt veleprodajni širokopasovni dostop (to je: 1. lokalni dostop – fizična ali virtualna razvezava lokalne zanke in/ali 2. osrednji dostop – dostop z bitnim tokom) v skladu s pravičnimi in nediskriminatornimi pogoji. Tak veleprodajni dostop mora izbrani prijavitelj na podlagi pogojev iz tega razpisa zagotavljati vsaj deset let od datuma obojestranskega podpisa pogodbe, pri čemer pa mora sam dostop do fizične infrastrukture in posameznih vodov zagotavljati tudi po izteku veljavnosti pogodbe in to ves čas obstoja te fizične infrastrukture in posameznih vodov. Zgrajena infrastruktura, za katero se bo dodelila pomoč, bo morala vedno omogočati še najmanj podvojitev števila vodov (bakrenih paric, optičnih vlaken, koaksialnih kablov, vseh vrst nadzemnih povezav, v skladu z 94. točko 3. člena ZEKom-2) iste tehnologije, ki jo bo v omrežju na določeni trasi ponudil izbrani prijavitelj v svoji vlogi, brez izvedbe dodatnih gradbenih del, za primer potencialno izraženega interesa za njeno souporabo s strani drugih operaterjev v prihodnosti.
2. Odprto visokozmogljivo fiksno širokopasovno omrežje izbranega prijavitelja bo moralo omogočati ves čas zanesljiv dostop do elektronskih komunikacijskih storitev z običajno razpoložljivo hitrostjo prenosa najmanj 300 Mb/s v smeri proti uporabniku in vsaj 100 Mb/s v smeri od uporabnika – gospodinjstva, ki je bela lisa, ter mu bo ta na voljo ves čas – 24 ur na dan, vse dni v letu. Šteje se, da je gospodinjstvu le ta omogočen, kadar mu je mogoče zagotoviti takšen dostop preko zgrajene dostopovne točke brezžičnega omrežja, ali kadar je gospodinjstvo v neposredni bližini fiksnega omrežja. Za neposredno bližino fiksnega omrežja se šteje zračna razdalja do največ 400 m od razdelilne točke v/na stavbi, na katerem se nahaja posamezno gospodinjstvo do mesta, kjer je možen priklop na omrežje, če na tej razdalji ni ovir, ki bi preprečevale izgradnjo take povezave. Omrežje se za vsa gospodinjstva iz seznama belih lis (Priloga 2: Seznam belih lis) za katera prijavitelj kandidira za vse sklope načrtuje do razdelilne točke na naslovu stavbe (HSMID), na katerem se nahaja posamezno gospodinjstvo, ki je bela lisa. Izgradnja notranje inštalacije ni predmet tega razpisa.
3. Pri načrtovanju omrežja mora prijavitelj v projekt svoje vloge obvezno vključiti najmanj 75 % belih lis določene občine oziroma posameznega sklopa. To število prijavitelj dobi tako, da se izračuna 75 % števila belih lis v posamezni občini, ki se vedno zaokroži navzgor na celo število.
4. Izbrani prijavitelj bo moral po zaključku gradnje omogočati ves čas zanesljiv dostop do elektronskih komunikacijskih storitev z običajno razpoložljivo hitrostjo prenosa najmanj 300 Mb/s v smeri proti uporabniku in vsaj 100 Mb/s v smeri od uporabnika, ki jih je določil v svoji vlogi in so bele lise s seznama posameznega sklopa, za katerega sofinanciranje kandidira.
5. Izbrani prijavitelj bo moral ministrstvu ob predložitvi vsakokratnega VZI priložiti tudi seznam s podatki o omogočenih omrežnih priključnih točkah (v nadaljevanju: OPT) za vsako gradbeno situacijo posebej, ki je potrjen s strani pooblaščenega nadzornika gradnje in potrdilo Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS), da je sporočil podatke o lokaciji in trasi, vrsti in trenutni uporabi novozgrajenih komunikacijskih omrežij ter pripadajoče infrastrukture in podatke o obstoječem stanju in zmogljivosti teh novih omrežnih priključnih točk na fiksni lokaciji v skladu s 15. členom ZEKom-2.
6. Izbrani prijavitelj bo moral na svojem enotnem informacijskem sistemu za pregledovanje, naročanje in upravljanje storitev iz točke 10 tega poglavja najaviti datume, ko bodo posamezni OPT-ji na določenih naslovih omogočeni, vsaj trideset koledarskih dni pred predvidenim zaključkom gradnje le teh. Po zaključku njihove gradnje pa bo moral izbrani prijavitelj najkasneje v osmih koledarskih dneh javno objaviti na tem istem enotnem informacijskem sistemu na neizbrisen in sledljiv način njihov seznam vključno z datumi zaključka gradnje potrjenimi s strani pooblaščenega nadzornika gradnje.
7. Izbrani prijavitelj mora ob vlogi na javni razpis imeti enoten informacijski sistem iz prejšnjega odstavka že vzpostavljen oziroma je lahko v postopku njegovega vzpostavljanja. Dokazilo o vzpostavljanjem enotnem informacijskem sistemu mora izbrani prijavitelj obvezno predložiti ministrstvu pred podpisom pogodbe o sofinanciranju. V kolikor izbrani prijavitelj dokazila o vzpostavljanjem enotnem informacijskem sistemu ne predloži pred podpisom pogodbe, se pogodba ne podpiše in sklene in sklep o izbiri se razveljavi. Vzpostavitev enotnega informacijskega sistema ni sofinancirana v sklopu tega javnega razpisa, tj. ni upravičen strošek.
8. Po zaključku gradnje in javni objavi seznama omogočenih OPT-jev iz prejšnje točke bo moral izbrani prijavitelj na zahtevo zainteresiranega ponudnika storitve ali končnega uporabnika, ki mu je dostop omogočen, priključiti na storitev najkasneje v roku šestdeset koledarskih dni od datuma naročila, ki bo podano v skladu s pogoji iz vzorčne ponudbe izbranega prijavitelja. Izbrani prijavitelj za izgradnjo zadnjih do 400 m lahko vsem ponudnikom storitev ali končnim uporabnikom celotnega sklopa zaračuna priključnino v enotni višini, ki ne sme biti višja od 200 EUR na OPT. Izbrani ponudnik bo moral to določilo, možnost zaračunavanja priključnine v enotni višini, ki ne sme biti višja od 200 EUR na omrežno priključno točko, upoštevati ves čas veljavnosti pogodbe med ministrstvom in izbranim prijaviteljem, to je pet let.
9. Izbrani prijavitelj bo za svoje omrežje moral javno objaviti informacije in omejevanje uporabe v skladu s 5. členom Splošnega akta o storitvah dostopa do interneta in s tem povezanih pravic končnih uporabnikov (Uradni list RS, št. 28/23).
10. Izbrani prijavitelj bo moral javno objaviti vzorčne ponudbe za vse ponujene modele odprtega veleprodajnega širokopasovnega dostopa, ki jih bo ponujal v svojem omrežju, najkasneje v enem mesecu od obojestranskega podpisa pogodbe o sofinanciranju. Vzorčna ponudba mora vsebovati najmanj naslednje elemente:
– dostop do informacij,
– definicije pojmov in okrajšave,
– topologija in zgradba omrežja (npr. kabelska kanalizacija in funkcijske lokacije),
– storitve vzorčne ponudbe,
– postopki zagotavljanja odprtega veleprodajnega širokopasovnega dostopa v omrežju vključno s postopki poizvedbe, naročila, izvedbe naročila, preklica naročila, izključitve, prehodov med operaterskimi storitvami, odprave napak in vzdrževanja omrežja,
– nivo zagotavljanja storitve in pogodbene kazni,
– medsebojno obveščanje,
– cene in zaračunavanje storitev vzorčne ponudbe,
– postopek sklenitve pogodbe,
– zavarovanje obveznosti,
– sankcije za kršitve pogojev, izključitve in omejitve odgovornosti,
– veljavnost in odpoved pogodb,
– sprememba vzorčne ponudbe,
– varovanje zaupnih podatkov,
– pravno nasledstvo,
– vzorci pogodb in obrazcev.
Vzorčna ponudba je obvezna priloga k vlogi na javni razpis.
11. Izbrani prijavitelj bo moral vsem ponudnikom storitev zagotoviti možnost uporabe informacijskega sistema, ki bo enoten za vse ponudnike storitev vključno z maloprodajnimi enotami, ki so v njegovi lasti ali v lasti z njim kapitalsko povezanih družb, preko katerega bo moral zagotavljati učinkovito izvajanje procesov glede poizvedb, naročil, odprave napak vključno z informacijami iz 6., 9. in 10. točke tega poglavja. Prek navedenega enotnega sistema mora zagotoviti sprotno obveščanje o rokih za odpravo napak, takoj po odpravi pa o vzrokih za nastanek napak in o odpravi prijavljene napake, ter o vseh ostalih fazah in postopkih reševanja na neizbrisen in sledljiv način. Mehanizem mora omogočati, da izbrani prijavitelj in ponudnik storitve vse do jasne razmejitve napake v korist končnega uporabnika skupaj odpravljata napako. Izbrani prijavitelj odpravlja napako, če je ta nastala na veleprodajni storitvi, ponudnik storitve pa, če je nastala v nadgradnji za maloprodajno storitev. Ker izbrani prijavitelj dobi plačilo za izvajanje veleprodajne storitve, je njegova obveznost, da vse do jasne razmejitve napake aktivno sodeluje pri iskanju in morebitni odpravi napake.
12. Izbrani prijavitelj bo moral oblikovati cene odprtega veleprodajnega širokopasovnega dostopa na podlagi učinkovitih prirastnih stroškov vključno s pribitkom za skupne stroške. Pri tem mora upoštevati tudi naložbe v omrežje s primerno stopnjo donosnosti naložbe glede na vložena sredstva, kar predstavlja tehtano povprečje kapitala (ang. weighted average cost of capital – WACC). Navedeno pomeni, da morajo biti cene stroškovno naravnane in ne smejo biti višje od stroškov učinkovitega operaterja. Z navedeno metodo bo izbranemu prijavitelju omogočeno pokrivanje dejansko nastalih stroškov učinkovitega operaterja z upoštevanjem ustreznega donosa na vloženi kapital. Tako oblikovane veleprodajne cene dostopa bodo omogočale iskalcu dostopa učinkovit vstop na trg, kar bo omogočalo zagotavljanje novih, hitrejših širokopasovnih storitev boljše kakovosti. Ustrezno stopnjo donosa na vloženi kapital določa agencija in jo objavlja na svoji spletni strani (trenutno veljavni WACC je objavljen na spletni strani: https://www.akos-rs.si/telekomunikacije/raziscite/regulacija-upostevnih-trgov/model-izracuna-wacc-za-cenovno-regulacijo-elektronskih-komunikacij). Če njegova maloprodajna enota oziroma njegova hčerinska ali povezana podjetja ponujajo tovrstne storitve tudi na maloprodajnem trgu, za navedene veleprodajne cene hkrati velja tudi prepoved škarij cen. Obveznost prepoved škarij cen se naloži z namenom, da se zagotovi zadostna razlika med maloprodajnimi in veleprodajnimi cenami, pri čemer razlika temelji na učinkovitih prirastnih stroških enako učinkovitega operaterja (EEO) s pribitkom za skupne stroške in z vključeno primerno stopnjo donosa naložbe na vložena sredstva. S tem se prepreči, da bi operater, lastnik omrežja, izrinil konkurenco s trga s postavljanjem previsokih veleprodajnih cen oziroma prenizkih maloprodajnih cen. Hkrati se ostalim operaterjem zagotovi možnost postavljanja konkurenčnih cen na maloprodajnem trgu. Izbrani prijavitelj bo moral za vse veleprodajne storitve oblikovati učinkovite stroškovne cene in hkrati upoštevati prepoved škarij cen ter AKOS te cene na njeno zahtevo stroškovno dokazati in utemeljiti. Pri oblikovanju se lahko upoštevajo le nastali učinkoviti strošek, morebitno neučinkovitost operaterja ter podvajanje in prenašanje stroškov je treba izločiti. Pri tem mora izbrani prijavitelj slediti pravičnim, objektivnim in preglednim merilom razporejanja stroškov. Stroškovne kalkulacije morajo dovolj podrobno prikazati investicijske (amortizacija) in operativne stroške, pri čemer mora pri investicijskih stroških ločeno prikazati subvencioniran del, saj se ta del ne upošteva pri oblikovanju veleprodajnih cen dostopa. Stroškovno naravnanost cen vključno s prepovedjo škarij cen, bo AKOS preverjala s cenami, ki so na voljo na primerljivih konkurenčnih trgih in pri operaterjih omrežij.
13. Izbrani prijavitelj bo moral zagotoviti, da rok za odpravo napak v njegovem omrežju ne znaša več kot dva delovna dneva od prijave napake, pri čemer bo moral 60 % vseh napak odpraviti v enem delovnem dnevu. Rok se v primeru težjih napak lahko podaljša za največ pet delovnih dni, pri čemer bo moral o podaljšanju roka ustrezno seznaniti ponudnika storitev in navesti ter utemeljiti razloge, iz katerih izhaja, da gre za težjo napako. Pri zagotavljanju storitev bo moral izbrani prijavitelj subjektom iz prejšnje točke tega poglavja na podlagi njihove zahteve omogočiti tudi sklenitev posebnega dogovora o zagotavljanju nivoja storitve (ang. service level agreement – SLA).
14. Izbrani prijavitelj mora pri gradnji, upravljanju in vzdrževanju svojega omrežja upoštevati vse določbe veljavne zakonodaje in veljavnih regulatornih ukrepov AKOS.
15. Komunikacijska omrežja in pripadajoča infrastruktura morajo biti grajeni v skladu s šestim odstavkom 10. člena ZEKom-2, razen kjer dejanske in tehnične možnosti tega ne dopuščajo, tako, da zaradi varstva okolja in omejevanja nepotrebnih posegov v prostor, javnega zdravja in javne varnosti omogočajo njihovo skupno uporabo, in trajnostno vzdržno.
16. Prijavitelj mora pri načrtovanju omrežij, katerih gradnja bo sofinancirana z javnimi sredstvi, preučiti vse potencialne možnosti souporabe obstoječe infrastrukture, objektov in naprav vseh operaterjev elektronskih komunikacij ter infrastrukturnih operaterjev, kot tudi tiste, katerih gradnja ali postavitev je na tem območju že načrtovana v naslednjih treh letih, in s tem pozitivno vplivati na znižanje stroškov ter zmanjšanje vplivov posegov v prostor.
Dostop do obstoječe fizične infrastrukture, ki v skladu z 10. točko 3. člena ZEKom-2 pomeni kateri koli element omrežja, namenjen namestitvi drugih elementov omrežja, ne da bi sam postal aktiven element omrežja, na primer cevi, drogovi, kanali, revizijski jaški, vstopni jaški, omarice, stavbe ali dostopi v stavbe, antene in stolpi (kabli, vključno z neuporabljenimi optičnimi vlakni, in vodovodna omrežja, ki se uporabljajo za prehranske potrebe ljudi, niso fizična infrastruktura), infrastrukturnega operaterja, ki je lahko operater omrežja kot tudi fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja fizično infrastrukturo, namenjeno zagotavljanju druge vrste gospodarske javne infrastrukture, ureja 139. člen ZEKom-2.
Ustanovitev služnosti, ki je potrebna za gradnjo, postavitev, obratovanje ali vzdrževanje elektronskega komunikacijskega omrežja ureja 27. člen ZEKom-2. Služnost pri gradnji javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ki se financirajo iz javnih sredstev v skladu z 20. členom tega zakona, je na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti neodplačna.
17. Izbrani prijavitelj pred podpisom pogodbe preveri za vsa gospodinjstva – bele lise, ki jih je vključil v svoj projekt, ali že imajo omogočeno oziroma zgrajeno tovrstno dostopovno omrežje. Če ga nekatera imajo, o tem obvesti ministrstvo, da se jih izloči iz predmeta pogodbe.
18. Ministrstvo bo vsake tri mesece preverjalo izvajanje projekta glede na njegovo časovnico, opredeljeno v investicijski in projektni dokumentaciji. Če bo izbrani prijavitelj s svojimi aktivnostmi zamujal za več kot tri mesece, bo ministrstvo odstopilo od pogodbe. Morebitni zgrajeni deli omrežij v tem primeru ne bodo sofinancirani, prav tako vsa do tedaj prejeta izplačila, bo moral končni uporabnik vrniti z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. Pri podrobnem časovnem načrtu gradnje/omogočanja po naslovih vseh OPT, bo izbrani prijavitelj moral v določenih tri mesečnih intervalih upoštevati naslednje zahteve:
– po koncu prvih šestih mesecev od datuma podpisa pogodbe bo omogočil vsaj 2 % skupnega števila vseh OPT iz svoje vloge,
– po koncu prvih devetih mesecev od datuma podpisa pogodbe bo omogočil vsaj 5 % skupnega števila vseh OPT iz svoje vloge,
– po koncu prvih dvanajstih mesecev od datuma podpisa pogodbe bo omogočil vsaj 25 % skupnega števila vseh OPT iz svoje vloge,
– po koncu prvih petnajstih mesecev od datuma podpisa pogodbe bo omogočil vsaj 50 % skupnega števila vseh OPT iz svoje vloge,
– po koncu prvih osemnajstih mesecev od datuma podpisa pogodbe bo omogočil vsaj 70 % skupnega števila vseh OPT iz svoje vloge,
– do 31. 5. 2026 bo omogočil 100 % števila vseh OPT iz svoje vloge.
Nadzor nad izpolnjevanjem pogojev iz tega poglavja v okviru svojih pristojnosti opravlja AKOS v skladu z ZEKom-2.
V primeru spremembe zakonodaje ali spremembe regulatornih ukrepov na trgu, ki bi povzročile potrebne spremembe na področjih gradnje, upravljanja in vzdrževanja sofinanciranega omrežja, ministrstvo ne prevzema nobene odgovornosti, zato izbranemu prijavitelju iz tega naslova ne pripada nobena finančna kompenzacija, morebitne finančne posledice pa bo moral pokriti iz zasebnih sredstev.
5. Pričakovani rezultati in kazalniki projektov
Izbrani prijavitelj bo moral v okviru izvedbe projekta gradnje omrežja za posamezen sklop v skladu z zahtevami javnega razpisa omogočiti vsem gospodinjstvom, ki jih je določil v svoji vlogi in so bele lise iz seznama posameznega sklopa/občine, za katerega sofinanciranje kandidira, odprt visokozmogljivi fiksni širokopasovni dostop do elektronskih komunikacijskih storitev z običajno razpoložljivo hitrostjo prenosa najmanj 300 Mb/s v smeri proti uporabniku in vsaj 100 Mb/s v smeri od uporabnika.
Po zaključku gradnje in javni objavi seznama omogočenih omrežnih priključnih točk bo moral izbrani prijavitelj na zahtevo ponudnika storitve zainteresiranega končnega uporabnika, ki mu je dostop omogočen, priključiti na storitev najkasneje v roku šestdeset koledarskih dni od datuma naročila, ki bo podano v skladu s pogoji iz vzorčne ponudbe izbranega prijavitelja.
Gospodinjstvo, ki ne želi omrežne priključne točke, je opravičljiv razlog za nedoseganje kazalnika, če prijavitelj ob oddaji VZI predloži izpolnjeno in podpisano izjavo na obrazcu v razpisni dokumentaciji št. 19 Izjava lastnika nepremičnine, da ne želi oziroma ne dovoli gradnje širokopasovnega dostopa ali obrazcu v razpisni dokumentaciji št. 20 Seznam lastnikov nepremičnin, ki ne želijo oziroma ne dovolijo gradnje širokopasovnega dostopa in o tem tudi nočejo ali ne morejo podpisati izjave ali je tam omrežje že zgrajeno.
Rok za doseganje pričakovanih rezultatov v okviru NOO cilj »C2.K7.IH.T99 Dodatna gospodinjstva s širokopasovnim dostopom«, je do 30. 6. 2026 omogočiti dostop do visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev hitrosti najmanj 100 Mb/s, 6.838 gospodinjstvom na območjih »belih lis«, predvsem na redko poseljenih in težko dostopnih območjih.
Ministrstvo bo od podpisa pogodbe na vsake tri mesece preverjalo izvajanje časovnice iz vloge izbranega prijavitelja. Poleg tega bo ministrstvo preverilo celotno izvedbo projekta tudi na dan 30. 6. 2026.
6. Finančna zavarovanja
Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.
Izbrani prijavitelj bo moral ob podpisu pogodbe ministrstvu dostaviti zavarovanje (pet bianco menic in menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev) za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % skupne pogodbene vrednosti z veljavnostjo še tri mesece po izteku pogodbe.
Ministrstvo bo unovčilo zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, če končni uporabnik ne bo imel opravičljivega razloga, s katerim se bo ministrstvo pisno strinjalo, v naslednjih primerih:
– če izbrani prijavitelj ne bo pričel izvajati svojih pogodbenih obveznosti v skladu z določili pogodbe ali
– če izbrani prijavitelj ne bo izpolnil svojih pogodbenih obveznosti v skladu z določili pogodbe ali
– če izbrani prijavitelj ne bo pravočasno izpolnil svojih pogodbenih obveznosti v skladu z določili pogodbe ali
– če izbrani prijavitelj ne bo pravilno izpolnil svojih pogodbenih obveznosti v skladu z določili pogodbe ali
– če bo izbrani prijavitelj prenehal izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti v nasprotju z določili pogodbe.
Če se bodo med trajanjem pogodbe spremenili roki za izvedbo projekta, bo moral izbrani prijavitelj temu ustrezno spremeniti tudi zavarovanje oziroma podaljšati njegovo veljavnost.
7. Merila za izbor prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje in zahteve tega javnega razpisa
Merila za določitev vrstnega reda vlog prijaviteljev, ki so prispele pravočasno do roka posameznega odpiranja in ki izpolnjujejo vse pogoje tega javnega razpisa, so:
Št. | Merila | Najvišje možno število točk |
| Stroškovna učinkovitost in racionalnost projekta | SKUPAJ 45 |
M1 | Povprečni znesek javnih sredstev sofinanciranja na omogočeno omrežno priključno točko čez celoten projekt posameznega sklopa | 20 |
M2 | Delež zasebnih sredstev upravičenih stroškov | 25 |
| Delež pokritosti | SKUPAJ 50 |
M3 | Obmejne občine | 5 |
M4 | Gostota prebivalstva | 5 |
M5 | Indeks razvojne ogroženosti | 5 |
M6 | Delež pokritosti belih lis med 75 in 100 % | 25 |
M7 | Oddaljenost od najbližje optike | 10 |
| Število dodatno omogočenih modelov širokopasovnega dostopa | SKUPAJ 5 |
M8 | Število dodatno omogočenih modelov širokopasovnega dostopa | 5 |
M | Skupaj | 100 |
Največje možno skupno število točk vseh meril skupaj je 100.
Opis meril:
M1 – Povprečni znesek javnih sredstev sofinanciranja na omogočeno omrežno priključno točko čez celoten projekt posameznega sklopa:
Število točk za to merilo se izračuna tako, da prijavitelj x za vsaka dodatna polna dva odstotka, za katera je njegov predlagan povprečni znesek javnih sredstev sofinanciranja na omogočeno omrežno priključno točko čez celoten projekt posameznega sklopa manjši od najvišjega možnega povprečnega zneska javnih sredstev sofinanciranja na omogočeno omrežno priključno točko čez celoten projekt posameznega sklopa, dobi eno točko. Najvišji možni povprečni znesek javnih sredstev sofinanciranja na omogočeno omrežno priključno točko čez celoten projekt posameznega sklopa je 4.387,04 EUR. Najvišje možno število točk, ki ga lahko prijavitelj x dobi za to merilo je 20 točk kljub temu, da je tako izračunana vrednost lahko tudi večja od 20 točk.
Število točk posameznega prijavitelja M1
x za določen sklop se izračuna po naslednji formuli:
Zx – povprečni znesek javnih sredstev sofinanciranja na omogočeno omrežno priključno točko čez celoten projekt posameznega sklopa iz vloge prijavitelja x
INT – je funkcija, ki število zaokroži navzdol do najbližjega celega števila
Primer: občina n
Prijavitelj v svoji vlogi v občini n prijavi povprečni znesek javnih sredstev sofinanciranja na omogočeno omrežno priključno točko čez celoten projekt posameznega sklopa 3.987,45 EUR:
M2 – Delež zasebnih sredstev upravičenih stroškov
Število točk za to merilo se izračuna tako, da prijavitelj x za vsak dodaten poln (celoštevilski) odstotek, za kolikor je njegov predlagan zasebni delež upravičenih stroškov projekta sklopa določene občine večji od 50 %, dobi eno točko. Najvišje možno število točk, ki ga lahko prijavitelj x dobi za to merilo je 25 točk kljub temu, da je tako izračunana vrednost lahko tudi večja od 25 točk.
Število točk posameznega prijavitelja M2
x za določen sklop se izračuna po naslednji formuli:
Ox – odstotek zasebnega deleža upravičenih stroškov posameznega sklopa iz vloge prijavitelja x
INT – je funkcija, ki število zaokroži navzdol do najbližjega celega števila
Primer: občina n
Prijavitelj v svoji vlogi v občini n prijavi odstotek zasebnega deleža upravičenih stroškov posameznega sklopa 62,13 %:
M3 – Obmejne občine
Število točk za to merilo se dobi tako, da prijavitelj x za projekt sklopa, katerega občina je na seznamu obmejnih problemskih območij v 4. členu Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17, 101/20 in 112/22), dobi pet točk.
Primer: občina Lendava
Prijavitelj v svoji vlogi prijavlja projekt v občini Lendava, ki je na seznamu obmejnih problemskih območij v 4. členu Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17, 101/20 in 112/22), za kar za to merilo prejme 5 točk.
M4 – Gostota prebivalstva
Število točk za to merilo dobi prijavitelj x za projekt sklopa, katerega občina ima gostoto prebivalstva (kolona M: Gostota občine preb/km2 v tabeli v Prilogi 2 razpisne dokumentacije) v eni izmed naslednjih kategorij:
– od vključno 0 do vključno 30 preb./km2 | 5 točk |
– od vključno 30,1 do vključno 60 preb./km2 | 4 točk |
– od vključno 60,1 do vključno 90 preb./km2 | 3 točk |
– od vključno 90,1 do vključno 120 preb./km2 | 2 točk |
– od vključno 120,1 do vključno 150 preb./km2 | 1 točk |
– nad 150 preb./km2 | 0 točk |
Primer: občina Lendava
Prijavitelj v svoji vlogi prijavlja projekt v občini Lendava, ki ima gostoto prebivalstva 84 preb./km
2, za kar za to merilo prejme 3 točke.
M5 – Indeks razvojne ogroženosti
Število točk za to merilo dobi prijavitelj x za projekt sklopa, katerega občina je v Pravilniku o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2021–2027 (Uradni list RS, št. 24/2024) razvrščena v naslednje kategorije Regij NUTS 3 v Republiki Sloveniji (po korakih indeksa razvojne ogroženosti: od 0 do 30 = 0 točk, od 30 do 60 = 1 točka, od 60 do 90 = 2 točki, od 90 do 120 = 3 točke, od 120 do 150 = 4 točke in nad 150 = 5 točk):
REGIJA | INDEKS RAZVOJNE OGROŽENOSTI | ŠTEVILO TOČK |
Pomurska | 172,5 | 5 točk |
Primorsko-notranjska | 138,3 | 4 točke |
Podravska | 133,4 | 4 točke |
Zasavska | 132,3 | 4 točke |
Koroška | 127,7 | 4 točke |
Posavska | 121,8 | 4 točke |
Goriška | 117,1 | 3 točke |
Savinjska | 109,3 | 3 točke |
Obalno-kraška | 103,2 | 3 točke |
Jugovzhodna Slovenija | 93,0 | 3 točke |
Gorenjska | 85,3 | 2 točki |
Osrednjeslovenska | 49,6 | 1 točka |
Primer: občina Lendava
Prijavitelj v svoji vlogi prijavlja projekt v občini Lendava, ki pripada Pomurski regiji, za kar za to merilo prejme 5 točk.
M6 – Delež pokritosti:
Število točk za to merilo se izračuna tako, da prijavitelj x za vsak dodaten poln (celoštevilski) odstotek, za kolikor je njegov predlagan delež pokritosti belih lis večji od 75 %, dobi eno točko.
Število točk posameznega prijavitelja M6
x za določen sklop se izračuna po naslednji formuli:
Dx – delež pokritosti belih lis posameznega sklopa iz vloge prijavitelja x
INT – je funkcija, ki število zaokroži navzdol do najbližjega celega števila
Primer: občina n
Prijavitelj v svoji vlogi v občini n prijavi delež pokritosti belih lis 92,34 %:
M7 – Oddaljenost od najbližje optike
Število točk za to merilo se izračuna tako, da prijavitelj x za vsak dodaten poln (celoštevilski) kilometer povprečne zračne razdalje vseh v vlogi prijavljenih belih lis do najbližjih optičnih omrežnih priključnih točk, dobi eno točko. Najvišje možno število točk, ki ga lahko prijavitelj x dobi za to merilo je 10 točk kljub temu, da je lahko povprečna zračna razdalja vseh v vlogi prijavljenih belih lis do najbližjih optičnih omrežnih priključnih točk lahko tudi večja od 10 kilometrov.
Primer: občina n
Prijavitelj v svoji vlogi v občini n prijavi povprečno zračno razdaljo vseh v vlogi prijavljenih belih lis do najbližjih optičnih omrežnih priključnih točk 6,34 km:
M8 – Število dodatnih omogočenih modelov širokopasovnega dostopa:
Število točk za to merilo se izračuna tako, da če prijavitelj x v svoji vlogi predvidi oba modela širokopasovnega dostopa, ki je lahko 1. lokalni dostop (fizični ali virtualni) ali 2. osrednji dostop z bitnim tokom, bo za to prejel 5 točk. Če prijavitelj x v svoji vlogi in predvidi le enega od obeh navedenih modelov širokopasovnega dostopa, bo za to prejel 0 točk.
Primer: občina n
Prijavitelj v svoji vlogi prijavlja projekt, v katerem predvidi oba modela širokopasovnega dostopa, tako 1. lokalni dostop (fizični ali virtualni) kot tudi 2. osrednji dostop z bitnim tokom, za kar za to merilo prejme 5 točk.
Skupno število točk vseh meril skupaj M se izračuna tako, da se sešteje število točk merila M1, merila M2, merila M3, merila M4, merila M5, merila M6, merila M7 in merila M8.
M = M1 + M2 + M3 + M4 + M5 + M6 + M7 + M8
V vsakem posameznem odpiranju bo imela prednost pri izbiri vloga z večjim skupnim številom vseh točk M.
V primeru več prijaviteljev z enakim skupnim številom vseh točk M, bo imela prednost vloga prijavitelja, ki bo imela večje število točk po merilu M6. V primeru več vlog z enakim številom vseh točk M in enakim številom točk po merilu M6, bo imela prednost vloga prijavitelja, ki bo imel večje število točk po merilu M7. V primeru več vlog z enakim številom vseh točk M in enakim številom točk po merilih M6 in M7, bo imela prednost vloga prijavitelja, ki bo imel večje število točk po merilu M2. V primeru več vlog z enakim številom vseh točk M in enakim številom točk po merilih M2, M6, in M7, bo imela prednost vloga prijavitelja, ki bo imel večje število točk po merilu M1. V primeru več vlog z enakim številom vseh točk M in enakim številom točk po merilih M1, M2, M6 in M7, bo imela prednost vloga prijavitelja, ki bo imel večje število točk po merilu M4. V primeru več vlog z enakim številom vseh točk M in enakim številom točk po merilih M1, M2, M4, M6 in M7, bo imela prednost vloga prijavitelja, ki bo imel večje število točk po merilu M3. V primeru več vlog z enakim številom vseh točk M in enakim številom točk po merilih M1, M2, M3, M4, M6 in M7, bo imela prednost vloga prijavitelja, ki bo imel večje število točk po merilu M5. V primeru več vlog z enakim številom vseh točk M in enakim številom točk po merilih M1, M2, M3, M4, M5, M6, M7 in M8 pa bo ministrstvo določilo vrstni red vlog glede na vrstni red prispetja teh vlog na ministrstvo.
V primeru več prijaviteljev na isti sklop v istem roku odpiranja vlog bo imela prednost vloga tistega prijavitelja, ki bo izmed vseh vlog tega sklopa imela najvišje število točk M.
Ministrstvo bo sredstva dodeljevalo po zgoraj določenem vrstnem redu do porabe razpoložljivih sredstev.
8. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za javni razpis
Okvirna skupna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo predmetnega javnega razpisa, znaša največ do 30.000.000,00 EUR.
Projekti se sofinancirajo iz Sklada za okrevanje in odpornost.
Javna sredstva bodo izplačana iz proračunske postavke PP 230232 C2K7IH – Gigabitna infrastruktura – NOO – MDP.
Predvidena finančna dinamika po posameznih proračunskih letih je:
Proračunska postavka | Leto 2025 v EUR | Leto 2026 v EUR | Skupaj v EUR |
PP 230232 C2K7IH – Gigabitna infrastruktura – NOO – MDP | 21.000.000,00 | 9.000.000,00 | 30.000.000,00 |
Okvirna vrednost javnega sofinanciranja posameznega projekta ne sme presegati zmnožka povprečnega zneska javnih sredstev sofinanciranja na omogočeno omrežno priključno točko čez celoten projekt posameznega sklopa in števila vseh belih lis v tej občini, ki ju je v projektu svoje vloge podal prijavitelj. Če je v vlogi prijavitelja vrednost javnega sofinanciranja projekta višja od te vrednosti, ministrstvo tako vlogo s sklepom zavrne.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da glede na razpoložljiva sredstva po posameznih proračunskih letih izbranim prijaviteljem predlaga prilagoditev dinamike sofinanciranja.
Izvedba postopka javnega razpisa je vezana na proračunske zmogljivosti ministrstva.
9. Obdobje izvajanja in obdobje upravičenosti (obdobje v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva – predvideni datum začetka in konca črpanja sredstev)
Obdobje, v katerem so na voljo sredstva Sklada NOO, razpisana v okviru zadevnega javnega razpisa, sta proračunski leti 2025 ter 2026 in morajo biti porabljena najkasneje do 31. 8. 2026 in to v plačilnih rokih, kot jih določa vsakokratni veljavni zakon, ki ureja izvrševanje proračunov RS.
Obdobje upravičenosti stroškov traja od objave javnega razpisa v Uradnem listu RS do konca izvajanja projekta, kot ga določi prijavitelj v vlogi, vendar najkasneje do 31. 5. 2026.
Rok za predložitev VZI za črpanje sredstev v letu 2025 je najkasneje do 20. 11. 2025. Za oddaje VZI po tem datumu ministrstvo ne jamči za izplačila v letu 2025. Rok za predložitev zadnjega VZI je do 31. 5. 2026.
10. Shema in skladnost s pravili državnih pomoči: dodelitev pomoči na podlagi tega javnega razpisa bo izvedena v skladu z veljavno shemo državne pomoči »Gradnja visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji – NOO« (št. priglasitve BE04-2632586-2024).
11. Delež sofinanciranja
Delež javnega sofinanciranja upravičenih stroškov projekta na sklop znaša manj kot 50 %. Preostanek mora zagotoviti končni uporabnik iz zasebnih sredstev.
Projekt mora imeti zaključeno finančno konstrukcijo oziroma upoštevaje virov po tem razpisu zagotovljene vse ostale vire za izvedbo celotnega projekta.
12. Upravičeni stroški in način njihovega dokazovanja
V okviru tega javnega razpisa je upravičena naložba za gradnjo odprtega visokozmogljivega fiksnega širokopasovnega omrežja oziroma nadgradnjo obstoječega omrežja, ki bodo gospodinjstvom, ki so bele lise, ves čas omogočala zanesljiv dostop do elektronskih komunikacijskih storitev z običajno razpoložljivo hitrostjo prenosa najmanj 300 Mb/s v smeri proti uporabniku in vsaj 100 Mb/s v smeri od uporabnika na celotnem območju Republike Slovenije v redko poseljenem območju z gostoto prebivalcev pod 150 prebivalcev/km2 in/ali geografsko zahtevnem območju.
Upravičeni stroški, ki se sofinancirajo na podlagi tega javnega razpisa, so:
– nakup in gradnja širokopasovne infrastrukture:
1. stroški gradnje pasivne širokopasovne infrastrukture (hrbtenične in dostopovne);
2. stroški v opredmetena osnovna sredstva;
3. stroški amortizacije;
4. strošek najema obstoječe infrastrukture drugega operaterja in gradbenih del v povezavi s širokopasovno infrastrukturo (hrbtenične in dostopovne);
5. stroški nakupa obstoječega omrežja;
6. strošek projektne in investicijske dokumentacije;
7. strošek nadomestila za stvarno služnost;
8. strošek gradbenega nadzora.
– nakup drugih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev za namen namestitev pasivne širokopasovne infrastrukture ter dostopovnih omrežij naslednje generacije:
1. druga opredmetena osnovna sredstva,
2. neopredmetena osnovna sredstva.
Dodeljena sredstva za stroške gradnje se bodo izplačevala po gradbenih situacijah. Ob tem je treba pri gradnji voditi najmanj gradbeno knjigo in knjigo obračunskih izmer za izvedbo gradbenih del.
Obvezni prilogi VZI sta seznam stroškov in vsebinsko poročilo (Priloga 3 tega javnega razpisa).
Poleg obveznih prilog pa je treba k VZI priložiti še:
1. pri stroških gradnje: potrjene gradbene situacije s strani pooblaščenega nadzornika gradnje, seznam s podatki o OPT za vsako gradbeno situacijo posebej, ki je potrjen s strani pooblaščenega nadzornika gradnje in potrdilo GURS, da je sporočil podatke o lokaciji in trasi, vrsti in trenutni uporabi novozgrajenih komunikacijskih omrežij ter pripadajoče infrastrukture in podatke o obstoječem stanju in zmogljivosti teh novih omrežnih priključnih točk na fiksni lokaciji v skladu s 15. členom ZEKom-2
2. pri stroških najema: gre za najem in neodtujljiva, neomejena in nepreklicna pravice do uporabe (IRU) posameznih delov oziroma celotne obstoječe infrastrukture ali omrežij za obdobje največ 20 let, ki se ga dokazuje s predložitvijo sklenjene pogodbe, računa za najemnino in dokazila o plačilu.
3. za vse ostale zgoraj naveden stroške je treba še dopisati obvezna dokazila.
Stroški projektiranja, dokumentacije in nadzora, ki so uvrščeni v kategorijo nakup in gradnja širokopasovne infrastrukture, v skupni višini ne smejo presegati 10 % celotne vrednosti projekta.
Izbrani prijavitelj lahko pouporablja svojo obstoječo infrastrukturo in aktivno opremo, ki jo že ima vgrajeno v omrežje, vendar za njuno uporabo ne bo upravičen do sofinanciranja.
Občine lahko dajejo na voljo svoje prostore za potrebe izgradnje funkcijskih lokacij. Pogoji, pod katerimi se le ti dajejo na voljo, so predmet dogovora med končnim uporabnikom in posamezno občino glede na njene ustaljene poslovne modele in pogoje. Najem teh prostorov ni upravičen strošek.
Stroški nadomestil za stvarno služnosti so upravičen strošek največ do višine 10 % skupnih upravičenih stroškov projekta.
Začetek upravičenih stroškov je od objave javnega razpisa v Uradnem listu RS.
Stroški, ki niso opredeljeni kot upravičeni, so neupravičeni stroški projekta in niso upravičeni do sofinanciranja.
DDV ni upravičen strošek.
Vse stroške, povezane s pripravo in predložitvijo vloge, nosi prijavitelj. Stroški priprave vloge niso predmet sofinanciranja tako za izbrane kot neizbrane prijavitelje na ta javni razpis.
Upravičeni stroški se ne smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.
Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V tem primeru lahko ministrstvo pogodbo odpove in zahteva vračilo že izplačanega zneska financiranja z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun končni uporabnik do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno oziroma neupravičeno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot sum goljufije. V vsakem primeru je treba ustrezni znesek financiranja vrniti. Končnemu uporabniku se bo vrednost financiranja po pogodbi znižala za vrednost vrnjenih zneskov iz naslova dvojnega uveljavljanja stroškov in izdatkov oziroma iz naslova preseganja maksimalne dovoljene stopnje financiranja projekta.
Končni uporabnik mora na ločenem stroškovnem mestu evidentirati vse poslovne dogodke, ki se nanašajo na projekt.
Če ministrstvo ugotovi, da je bil predmet javnega razpisa zaključen že pred izdajo sklepa o izboru, ministrstvo odstopi od pogodbe, končni uporabnik pa mora vrniti prejeta sredstva po tej pogodbi v roku 30 dni od prejema pisnega poziva ministrstva, povečana za zakonite zamudne obresti od dneva nakazila na TRR končnega uporabnika do dneva nakazila v dobro proračuna Republike Slovenije.
Vsi končni uporabniki po tem javnem razpisu so v fazi izvajanja projekta dolžni spoštovati temeljna načela javnega naročanja, kot je to navedeno v poglavju 4. Pogoji in zahteve za kandidiranje na javnem razpisu.
V postopku potrjevanja vseh vrst upravičenih stroškov se preverja skladnost z nacionalno zakonodajo in s pravnimi podlagami skupnosti, ki urejajo področje javnega financiranja in NOO:
Z namenom spoštovanja navedenih temeljnih načel javnega naročanja ter njihove smiselne uporabe izvede končni uporabnik povpraševanje na trgu na naslednji način:
– postopek povpraševanja izvede in pridobi vsaj tri ponudbe, v primeru manjšega števila pridobljenih ponudb se predloži utemeljitev z dokazili ali
– postopek povpraševanja izvede po svojih internih navodilih, kadar so le-ta enaka ali strožja od določb glede izbora zunanjih izvajalcev tega javnega razpisa.
Za zagotovitev ustrezne revizijske sledi iz prejšnjega odstavka končni uporabnik izkaže postopek preverjanja cen na trgu z dokazili.
Končni uporabnik mora pri izbiri (pod)izvajalca/dobavitelja upoštevati, da so pozvani ponudniki usposobljeni/registrirani za izvedbo/dobavo predmeta naročila.
Opis izvedenega postopka: navesti je potrebno, na kakšen način je bilo povpraševanje izvedeno (posredovanje povpraševanja, kopija fizične ali elektronske pošte itd.) ter pri katerih relevantnih ponudnikih se je povpraševanje izvedlo, kateri ponudnik je ponudbo dejansko oddal, izbrana ponudba ter pojasnilo izbora. Potrebno je navesti tudi kriterije za izbor.
Za namen administrativnih preverjanj končni uporabniki ob oddaji VZI z obveznima prilogama predložijo tudi dokazila, po posameznih kategorijah in vrstah stroškov:
– dokazila o upravičenosti stroška: dokazila so verodostojne listine (npr. pogodbe, dokazila o opravljenem postopku izbora zunanjih izvajalcev in druge podlage za izstavitev računa);
– dokazila o opravljeni storitvi ali dobavi blaga (npr. gradbena situacija, prevzemni zapisnik, gradbena knjiga, knjiga obračunskih izmer, seznam OPT s strani pooblaščenega nadzornika gradnje, projektna dokumentacija itd.);
– računi ali eRačuni oziroma verodostojne knjigovodske listine;
– dokazila o plačilu (izjeme so določene v vsakokratnem veljavnem ZIPRS);
– izpis ločenega stroškovnega mesta ali računovodske kode za projekt;
– končno poročilo o izvedbi projekta ob oddaji zadnjega VZI.
Zahtevana dokazila po vrstah stroškov so podrobneje opredeljena v Pogodbi o sofinanciranju in Navodilih izvajalcem projekta.
Preostala zahtevana dokazila mora končni uporabnik predložiti na poziv ministrstva oziroma v primeru izvedbe preverjanj na kraju samem.
Za namene administrativnih preverjanj se lahko smiselno zahtevajo tudi dodatna dokazila o upravičenosti stroškov, ki jih uveljavlja končni uporabnik.
Dokazovanje upravičenosti stroškov oziroma izdatkov je dolžnost končnega uporabnika.
V skladu s pravili zakonodaje s področja javnih financ in v skladu z vsakokratnim veljavnim Priročnikom o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je objavljen na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/, se financiranje projektov izvaja za upravičene stroške. Izbrani prijavitelj bo na ministrstvo preko Uprave za javna plačila (v nadaljevanju: UJP) izdal t.i. Zahtevek, ki bo nadomestil e-Račun. V okviru Zahtevka bo lahko po vrstah upravičenih stroškov vnesel več zneskov npr. znesek računa za gradnje (po situaciji), znesek računa nakupa opreme itd. Vsi zneski bodo morali biti brez DDV. Zraven bo treba priložiti izpolnjen VZI z obveznima prilogama: seznamom stroškov in vsebinskim poročilom. Ostale priloge (npr. gradbena situacija, plačilo računa zunanjemu izvajalcu, prevzemni zapisnik itd.) bodo poslali na gp.mdp@gov.si s sklicem na pogodbo in Zahtevek na katerega se bodo nanašale priloge in bodo zavedene v informacijski sistem ministrstva. Postopek bo potekal v skladu s shemo 15 Priročnika o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. Vzorci VZI in obveznih prilog so v Prilogi 3 tega javnega razpisa. Skrbnik pogodbe na strani ministrstva bo po prejemu Zahtevka in vseh prilog izvedel administrativno preverjanje.
eRačun je račun, ki ga izdajatelj računa za dobavljeno blago ali izvedene storitve izda svojemu dolžniku oziroma prejemniku računa v elektronski obliki in enakovredno zamenjuje račun v papirni obliki. Izdajatelj eRačuna mora biti vpisan v register izdajateljev eRačunov.
Po zaključku projekta bodo končni uporabniki lastniki infrastrukture, ki je sofinancirana po tem javnem razpisu. Končni uporabniki lahko sistem, za vzpostavitev katerega so prejeli javna sredstva v skladu s tem javnim razpisom, uporabljajo samo za namene, opredeljene v tem javnem razpisu.
13. Predplačila: predplačila niso možna.
14. Zahteve glede spremljanja neto prihodkov projekta
Izbrani prijavitelj bo moral dokumentirano spremljati in prikazovati neto prihodke projekta. Prihodke je potrebno evidentirati in spremljati na ločenem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi, zaradi česar bo možen ločen izpis iz računovodskih evidenc.
Projekt je predmet državnih pomoči, zato se prihodki spremljajo v skladu s priglašeno Shemo državne pomoči »Gradnja visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji – NOO« (št. priglasitve BE04-2632586-2024). Izbrani prijavitelj mora v skladu s prvim odstavkom 15. člena Uredbe o uporabi javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij, gradnjo mobilnih omrežij 5G, gradnjo zalednih omrežij in za spodbujanje povezljivosti (Uradni list RS, št. 24/24) v času trajanja pogodbe o sofinanciranju projekta voditi ločeno računovodstvo za sredstva, ki se uporabljajo za gradnjo sofinanciranega omrežja, in do 31. marca tekočega leta ministrstvu poročati o izvajanju projekta za preteklo leto. Iz poročila morajo biti razvidni stroški in prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni ter doseženi dobiček. Ministrstvo na podlagi poročil in dokazil izbranih prijaviteljev, ki so omrežja zgradili s pomočjo sofinanciranja z javnimi sredstvi, preveri, ali so bili prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni višji od stroškov in je bil na zgrajenem omrežju v tem obdobju ustvarjen dobiček. Celotni dobiček, ki je ustvarjen na sofinanciranih omrežjih v višini, ki je nad povprečnim dobičkom, je dodatni čisti dobiček. Povprečni dobiček se izračuna na podlagi povprečne stopnje donosnosti naložb v telekomunikacijski panogi po podatkih AKOS-a. Če znesek dodeljene pomoči presega 10 milijonov eurov, se dodatni čisti dobiček vrne ministrstvu. Če so bili prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni nižji od stroškov, razliko pokrije izbrani prijavitelj z zasebnimi sredstvi.
15. Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki jim morajo zadostiti izbrani prijavitelji
Izbrani prijavitelj bo moral upoštevati zahteve glede informiranja, komuniciranja in obveščanja javnosti, ki jih narekujeta 34. člen Uredbe 2021/241/EU in poglavje 10 Navodila za informiranje, obveščanje in komuniciranje Priročnika o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Kot dokazilo bo lahko ob vloženih VZI priložil npr. kopije javno objavljenih člankov, letakov, obvestil za občane, s katerimi je v času projekta obveščal javnost, lahko pa priloži tudi fotografije pravilno označenih gradbišč z gradbenimi tablami, ki vsebujejo potrebne informacije o sofinanciranju projektov in ki so opremljene z vsemi potrebnimi logotipi.
Podpis pogodbe s strani izbranega prijavitelja pomeni tudi privolitev v vključitev na seznam projektov, ki bo javno objavljen.
16. Zahteve glede revizijske sledi in hramba dokumentacije projekta: izbrani prijavitelj je odgovoren za zagotavljanje zadostne in ustrezne revizijske sledi in hraniti vso dokumentacijo projekta v skladu 132. členom Uredbe (EU, EURATOM) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013 (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, EURATOM) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1) ter s poglavjem 9. Zagotavljanje revizijske sledi in hramba dokumentacije Priročnika o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost.
17. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o projektu nadzornim organom: izbrani prijavitelj bo moral nadzornim organom omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem projekta.
18. Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja
Izbrani prijavitelj bo moral zagotoviti enake možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide, med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti.
Izbrani prijavitelj bo moral cilje projekta uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača.
19. Varovanje poslovnih skrivnosti
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija za izvedbo postopka javnega razpisa (v nadaljevanju: komisija), ki jo imenuje predstojnik ministrstva ali od njega pooblaščena oseba, odpre, so informacije javnega značaja razen tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22; v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelji morajo pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo lahko domnevalo, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje takšnih podatkov, ki ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Vsi elementi, ki so potrebni za ocenjevanje in dokazovanje ustreznosti vloge so javni podatki in se jih ne more označiti kot poslovno skrivnost.
Podatki o sofinanciranih projektih, za katere je tako določeno s predpisi ali, ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljen bo seznam izbranih prijaviteljev, ki bo obsegal navedbo prijavitelja, naziv projekta, programsko območje prijavitelja in znesek javnih virov sofinanciranja projekta. Objave podatkov o projektu in prijaviteljih do sredstev bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.
Po javnem odpiranju vlog noben podatek iz prejetih vlog, podatek o preverjanju, dopolnjevanju, oceni in primerjavi vlog ali odločitvah v zvezi z izborom izvajalca ne bo dostopen javnosti ali drugim prijaviteljem, dokler ministrstvo ne sprejme sklepa o izboru.
Prijavitelj naj obrazce in izjave za katere meni, da sodijo pod zaupne ali poslovno skrivnost označi s klavzulo »Zaupno ali poslovna skrivnost« in parafo osebe, ki je podpisnik vloge.
Če naj bo zaupen samo določen podatek v obrazcu ali dokumentu, mora biti zaupni del podčrtan z rdečo barvo, v isti vrstici ob desnem robu pa oznaka »Zaupno ali poslovna skrivnost« in parafa osebe, ki je podpisnik vloge.
Ob tem ministrstvo opozarja potencialne prijavitelje, da pod zaupne podatke ali poslovno skrivnost ne sodijo podatki, ki so predmet ocenjevanja vlog oziroma na podlagi predpisov ne sodijo pod zaupne ali poslovno skrivnost. Dokumenti, ki jih bo prijavitelj upravičeno označil kot zaupne ali kot poslovno skrivnost, bodo uporabljeni samo za namene javnega razpisa in ne bodo dostopni nikomur izven kroga oseb, ki bodo vključene v razpisni postopek. Ministrstvo bo v celoti odgovorno za varovanje zaupnosti tako dobljenih podatkov. Ti podatki ne bodo nikjer javno objavljeni. Ministrstvo bo obravnavalo kot zaupne ali kot poslovno skrivnost tiste podatke v vlogi, ki bodo označeni s klavzulo »Zaupno ali poslovno skrivnost« in ne odgovarja za zaupnost podatkov, ki ne bodo označeni, kot je navedeno, razen podatkov, ki v skladu z veljavnimi predpisi sodijo pod zaupne podatke, poslovno skrivnost ali varstvo osebnih podatkov.
Če bodo kot zaupno ali kot poslovna skrivnost označeni podatki, ki ne ustrezajo navedenim pogojem, bo ministrstvo prijavitelja pozvalo, da oznako zaupnosti ali poslovna skrivnost umakne. Prijavitelj to stori tako, da njegov zastopnik nad oznako napiše »Preklic«, vpiše datum in se podpiše. Če prijavitelj v roku, ki ga določi naročnik ne prekliče zaupnosti, ministrstvo vlogo izloči.
20. Varovanje osebnih podatkov
20.1. Osebni podatki, ki se obdelujejo z namenom izvedbe javnega razpisa
Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, torej Splošno uredbo o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP)) in ZVOP-2 (Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22), ki ureja varstvo osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU.
Upravljavec zbirke osebnih podatkov:
Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana, tel. 01/555-58-00, elektronski naslov: dpo.mdp@gov.si.
Kontakt skrbnika zbirke osebnih podatkov in pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov na Ministrstvu za digitalno preobrazbo:
– skrbnik zbirke osebnih podatkov: dpo.mdp@gov.si;
– pooblaščena oseba: Jan Jakil.
Pravna podlaga za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov:
– Prijavitelji zbirajo in obdelujejo osebne podatke iz tega pogodbenega razmerja, ki je pravna podlaga za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov s strani nosilcev gospodinjstev in lastnikov nepremičnin v skladu s členom b/1/6/ Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Namen obdelave osebnih podatkov:
– izvedba javnega razpisa,
– vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ministrstvo in nadzorne organe in sicer o izidu javnega razpisa in o izvajanju pogodbe o (so)financiranju,
– izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi),
– učinkovito delovanje informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžno uporabljati ministrstvo.
Osebni podatki se pridobijo neposredno od prijavitelja, ki jih mora zagotoviti, če želi sodelovati v postopku javnega razpisa.
Uporabniki ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov:
Ministrstvo za digitalno preobrazbo osebnih podatkov ne bo posredovalo tretjim osebam, razen drugim državnim organom zaradi izpolnitve obveznosti in ostalim pristojnim nadzornim organom.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo osebnih podatkov ne bo prenašalo v tretje države ali v mednarodno organizacijo.
Obdobje hrambe osebnih podatkov ali, kadar to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja:
Osebne podatke hranimo v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14).
Informacije o obstoju pravic posameznika:
Posameznik ima pravico, da od upravljavca zahteva:
– dostop do osebnih podatkov, v skladu s 15. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov,
– popravek osebnih podatkov, v skladu s 16. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov,
– izbris osebnih podatkov (pravica do pozabe), kadar so izpolnjene predpostavke iz 17. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in
– omejitev obdelave, kadar so izpolnjene predpostavke iz 18. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Upravljavec (skrbnik zbirke osebnih podatkov) je dolžan vsakemu uporabniku, ki so mu bili osebni podatki razkriti, sporočiti vse popravke ali izbrise osebnih podatkov ali omejitve obdelave, pod pogoji 19. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Posameznik lahko svoje pravice iz te točke zahteva pri skrbniku zbirke osebnih podatkov. Če s svojo zahtevo za varstvo podatkov ni uspešen, se lahko obrne na pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in elektronski naslov.
Informacije o obstoju avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov:
Ministrstvo ne izvaja avtomatiziranega odločanja na podlagi profiliranja z osebnimi podatki.
Informacija o pravici do vložitve pritožbe pri nadzornem organu:
Pritožbo lahko podate Informacijskemu pooblaščencu, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, elektronski naslov: gp.ip@ip-rs.si tel. 01/230-97-30, spletna stran: www.ip-rs.si.
20.2. Osebni podatki, ki se obdelujejo za namene končne določitve gradnje odprtih širokopasovnih omrežij
Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, torej Splošno uredbo o varstvu podatkov in ZVOP-2, ki ureja varstvo osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU.
Upravljavec zbirke osebnih podatkov:
a) Izbrani prijavitelj – v delu obdelave podatkov, ki so potrebni za njegov del nalog (zbiranje podatkov o lastnikih nepremičnin, na katerih so gospodinjstva, ki so bele lise in na katerih se bo oziroma ne bo gradilo odprto širokopasovno omrežje naslednje generacije).
b) Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana, tel. 01/555-58-00, elektronski naslov: dpo.mdp@gov.si – v delu prejema zbirke podatkov o lastnikih nepremičnin, na katerih so gospodinjstva, ki so bele lise in na katerih se je gradilo – za namene preverjanja ustreznosti izvedbe.
Izbrani prijavitelj je upravljavec zbirke na podlagi (b) točke prvega odstavka Člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Kontakt skrbnika zbirke osebnih podatkov in pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov:
a) pri izbranem prijavitelju:
– izbrani prijavitelj navede kontakt skrbnika v okviru javnega razpisa
b) na Ministrstvu za digitalno preobrazbo:
– skrbnik zbirke osebnih podatkov: dpo.mdp@gov.si;
– pooblaščena oseba: Jan Jakil.
Namen obdelave osebnih podatkov:
1) Izbrani prijavitelj:
– izbrani prijavitelj mora voditi seznam vseh lastnikov nepremičnin, na katerih so gospodinjstva, za katera bi moral graditi, pri tem mora razpolagati tudi s podatki o tem, ali morda lastniki nepremičnin, na katerih so gospodinjstva, ki jih je izbrani prijavitelj določil v svoji vlogi in so na seznamu belih lis s posameznega sklopa, ne želijo širokopasovnih omrežnih priključnih točk oziroma ne dovolijo izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja naslednje generacije s pripadajočo izjavo. Podatek je podlaga za naknadno določitev ustreznosti izvedbe gradnje in podlage za plačilo.
Pri tem prijavitelj ustvari dve zbirki osebnih podatkov, in sicer:
– zbirko lastnikov nepremičnin, ki podajo izjavo, da omrežno priključno točko želijo;
– zbirko lastnikov nepremičnin, ki podajo izjavo, da omrežne priključne točke ne želijo oziroma gradnje ne dovolijo;
Zbirki vsebujeta smiselno enake podatke različnih končnih uporabnikov in zanju veljajo enaka pravila varstva osebnih podatkov.
2) Ministrstvo za digitalno preobrazbo:
– Ministrstvo mora preveriti ustreznost seznama vseh gospodinjstev, za katera bi moral izbrani prijavitelj graditi, saj mora preveriti podatke o tem, ali lastniki nepremičnin, na katerih so posamezna gospodinjstva, ki jih je izbrani prijavitelj določil v svoji vlogi in so na seznamu belih lis posameznega sklopa, niso želeli širokopasovne omrežne priključne točke oziroma niso dovolili izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja naslednje generacije, kar bo izvedlo s preverjanjem pripadajoče izjave. Podatek je podlaga za naknadno določitev ustreznosti izvedbe gradnje in podlage za plačilo.
Podatki o lastnikih nepremičnin se pridobijo iz uradnih evidenc.
Uporabniki ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov:
Izbrani prijavitelj bo evidenco lastnikov nepremičnin, ki so podali izjavo, da omrežne priključne točke ne želijo oziroma gradnje ne dovolijo, skupaj z seznamom nepremičnin, na katerih je gradil, posredoval ministrstvu. Niti izbrani ponudnik, niti ministrstvo osebnih podatkov ne bosta posredovala tretjim osebam, razen drugim državnim organom zaradi izpolnitve obveznosti in ostalim pristojni nadzorni organi.
Izbrani ponudnik in ministrstvo osebnih podatkov ne bosta prenašala v tretje države ali v mednarodno organizacijo.
Obdobje hrambe osebnih podatkov ali, kadar to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja:
1) Izbrani prijavitelj:
– izbrani prijavitelj hrani evidenco do izvedenega plačila oziroma zaključka postopkov v zvezi z izvedbo plačil.
2) Ministrstvo za digitalno preobrazbo:
– podatke se hrani za čas trajanja pogodbe, po tem pa v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14).
Informacije o obstoju pravic posameznika:
Posameznik ima pravico, da od upravljavca zahteva:
1) dostop do osebnih podatkov, v skladu s 15. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov,
2) popravek osebnih podatkov, v skladu s 16. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov,
3) izbrisa osebnih podatkov (pravica do pozabe) ne more zahtevati pred potekom namena njihovega hranjenja in
4) omejitev obdelave, kadar so izpolnjene predpostavke iz 18. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Upravljavec (skrbnik zbirke osebnih podatkov) je dolžan vsakemu uporabniku, ki so mu bili osebni podatki razkriti, sporočiti vse popravke ali izbrise osebnih podatkov ali omejitve obdelave, pod pogoji 19. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Posameznik lahko svoje pravice iz te točke zahteva pri skrbniku zbirke osebnih podatkov. Če s svojo zahtevo za varstvo podatkov ni uspešen, se lahko obrne na pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in elektronski naslov.
Informacije o obstoju avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov:
Izbrani prijavitelj ali ministrstvo ne izvajata avtomatiziranega odločanja na podlagi profiliranja z osebnimi podatki.
Informacija o pravici do vložitve pritožbe pri nadzornem organu:
Pritožbo lahko podate Informacijskemu pooblaščencu, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, elektronski naslov: gp.ip@ip-rs.si telefon: 01/230-97-30, spletna stran: www.ip-rs.si.
21. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov projekta
Izbrani prijavitelj bo za namen spremljanja in vrednotenja projekta v skladu s poglavjem 3.3 Spremljanje in poročanje o izvajanju ukrepov ter doseganju mejnikov in ciljev Priročnika o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov projekta.
Kazalniki, ki jih bo potrebno zbirati za namene spremljanja in vrednotenja projekta, so natančneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji (poglavje 1.6. Pričakovani rezultati in kazalniki projektov).
22. Omejitve glede sprememb projekta: izbrani prijavitelj je dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun do dneva vračila v proračun Republike Slovenije sorazmerno z obdobjem, v zvezi s katerim ustrezne zahteve niso bile izpolnjene, če v času veljavnosti pogodbe pride do prenehanja ali premestitev proizvodne dejavnosti iz programskega območja, do spremembe lastništva postavke omrežja, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost ali do bistvene spremembe, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji.
23. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja projektov ali izvrševanja projektov prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti: v kolikor se ugotovi, da izbrani prijavitelj ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani, oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo izbrani prijavitelj dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonitimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun izbranega prijavitelja do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
24. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posameznega projekta: dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili oziroma bi lahko bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira javnih sredstev oziroma so bila odobrena, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonitimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun izbranega prijavitelja do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
25. Zagotavljanje trajnostnega razvoja in načela »ne škoduj bistveno« (DNSH)
Izbrani prijavitelj bo moral cilje projekta uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača in v skladu z načelom »ne škoduj bistveno« (DNSH).
Izbrani prijavitelj mora pri pripravi projekta upoštevati »načelo, da se ne škoduje bistveno«, kar pomeni, da se ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki bistveno škodujejo kateremu koli od okoljskih ciljev v smislu 17. člena Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088. Projekt mora biti v skladu z Uredbo 2021/241/EU in v skladu s Tehničnimi smernicami za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno«, ki so na voljo na spletni strani: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52021XC0218(01). Pri tem se upoštevata tako okoljski vpliv same dejavnosti kot okoljski vpliv proizvodov in storitev, ki jih ta dejavnost zagotavlja, v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri čemer se zlasti upošteva proizvodnja, uporaba in konec življenjske dobe teh proizvodov in storitev.
Šteje se, da dejavnost bistveno škoduje:
(a) blažitvi podnebnih sprememb, kadar dejavnost privede do znatnih emisij toplogrednih plinov;
(b) prilagajanju podnebnim spremembam, kadar dejavnost privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva;
(c) trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar dejavnost škoduje:
(i) dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali
(ii) dobremu okoljskemu stanju morskih voda;
(d) krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar:
(i) dejavnost privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, v eni ali več fazah življenjskega cikla proizvodov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja proizvodov;
(ii) dejavnost privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali
(iii) lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju;
(e) preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar dejavnost privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;
(f) varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je dejavnost:
(i) znatno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali
(ii) škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije.
Prijavitelj bo moral utemeljiti upoštevanje načela »ne škoduj bistveno« v vlogi na javni razpis in o tem poročati tekom izvajanja projekta.
26. Pogoji za spremembo javnega razpisa:ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis spremeni do pet dni pred rokom za oddajo vlog za prvo odpiranje oziroma lahko kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru javni razpis razveljavi, oboje z objavo v Uradnem listu RS.
27. Način in rok za predložitve vloge na javni razpis
Za predložitev vloge na zadevni javni razpis sta predvideni dve odpiranji.
Prijavitelji lahko predložijo svoje vloge za dodelitev sredstev od dneva objave tega javnega razpisa ter najkasneje do 6. 1. 2025 do 12. ure oziroma do porabe sredstev. Datuma posameznih odpiranj vlog za dodelitev sredstev sta podana v poglavju razpisne dokumentacije 1.29. Roka za oddajo in datuma odpiranja vlog, postopek in način izbora pa v poglavju razpisne dokumentacije 1.31. Postopek in način izbora projektov.
Vloga se lahko odda v elektronski ali fizični obliki.
Priloženi obrazci, izjave in priloge morajo biti v celoti izpolnjeni, podpisani ter žigosani, če prijavitelj uporablja žig.
V elektronski obliki:
Prijavitelj lahko vlogo odda v elektronski obliki na elektronski naslov: goso6.mdp@gov.si. V polje »zadeva« elektronskega sporočila se vpiše: »Vloga na JR GOŠO6«. Vloga, ki ne bo pravilno označena (tj. v polju »zadeva« v glavi elektronske pošte ne bo pravilno vpisano zgoraj navedeno besedilo), bo s sklepom zavržena. Če prijavitelj odda vlogo v elektronski obliki, mora vloga vsebovati vse obrazce, izjave in priloge, kot jih za prvo vlogo določa Kontrolnik za popolnost prve vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 23) oziroma za vsako naslednjo vlogo Kontrolnik za popolnost vsake naslednje vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 24). Vsi morajo biti priloženi v priponkah elektronske vloge in na zahtevanih mestih podpisani s kvalificiranim digitalnim potrdilom zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe prijavitelja.
V fizični obliki:
Vlogo v fizični obliki prijavitelj odda osebno ali pošlje po pošti kot priporočeno poštno pošiljko na naslov: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana. Vloga mora biti predložena v zaprti ovojnici (skupaj z e-nosilcem podatkov), na njej pa nalepljen izpolnjen obrazec v razpisni dokumentaciji št. 22 Vzorec pravilno opremljene ovojnice ali pa mora ta ovojnica vsebovati označbo: NE ODPIRAJ! VLOGA NA JR GOŠO6. Vloga, ki ne bo pravilno označena, bo s sklepom zavržena. Če je vloga oddana v fizični obliki, morajo biti obrazci, izjave in priloge zloženi po vrstnem redu, kot je določeno v razpisni dokumentaciji in kot ga določa Kontrolnik za popolnost prve vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 23) oziroma Kontrolnik za popolnost vsake naslednje vloge (obrazec v razpisni dokumentaciji št. 24) ter povezani in speti, tako da jih ni mogoče neopazno odvzemati ali dodajati.
Variantne vloge niso dopuščene. Če bo prijavitelj na istem roku odpiranja predložil več kot eno vlogo za isti sklop, bodo vse te vloge s sklepom zavržene.
28. Roka za oddajo in datuma odpiranja vlog
Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo ne glede na način dostave prispele v glavno pisarno ministrstva ali na elektronski naslov goso6.mdp@gov.si najkasneje do ponedeljka, 6. 1. 2025 do 12. ure.
Ministrstvo bo na vsakokratnem odpiranju vlog odprlo tiste vloge, ki bodo ne glede na način dostave prispele v glavno pisarno ministrstva ali na elektronski naslov goso6.mdp@gov.si najkasneje do 12. ure, na dan tega odpiranja in bodo pravilno označene, kot je navedeno v poglavju razpisne dokumentacije 1.28. Način in rok za predložitev vloge na javni razpis.
Vse vloge, ki bodo prispele po roku za zadnje odpiranje, to je po 6. 1. 2025 po 12. uri, bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene prijavitelju. Prav tako bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene prijavitelju tiste vloge za naslednje odpiranje, če bo ministrstvo v postopkih, ki bodo potekali po prvem odpiranju, ugotovilo, da so že porabljena vsa razpoložljiva sredstva iz poglavja razpisne dokumentacije 1.9. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za javni razpis.
Roka za oddajo vlog
Roka za oddajo vlog za posamezni odpiranji vlog za dodelitev sredstev so naslednji:
– za 1. odpiranje najkasneje do srede, 16. 10. 2024 do 12. ure in
– za 2. odpiranje najkasneje do ponedeljka, 6. 1. 2025 do 12. ure.
Odpiranje vlog
Datuma posameznih odpiranj vlog za dodelitev sredstev sta naslednja:
– 1. odpiranje bo v sredo, 16. 10. 2024 ob 14. uri in
– 2. odpiranje bo v ponedeljek, 6. 1. 2025 ob 14. uri.
Odpiranje vlog bo javno in ga bo komisija izvedla v prostorih ministrstva.
29. Preverjanje formalne popolnosti vlog in izpolnjevanja pogojev za kandidiranje
Na odpiranju bo komisija preverila pravočasnost, pravilno označenost in formalno popolnost vseh prispelih vlog.
Vloge, ki ne bodo pravočasne, bodo s sklepom zavržene.
Vloge, ki ne bodo pravilno označene, kot je to določeno v poglavju razpisne dokumentacije 1.28. Način in rok za predložitev vloge na javni razpis, bodo s sklepom zavržene. Nepravilno označene in prepozne vloge v fizični obliki bodo neodprte vrnjene pošiljatelju. Če z ovojnice ne bo razviden pošiljatelj, se vloga odpre in vrne pošiljatelju.
Vse pravilno označene in do roka, določenega za posamezno odpiranja, prispele vloge bo odprla in pregledala komisija, ki jo imenuje predstojnik ministrstva ali od njega pooblaščena oseba. Ministrstvo bo na svoji spletni strani sproti obveščalo, za katere sklope/občine je že prejelo vloge, za katere je že izdalo sklepe o (ne)izboru ter zanje podpisalo pogodbe in koliko je trenutno še razpoložljivih sredstev.
Komisija bo v roku 8 dni od vsakokratnega odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge bodo formalno nepopolne in je njihova dopolnitev dopustna.
Poziv na dopolnitev vloge bo prijavitelju posredovan izključno po elektronski pošti na kontaktni elektronski naslov prijavitelja, naveden v prijavnem obrazcu.
Prijavitelj v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati:
– višine zaprošenih sredstev,
– tistega dela vloge, ki se veže na investicijske in tehnične specifikacije predmeta vloge,
– tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev prijaviteljeve vloge glede na preostale vloge v postopku ocenjevanja.
Če prijavitelj v dopolnitvi vloge spreminja zgoraj navedene dele vloge, se upoštevajo navedbe iz prvotne vloge.
Rok za dopolnitev vloge je osem koledarskih dni. Vloge prijaviteljev, ki so bili pozvani k dopolnitvi in se na poziv niso pravočasno odzvali ali vloge niso dopolnili z vsemi obveznimi sestavinami skladno s pozivom in predmetnim razpisom, bodo s sklepom zavržene. Prijaviteljev, ki vloge niso dopolnili skladno s pozivom za dopolnitev, se k dopolnitvi ne poziva ponovno.
Komisija lahko od prijaviteljev zahteva tudi dodatna pojasnila oziroma obrazložitve o vsebini vloge. Če takšna zahtevana pojasnila oziroma obrazložitve o vsebini vloge ne bodo posredovana v roku osmih koledarskih dni in na način, ki bo določen v pozivu, bo razpisna komisija upoštevala podatke iz vloge.
Vloga bo brez poziva na dopolnitev zavrnjena, če:
– je v delih, ki ne smejo biti predmet dopolnjevanja, neskladna z javnim razpisom,
– če po dopustni dopolnitvi še vedno ne izpolnjuje pogojev za kandidiranje.
Ministrstvo bo za potrebe tega javnega razpisa upoštevalo podatke iz vloge ter pridobilo dokazila glede izpolnjevanja pogojev tudi iz uradnih evidenc.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev prijavitelja lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila. V primeru, da prijavitelj ne izpolnjuje pogojev, se vloga s sklepom zavrne.
30. Postopek in način izbora projektov
Komisija bo v postopek ugotavljanja ustreznosti vlog glede na pogoje in zahteve za projekt uvrstila le formalno popolne vloge.
Vsako formalno popolno vlogo bo komisija natančno pregledala in ugotovila, ali v celoti zadošča vsem pogojem in zahtevam iz poglavja razpisne dokumentacije 1.5. Pogoji in zahteve za kandidiranje na javnem razpisu.
Na osnovi teh ugotovitev in meril bo razpisna komisija oblikovala predlog prejemnikov sredstev, ki jih bo predstojniku ministrstva predlagala za sofinanciranje.
Postopek in način izbora sta naslednja: ministrstvo izvede prvo odpiranje in na svoji spletni strani objavi, za katere sklope/občine je na tem odpiranju prejelo vloge. Nato jih pregleda ter oceni in razvrsti po doseženem številu točk meril, kot je opisano v poglavju razpisne dokumentacije 1.8. Merila za izbor prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje in zahteve tega javnega razpisa. Če je sredstev za vloge, ki zadoščajo vsem pogojem razpisa dovolj in pred tem za sklope teh vlog po vrstnem redu glede na merila še ni izbrane vloge drugega prijavitelja, bo komisija zanje oblikovala predloge prejemnikov sredstev, ki ga bo predstojniku ministrstva predlagala za sofinanciranje. Ministrstvo bo na podlagi tega izdalo sklepe o izboru ter z izbranimi prijavitelji sklenilo pogodbo o sofinanciranju in informacijo objavilo na svoji spletni strani. To hkrati pomeni, da ministrstvo za te sklope/občine ne sprejema več vlog. Če ministrstvo prejme vlogo za sklop/občino, za katerega je po vrstnem redu glede na merila že izbrala vlogo drugega prijavitelja, jo s sklepom zavrne. Hkrati objavi tudi, koliko je trenutno še razpoložljivih sredstev za ostale sklope/občine. Na enak način obravnava vse nadaljnje vloge, ki jih prejme za naslednje odpiranje.
Če predlagana sredstva za sofinanciranje v prejeti vlogi presegajo sredstva, ki so še na razpolago, ministrstvo prijavitelju te vloge ponudi, da v 30 dneh podpiše pogodbo za isto predlagano število belih lis v višini teh preostalih razpoložljivih sredstev. Če v tem roku podpiše pogodbo, ministrstvo to objavi na svoji spletni strani in hkrati objavi, da je razpis zaključen. Če ta prijavitelj tega ne želi, se njegova vloga zavrne s sklepom in v obravnavo vzame naslednjo vlogo po vrstnem redu glede na merila in nadaljuje enak postopek, dokler ni več razpoložljivih sredstev ali do roka zaključka tega razpisa. Takrat ministrstvo na svoji spletni strani objavi, da je razpis zaključen. Vse naslednje vloge po vrsti, ki so bile odprte na tem odpiranju, bo ministrstvo s sklepom zavrnilo.
O dodelitvi sredstev po tem javnem razpisu bo na predlog komisije s sklepom odločil predstojnik ministrstva.
Z izbranimi prijavitelji bodo na podlagi sklepa predstojnika ministrstva o izboru sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Vzorec pogodbe je sestavni del razpisne dokumentacije (Priloga 4: Vzorec pogodbe o sofinanciranju).
V primeru, da izbrani prijavitelj zaradi katerih koli razlogov odstopi od podpisa pogodbe o sofinanciranju oziroma se na poziv na sklenitev pogodbe ne odzove v roku osmih dni od prejema poziva, se šteje, da je vlogo za pridobitev sredstev umaknil.
Ministrstvo preferira podpis pogodbe v digitalni obliki s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Podredno, če izbrani prijavitelj pogodbe ne more podpisati v digitalni obliki s kvalificiranim digitalnim potrdilom, se pogodbo podpiše v fizični obliki.
31. Obveščanje prijaviteljev o rezultatih javnega razpisa
Ministrstvo bo prijavitelje o izidu razpisa obvestilo v 30 dneh po zaključku vsakokratnega odpiranja vlog. Rezultati razpisa predstavljajo informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletni strani ministrstva:
Prijavitelji, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje in merila iz javnega razpisa in jim razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v tridesetih dneh od prejema sklepa ministrstva o (ne)izboru sprožijo upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije.
32. Dodatne informacije
Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnem naslovu ministrstva:
Dodatne informacije o javnem razpisu lahko zainteresirani prijavitelji dobijo izključno po elektronski pošti na naslovu: gp.mdp@gov.si s pripisom: »Javni razpis za sofinanciranje gradnje visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij (GOŠO6)« in sklicem na št. zadeve 381-14/2024-3150.
Vprašanja je možno posredovati najpozneje do deset dni pred datumom prvega odpiranja, zadnji odgovori s strani ministrstva pa bodo objavljeni najpozneje do šest dni pred datumom prvega odpiranja. Če bodo vprašanja posredovana po tem datumu, odgovori nanje ne bodo posredovani spraševalcu, niti ne bodo objavljeni.
Odgovori na zastavljena vprašanja v zvezi z razpisom, ki postanejo sestavni del razpisne dokumentacije, bodo objavljeni na spletni strani ministrstva:
Ministrstvo za digitalno preobrazbo
