Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 108/2024 z dne 20. 12. 2024

Št. 5450-32/2024-2570-11 Ob-3505/24, Stran 2892

Javni razpis

za sofinanciranje celovite energetske prenove stavb v lasti in rabi občin za obdobje od 2023 do 2027 (oznaka: JR_EKP_JOB_2024) v okviru »Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027«, cilj politike (CP 2) »Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti«, prednostne naloge (PN 3): »Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost«, specifičnega cilja (RSO2.1) »Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (Kohezijski sklad)« ter specifičnega cilja (RSO2.2) »Spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, vključno s trajnostnimi merili, določenimi v Direktivi (ESRR)«

1 Naziv in sedež posredniškega telesa, ki dodeluje sredstva

Neposredni proračunski uporabnik, ki dodeljuje sredstva je:

Naziv: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (v nadaljevanju: ministrstvo MOPE)

Naslov: Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana

Zakoniti zastopnik: mag. Bojan Kumer, minister

Spletna stran: http://www.energetika-portal.si/ in https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/

Ministrstvo MOPE objavlja »Javni razpis za sofinanciranje celovite energetske prenove stavb v lasti in rabi občin za obdobje od 2023 do 2027« (oznaka: JR_EKP_JOB_2024) (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), in sicer v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, prednostne naloge (PN 3): »Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost«, specifičnega cilja (RSO2.1) »Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (Kohezijski sklad)« ter specifičnega cilja (RSO2.2) »Spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, vključno s trajnostnimi merili, določenimi v Direktivi (ESRR)«.

Ministrstvo MOPE pri izvedbi predmetnega javnega razpisa nastopa v vlogi posredniškega telesa in izvajalca javnega razpisa.

2 Pravna podlaga za izvedbo javnega razpisa

Pravno podlago za izvedbo javnega razpisa predstavljajo sledeči dokumenti:

– Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (Uredba (EU) št. 2021/1060),

– Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (Uredba (EU) št. 2021/1058),

– Uredba o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 21/23) (v nadaljevanju Uredba EKP),

– Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027,

– Uredba (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije,

– Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov),

– Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088,

– Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev,

– Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije,

– Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL L št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 391),

– Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES,

– Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES,

– Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev),

– Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev),

– Direktiva (EU) 2018/844 evropskega parlamenta in sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti,

– Direktiva (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev),

– Direktiva (EU) 2018/2001 evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov,

– Priloga k Sklepu Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju,

– Sporazum o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje, številka 2021SI16FFPA0012021 – 2027 z dne 12. 9. 2022,

– Obvestilo Komisije Smernice o izogibanju in obvladovanju nasprotja interesov v skladu s finančno uredbo (2021/C 121/01),

– Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027, (2021/C 373/01),

– Smernice o načelih, merilih in okvirnih lestvicah, ki se morajo uporabljati v zvezi s finančnimi popravki, ki jih Komisija izvede v skladu s členoma 99 in 100 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 (Sklep Komisije z dne 19. 10. 2011, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe),

– Smernice za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju (Sklep Komisije z dne 14. 5. 2019 in Priloga k sklepu, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe),

– Smernice Evropske komisije o poenostavljenih možnostih obračunavanja stroškov,

– Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom, z dne 14. december 2020,

– Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, sprejeta verzija 12. 12. 2022, SFC, različica – 1.2,

– Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050 (Vlada RS, februar 2021),

– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324) (Uradni list RS, št. 150/22, 65/23 in 76/23 – ZJF-I),

– Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23),

– Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR),

– Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri),

– Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),

– Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS in 88/23),

– Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19, 121/21 – ZJN-3B in 50/23),

– Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23 in 85/24 – ZAID-A),

– Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 23/24; v nadaljevanju ZVO-2),

– Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE),

– Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US in 102/23),

– Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE),

– Zakon o javnih financah (ZJF) (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18,195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23),

– Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21 in 44/22 – ZVO-2),

– Proračun Republike Slovenije za leto 2024 (DP2024) (Uradni list RS, št. 150/22 in 123/23),

– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 (ZIPRS2425) (Uradni list RS, št. 123/23 in 12/24),

– Energetski zakon (Uradni list RS, št. 38/24; v nadaljevanju: EZ-2),

– Zakon o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20; v nadaljevanju: ZURE),

– Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE; v nadaljevanju: ZSROVE),

– Zakon o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21; v nadaljnjem besedilu: ZOEE),

– Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 78/23; v nadaljevanju: ZUNPEOVE),

– Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19),

– Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22),

– Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, s spremembami in dopolnitvami),

– Zakon o ratifikaciji Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS, št. 37/08, MP, št. 10/08),

– Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18),

– Uredba o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 22/16, 173/21 in 38/24 – EZ-2),

– Uredba o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 37/18 in 38/24 – EZ 2),

– Uredba o manjših napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 14/20, 121/21 in 132/23),

– Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 43/22),

– Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22),

– Uredba o zagotavljanju prihrankov energije (Uradni list RS, št. 96/14, 158/20 – ZURE, 84/22, 86/22 in 107/22),

– Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16),

– Uredba o upravljanju z energijo v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 52/16, 116/20 in 158/20 – ZURE),

– Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22, 135/22, 77/23 in 24/24),

– Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11),

– Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19, 121/21 in 132/23),

– Uredba o nacionalnem radonskem programu (Uradni list RS, št. 18/18, 86/18 in 152/20),

– Uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije (Uradni list RS, št. 27/24),

– Pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 1/16, 46/18 in 121/21 – ZSROVE),

– Pravilnik o študiji izvedljivosti postavitve fotonapetostne naprave (Uradni list RS, št. 52/24),

– Pravilnik o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda (Uradni list RS, št. 41/16 in 158/20 – ZURE),

– Pravilnik o tehničnih zahtevah in učinkovitosti tehničnih stavbnih sistemov (Uradni list RS, št. 83/24),

– Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Uradni list RS, št. 30/23),

– Pravilnik o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07),

– Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22, 161/22 in 129/23, v nadaljevanju: PURES) in pripadajoča Tehnična smernica TSG-1-004:2022 Učinkovita raba energije,

– Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 92/14, 47/19, 158/20 – ZURE in 4/23),

– Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24),

– Pravilnik o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacijo obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona (Uradni list RS, št. 14/22, 55/23 – popr. in 76/23),

– Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 4/23),

– Pravilnik o tehničnih zahtevah in učinkovitosti tehničnih stavbnih sistemov (Uradni list RS, št. 83/24),

– Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti (Uradni list RS, št. 101/05, 61/17 – GZ in 199/21 – GZ-1),

– Merila za izbor operacij v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji,

– Smernice organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027,

– Smernice organa upravljanja za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno pri izvajanju Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji,

– Smernice organa upravljanja za integracijo načel enakosti spolov, enakih možnosti, nediskriminacije in dostopnosti za invalide pri izvajanju, spremljanju, poročanju in vrednotenju EKP v programskem obdobju 2014–2020, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe,

– Navodila organa upravljanja za poročanje in spremljanje nepravilnosti pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v okviru Programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe,

– Navodila organa upravljanja za finančno upravljanje s sredstvi evropske kohezijske politike cilja Naložbe za rast in delovna mesta v programskem obdobju 2021–2027 (april 2023), z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe,

– Navodila organa upravljanja za načrtovanje, odločanje o podpori, spremljanje in poročanje o izvajanju evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027 (avgust 2024) (v nadaljevanju: NSP), z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe,

– Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027 (april 2023), z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe,

– Navodila organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj in preverjanj opravljanja prenesenih nalog (oktober 2023), z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe,

– Navodila organa upravljanja na področju zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 (marec 2023), z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe,

– Navodila za delo posredniških teles in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (datum objave), z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe,

– Strategija organa upravljanja za boj proti goljufijam v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe,

– Postopkovnik za izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe,

– Odločitev o podpori št. V00197-1/MOPE/0 za »Javni razpis za sofinanciranje celovite energetske prenove stavb v lasti in rabi občin za obdobje od 2023 do 2027« (oznaka: JR_EKP_JOB_2024), izdana s strani Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj v vlogi organa upravljanja za strukturna sklada in kohezijski sklad št. zadeve 3032-143/2024-1630-5, z dne 11. 12. 2024

in ostali vsakokratno veljavni predpisi v Republiki Sloveniji ter navodila organa upravljanja, objavljena na spletnem naslovu: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/, in v obsegu kot je določeno s tem javnim razpisom tudi navodila ministrstva MOPE, objavljena na spletnem naslovu http://www.energetika-portal.si/ ter vsa druga veljavna zakonodaja na področju predmeta javnega razpisa. Navedene pravne podlage morajo vlagatelji upoštevati tako pri oddaji vloge, kot pri morebitnem kasnejšem izvajanju operacije.

3 Namen, cilj in predmet javnega razpisa

3.1 Namen javnega razpisa

Energetska prenova stavb je eden od pomembnih ukrepov za zmanjševanje rabe energije in emisij toplogrednih plinov, zato je potrebno izvajanje instrumentov na tem področju okrepiti, pospešiti in razširiti v skladu z načrtovanim v Dolgoročni strategiji energetskih prenov stavb do leta 2050 (DSEPS 2050).

Za doseganje ciljev SRS 2030 in NEPN je potrebno spodbuditi vlaganja tudi na področju rabe obnovljivih virov (OVE). Spodbujanje pridobivanja energije iz OVE v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov je namreč eden od ključnih korakov k podnebni nevtralnosti Slovenije.

Javni razpis opredeljuje postopke za prijavo, ugotavljanje upravičenosti in ugotavljanje ustreznosti in izvedljivosti operacij celovite energetske prenove stavb javnega sektorja v lasti in rabi občin ter izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije za namen samooskrbe z električno energijo iz sončnih elektrarn (SE).

V okviru predmetnega javnega razpisa se bodo v sklopu prednostne naloge (PN 3): »Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost« izvajale operacije:

– celovitih energetskih prenov stavb, ki so v (so)lasti in rabi občin, v okviru specifičnega cilja RSO2.1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (Kohezijski sklad – KS)« ter

– izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije (SE), skladno s konceptom samooskrbe z električno energijo, in sicer za stavbe v (so)lasti in rabi občin, v okviru specifičnega cilja RSO2.2 »Spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, vključno s trajnostnimi merili, določenimi v Direktivi (Evropski sklad za regionalni razvoj – ESRR)«.

3.2 Cilj javnega razpisa

Cilj ukrepa celovite energetske prenove stavb je povečati energetsko učinkovitost stavb, kjer se s celovitimi prenovami načrtuje večje doseganje prihrankov energije, ter zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Naložbe v povečanje energetske učinkovitosti stavb bodo prispevale k cilju zmanjšanja emisij TGP v stavbah za vsaj 70 % glede na leto 2005 in deležu vsaj 2/3 rabe energije v stavbah iz OVE (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote) kot določa Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). V skladu z ustreznimi standardi se bodo torej energetsko nadgradile javne stavbe in s tem izboljšalo bivanjsko in delovno okolje ter tudi stroškovno učinkovitost stavb in njihovo varnost. Ob tem je treba upoštevati in spoštovati temeljna načela in zakonodajo na področju gradnje in zelenega javnega naročanja, med drugimi tudi z zagotavljanjem enakopravne obravnave in konkurence med ponudniki.

Dolgoročni cilj na področju stavb javnega sektorja je energetska prenova čim večjega deleža skupne neto tlorisne površine. S pripravo projektov za energetsko prenovo javnih stavb, se želi spodbuditi prenovo stavb javnega sektorja, skrajšati čas priprave dokumentacije in spodbuditi izvajanje nadaljnjih ukrepov, vezanih na izvedbo energetskih sanacij.

Cilj ukrepa spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE, in sicer proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn (SE) je povečanje proizvodnje električne energije iz OVE z izgradnjo novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije s konceptom samooskrbe¹ z električno energijo za stavbe vključene v operacijo iz Sklopa 1.

¹ Samooskrba pomeni individualno ali skupnostno samooskrbo z električno energijo, ki se proizvaja z izrabo sončne energije za namen rabe proizvedene električne energije v sklopu stavb(e), ki je/so predmet operacije v okviru Sklopa 1.

3.3 Predmet javnega razpisa

Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev evropske kohezijske politike občinam za sofinanciranje upravičenih stroškov:

a) Sklop 1: Izvedba operacij celovitih energetskih prenov stavb², ki so v (so)lasti in rabi občin – v okviru SC RSO2.1

²Opredeljeno v Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS).

Predmet sofinanciranja so operacije celovite energetske prenove stavb v (so)lasti in rabi občin.

»Operacija« pomeni projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov, izbranih v okviru zadevnih programov; v okviru finančnih instrumentov operacija pomeni prispevek programa v finančni instrument in nadaljnjo finančno podporo, ki jo ta finančni instrument zagotavlja končnim prejemnikom. Operacija lahko obsega tudi druga dela v sklopu stavbe/stavb, ki je/so predmet operacije, če energetska prenova te/teh stavb zahteva tudi izvedbo drugih del (npr. relevantni posegi v konstrukcijo ipd.). V primeru uporabe postopka javno-zasebnega partnerstva se v okvir operacije štejejo vse stavbe in ukrepi, ki so predmet pogodbe med javnim in zasebnim partnerjem.

»Celovita energetska prenova« je usklajena izvedba ukrepov učinkovite rabe energije na ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, kolikor je to tehnično mogoče, izkoristi ves ekonomsko upravičeni potencial za energetsko prenovo.

Podpora za izvedbo operacij celovitih energetskih prenov stavb, ki so v (so)lasti in rabi občin se zagotavlja s sredstvi Kohezijskega sklada (KS), načrtovanih v okviru P EKP 21–27, cilj politike (CP 2) »Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti«, prednostne naloge (PN 3): »Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost«, specifičnih ciljev (RSO2.1) »Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (Kohezijski sklad)«.

b) Sklop 2: Izvedba operacij izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije (SE), skladno s konceptom samooskrbe z električno energijo, in sicer za stavbe v (so)lasti in rabi občin, ki so predmet operacije prijavljene v Sklop 1 tega razpisa – v okviru SC RSO2.2

Pogoj za prijavo na Sklop 2 je sočasna prijava na Sklop 1. Samostojna prijava na Sklop 2 ni mogoča.

Podpora za izgradnjo novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije (SE), skladno s konceptom samooskrbe z električno energijo, in sicer za stavbe v (so)lasti in rabi občin, ki so predmet operacije prijavljene v Sklop 1 tega razpisa, se zagotavlja s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESSR), načrtovanih v okviru P EKP 21–27, cilj politike (CP 2) »Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti«, prednostne naloge (PN 3): »Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost«, specifičnega cilja RSO2.2 »Spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, vključno s trajnostnimi merili, določenimi v Direktivi (ESRR)«.

Nepovratna finančna spodbuda se lahko dodeli le za nove naprave za proizvodnjo električne energije iz sončne energije (SE) namenjene samooskrbi in za shranjevanje električne energije. Nakup in vgradnja baterijskega hranilnika energije je lahko predmet sofinanciranja le v kombinaciji z naložbo v nakup in vgradnjo fotovoltaičnih panelov.

Naprave za proizvodnjo električne energije iz sončne energije (SE) namenjene samooskrbi morajo biti praviloma nameščene na stavbi/stavbah, ki je/so predmet operacije iz Sklopa 1. V kolikor takšna namestitev ni mogoča, so naprave za samooskrbo lahko nameščene tudi na enostavnih ali nezahtevnih objektih, ki se nahajajo ob stavbi/stavbah, ki je/so predmet operacije iz Sklopa 1 in/ali na utrjenih površinah parkirišč na stavbnem zemljišču ob stavbi, ki je/so predmet operacije iz Sklopa 1, zgrajenih v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov.

Namestitev naprave za samooskrbo na objektu, ki ni predmet celovite energetske prenove je možna le v primeru, da iz objektivnih razlogov³namestitev naprav za samooskrbo na objektu, ki je predmet celovite energetske prenove, ni možna. V kolikor postavitev nove naprave za samooskrbo z električno energijo ni možna na stavbi, ki je predmet sofinanciranja iz Sklopa 1 in tudi ne na pomožne objekte v bližini stavbe iz prej omenjanjih objektivnih razlogov, je možna postavitev t. i. skupnostne samooskrbne naprave za proizvodnjo električne energije.

³ Objektivni razlogi kot npr.: kulturno-varstvene zahteve, požarna varnost, statika …

Skladno s Programom EKP 2021-2027 je potrebno v okviru specifičnega cilja RSO2.1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (Kohezijski sklad)« za ukrep »Energetskih prenov stavb z upoštevanjem trajnostne gradnje ter naprednim upravljanjem sistemov v in na stavbah« dosegati kazalnik učinka »Neto tlorisna površina obnovljenih javnih stavb (RCO19)« ter kazalnika rezultatov »Letni prihranek primarne energije (vezano na kazalnik RCR26)« in »Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v javnih stavbah (19)«.

V okviru specifičnega cilja RSO2.2 »Spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, vključno s trajnostnimi merili, določenimi v Direktivi (ESRR)« za ukrep »Spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE« pa dosegati kazalnik učinka »Dodatna proizvodna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov (RCO22)« in kazalnik rezultata »Skupna proizvodnja energije iz obnovljivih virov (RCR31)«.

Pri operaciji, ki predvideva sočasno izvedbo ukrepov sofinanciranih iz specifičnega cilja RSO2.1 in specifičnega cilja RSO2.2, je potrebno biti pozoren na določila o prepovedi dvojnega financiranja, kar pomeni, da je potrebno upravičene stroške ukrepov prikazati ločeno za vsak sklop posebej.

4 Vlagatelj in druge osebe

»Vlagatelj« po tem javnem razpisu je lahko občina. »Vlagatelj« postane »upravičenec« z dnem podpisa pogodbe o sofinanciranju.

V primeru, da je/so predmet operacije stavba/stavbe, ki je/so v (so)lasti občine/občin⁴ in/ali Republike Slovenije in/ali osebe/oseb širšega javnega sektorja, katere/katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, predstavljajo upravičene stroške tisti stroški, ki so vezani na celotno stavbo/-e.

⁴ Predmet sofinanciranja so operacije celovite energetske prenove stavb v (so)lasti in rabi občin. Stavbna pravica imetniku v času trajanja daje lastninska upravičenja in je možna, vendar pod pogojem, da je podeljena najmanj za življenjsko dobo izvedenih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti. Stavbna pravica se mora nanašati na nepremičnino kot celoto in mora omogočiti dopustitev vseh relevantnih posegov na zemljišču. Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora izrecno zajemati vse objekte na tej nepremičnini, ki so predmet prijavljene operacije. Stavbna pravica občine, opis stavbne pravice in njen čas trajanja se v tem primeru izkazuje s predložitvijo izpisa iz zemljiške knjige in pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.

V primeru, da je/so predmet operacije stavba/stavbe, ki je tudi v (so)lasti osebe/oseb širšega javnega sektorja, katere/katerih ustanovitelj je občina in osebe/oseb zasebnega prava, je operacija lahko predmet sofinanciranja zgolj v primeru, da oseba/osebe širšega javnega sektorja, katere/katerih ustanovitelj je občina in oseba/osebe zasebnega prava zagotovita/zagotovijo celoto sredstev za izvedbo dela operacije, ki se nanaša na njun/njihov (so)lastniški delež. Del, ki je v lasti osebe/oseb širšega javnega sektorja, katere/katerih ustanovitelj je občina in/ali osebe/oseb zasebnega prava, ni predmet sofinanciranja.

V primeru (so)lastništva morajo (so)lastniki⁵ stavbe/stavb skleniti sporazum o sofinanciranju in o vodenju operacije, ki opredeljuje ureditev medsebojnih razmerij med (so)lastniki, način sofinanciranja operacije in v okviru katerega je občina s strani preostalih (so)lastnikov imenovana za vlagatelja, prejemnika sredstev in nosilca izvedbe investicije.

⁵ V primeru, da je stavba v solastništvu Republike Slovenije, se sporazum sklene s pristojno osebo ožjega ali širšega javnega sektorja, katere ustanovitelj je Republika Slovenija.

5 Podatki o sofinaciranju

Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada ter Evropskega sklada za regionalni razvoj. Programsko območje izvajanja operacij, ki bodo podprte v okviru predmetnega javnega razpisa, je celotna Slovenija.

Predmetni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru »Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027«, cilj politike (CP 2) »Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti«, prednostne naloge (PN 3): »Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost«, in sicer:

– Sklop 1, specifičnega cilja RSO2.1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (Kohezijski sklad)« ter

– Sklop 2, specifičnega cilja RSO2.2 »Spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, vključno s trajnostnimi merili, določenimi v Direktivi (ESRR)«.

5.1 Razpoložljiva sredstva

Po tem javnem razpisu okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki so na razpolago v državnem proračunu, znaša:

a) za Sklop 1: 30.000.000,00 EUR (od tega 25.500.000,00 EUR sredstev EU in 4.500.000,00 EUR nacionalni prispevek iz državnega proračuna). Višina nepovratnih sredstev je predvidena za projekte na območju Celotne Slovenije.

Namenska sredstva za kohezijsko politiko so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije, na proračunskih postavkah ministrstva MOPE:

– PP 230474 RSO2.1 Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov KS 21-27-EU,

– PP 230475 RSO2.1 Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov KS 21-27-SLO.

Razmerje med namenskimi sredstvi EU za kohezijsko politiko in slovenske udeležbe za sofinanciranje operacij v programskem območju celotna Slovenija je 85 %:15 %. Namenska sredstva EU so namenska sredstva Kohezijskega sklada, sredstva slovenske udeležbe zagotavlja Republika Slovenija.

b) za Sklop 2: 4.500.000,00 EUR EU del. Višina nepovratnih sredstev, ki je predvidena za projekte na območju kohezijske regije Vzhodna Slovenija znaša skupno 3.600.000,00 EUR EU del. Višina nepovratnih sredstev, ki je predvidena za projekte na območju kohezijske regije Zahodna Slovenija znaša skupno 900.000,00 EUR EU del.

Namenska sredstva za kohezijsko politiko so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije, na proračunskih postavkah ministrstva MOPE:

– PP 230658 RSO2.2 Spodbujanje energije iz obnovljivih virov ESRR 21-27-V-EU

Razmerje med namenskimi sredstvi EU za kohezijsko politiko in slovenske udeležbe za sofinanciranje operacij v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija je 85 %:15 %. Namenska sredstva EU so namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, sredstva slovenske udeležbe zagotavljajo upravičenci.

– PP 230660 RSO2.2 Spodbujanje energije iz obnovljivih virov ESRR 21-27-Z-EU

Razmerje med namenskimi sredstvi EU za kohezijsko politiko in slovenske udeležbe za sofinanciranje operacij v programskem območju Kohezijska regija Zahodna Slovenija je 40 %:60 %. Namenska sredstva EU so namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, sredstva slovenske udeležbe zagotavljajo upravičenci.

S tem javnim razpisom so sredstva iz državnega proračuna za upravičene izdatke operacij na razpolago v obdobju od 2025 do 2027. Namenska sredstva EU na področju kohezijske politike se zagotavljajo v državnem proračunu Republike Slovenije.

Ministrstvo MOPE si pridružuje pravico, da razpis kadarkoli do zaključka izvedbe javnega razpisa predčasno zapre, spremeni ali prekliče, z objavo v Uradnem listu RS.

5.2 Višina sofinanciranja

a) V okviru Sklopa 1 se bo s sredstvi evropske kohezijske politike sofinanciralo do 49 % upravičenih stroškov operacije celovitih energetskih prenov stavb, ki so v (so)lasti in rabi občin v znesku največ 330,00 EUR na kvadratni meter (m²) neto tlorisne površine stavb, ki so predmet operacije.

Sredstva lastne udeležbe v višini do 51 % ali več upravičenih stroškov oziroma presežen znesek sofinanciranja upravičenih stroškov, torej znesek, ki presega 330,00 EUR sofinanciranih upravičenih stroškov na kvadratni meter (m²) neto tlorisne površine stavb, ki so predmet operacije, neupravičenih stroškov in morebitne stroške primanjkljaja mora zagotavljati upravičenec oziroma, v primeru javno – zasebnega partnerstva (v nadaljevanju: JZP), upravičenec skupaj z zasebnim parterjem.

b) V okviru Sklopa 2 se bo s sredstvi evropske kohezijske politike sofinanciralo izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije skladno s konceptom samooskrbe z električno energijo za stavbe vključene v operacijo. Sofinanciranje operacije bo potekalo po sistemu stroška na enoto (poenostavljena oblika stroška), kot je opredeljeno v »Metodologiji za uporabo stroška na enoto za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije (SE)«, ki je sestavni del in priloga predmetne razpisne dokumentacije.

Sofinanciranje upravičeni stroškov operacije v Sklopu 2 bo potekalo po sistemu stroška na enoto (poenostavljena oblika stroška):

Preglednica 1: Sistem sofinanciranja po sistemu stroška na enoto

Tip naprave	Oznaka SE	Znesek SE
A – proizvodnja električne energije napetostne ali druge sončne energije
A 1.1. fotonapetostna elektrarna	SE1	180 EUR/kWe *
A 1.2. fotonapetostna elektrarna – prostostoječa	SE2	215 EUR/kWe *
A 1.3. fotonapetostna elektrarna s kulturno-varstvenim soglasjem	SE3	350 EUR/kWe *
A 1.4. fotonapetostna elektrarna, ki bo pokrivala zunanje nepokrite parkirne prostore	SE4	350 EUR/kWe *
A 1.5. fotonapetostna elektrarna – skupnostna	SE5	250 EUR/kWe *
B – shranjevanje električne energije
B – baterijski hranilnik energije	SE6	225 EUR/kWh **

* kWe – nazivna električna moč naprave

** kWh – kapaciteta hranilnika

Sredstva za vse neupravičene stroške in upravičene stroške iz Sklopa 1 in Sklopa 2, ki niso sofinancirani s sredstvi evropske kohezijske politike, mora v celoti zagotoviti upravičenec oziroma, v primeru JZP, upravičenec skupaj z zasebnim parterjem.

5.3 Upravičeni nameni in upravičeni stroški

Upravičeni nameni, upravičeni stroški (vrste, dovoljene vrednosti itd.) ter izdatki za sofinanciranje s sredstvi evropske kohezijske politike so podrobno obrazloženi v Priročniku upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (MOPE), ki je sestavni del in priloga predmetne razpisne dokumentacije.

a) V okviru Sklopa 1 so:

a.1. Upravičeni stroški:

– Stroški storitev zunanjih izvajalcev v skupni višini največ 12 % celotnih upravičenih stroškov operacije (brez DDV), ki obsegajo:

– stroške investicijske in projektne dokumentacije v skupni višini največ 7 % celotnih upravičenih stroškov operacije (brez DDV),

– stroške nadzora v skupni višini največ 3 % celotnih upravičenih stroškov operacije (brez DDV),

– stroške ostalih storitev,

kot so opredeljeni v poglavju 3.1 Priročnika upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (MOPE).

– Stroški gradnje in nakupa opreme, ki obsegajo:

– stroške gradnje,

– stroške nakupa in vgradnje opreme,

kot so opredeljeni v poglavju 3.2 Priročnika upravičenih stroškov pri ukrepu prenove stavb javnega sektorja (MOPE).

– Stroški informiranja in komuniciranja, kot so opredeljeni v poglavju 3.3 Priročnika upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (MOPE) v skupni višini največ 1 % celotnih upravičenih stroškov operacije (brez DDV).

– Stroški plač, kot so za upravičence opredeljeni v poglavju 3.4.1 Priročnika upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (MOPE), v skupni višini največ 3 % celotnih upravičenih stroškov operacije (brez DDV), in za zasebne partnerje v primeru JZP v poglavju 3.4.2 Priročnika upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (MOPE).

a.2. Neupravičeni stroški:

– Davek na dodano vrednost, razen davka na dodano vrednost za ukrepe, ki jih bo v okviru operacije, ki se bo izvedla kot JZP, izvedel zasebni partner, kjer davek na dodano vrednost ni strošek operacije,

– nepredvidena in dodatna dela,

– davek na promet z nepremičninami,

– nakup rabljene opreme,

– notarski in odvetniški stroški.

a.3. Stroški in izdatki so upravičeni, če:

– So z operacijo neposredno povezani, so potrebni za njeno izvajanje in so v skladu s cilji operacije,

– so dejansko nastali: za dela, ki so bila opravljena; za blago, ki je bilo dobavljeno; za storitve, ki so bile izvedene,

– so prepoznani s skrbnostjo dobrega gospodarja,

– nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti,

– temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in

– so izkazani v skladu z veljavnimi pravili skupnosti in nacionalnimi predpisi.

b) V okviru Sklopa 2 so:

upravičeni stroški operacije opredeljeni v »Metodologiji za uporabo stroška na enoto, za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije (SE)«, ki je sestavni del in priloga predmetne razpisne dokumentacije.

Namestitev naprave za samooskrbo na objektu, ki ni predmet celovite energetske prenove je možna le v primeru, da iz objektivnih razlogov⁶namestitev naprav za samooskrbo na objektu, ki je predmet celovite energetske prenove, ni možna. V kolikor postavitev nove naprave za samooskrbo z električno energijo ni možna na stavbi, ki je predmet sofinanciranja iz Sklopa 1 in tudi ne na pomožne objekte v bližini stavbe iz prej omenjanjih objektivnih razlogov, je možna postavitev t. i. skupnostne samooskrbne naprave za proizvodnjo električne energije.

⁶ Objektivni razlogi kot npr.: kulturno-varstvene zahteve, požarna varnost, statika …

V tem primeru izgradnje nove skupnostne samooskrbne elektrarne, ki z električno energijo poleg stavbe, ki je predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu, oskrbuje tudi druge stavbe, ki niso predmet sofinanciranja, predstavlja upravičen strošek izgradnje take naprave le za del, ki se nanaša zgolj na stavbo, ki je predmet sofinanciranja iz Sklopa 1, v skladu z metodologijo ter z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije.

Hranilnik električne energije predstavlja upravičen strošek po tem javnem razpisu, če izpolnjuje naslednje pogoje:

– mora biti naveden v Soglasju za priključitev, sicer predstavlja neupravičen strošek,

– minimalna kapaciteta hranilnika mora biti vsaj 0,5 kWh na inštalirani kW električne moči proizvodne naprave,

– maksimalna kapaciteta hranilnika, ki še predstavlja upravičen strošek po tem javnem razpisu, ne sme presegati 2 kWh na inštaliran kW električne moči nove proizvodne naprave, ki se bodo financirale po tem javnem razpisu,

– mora biti priključen na isto razdelilno transformatorsko postajo kot nova proizvodna naprava,

– hranilnik električne energije predstavlja upravičen strošek po tem javnem razpisu le v primeru, da je prigrajen le k novim proizvodnim napravam za proizvodnjo električne energije iz sončne energije, ki so predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu.

Pomoč se ne dodeli za nakup rabljene, obnovljene, pilotne in prototipne opreme za proizvodnjo električne energije iz sončne energije ter hranilnika.

Upravičeni so le stroški za del investicije, ki prispeva k neposrednemu prihranku pri rabi energije in povečanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov v stavbah, ki so predmet operacije.

Nameni, stroški in izdatki, ki niso opredeljeni kot upravičeni, so neupravičeni do sofinanciranja s sredstvi evropske kohezijske politike.

V primeru, da bo vlagatelj v vlogi kot upravičene navedel tudi neupravičene stroške, bo strokovna komisija ustrezno znižala višino sofinanciranja ter vlagatelju dodelila nižjo višino sofinanciranja od prvotno zaprošene.

S sklepom o izboru se dodelijo nepovratna sredstva na podlagi dokumentacije, predložene v vlogi in preliminarnega pregleda upravičenosti stroškov. Dokončna višina dodeljenih nepovratnih sredstev se določi v okviru administrativnega preverjanja upravičenosti stroškov glede na izkazane in dokazane upravičene stroške.

5.4 Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov

V okviru Sklopa 1 je obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov za vse upravičene stroške operacije v skladu s Priročnikom upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (MOPE) od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2026.

V okviru Sklopa 2 je obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov za vse upravičene stroške operacije v skladu s Priročnikom upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (MOPE), od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2026.

Operacije iz Sklopa 1 in iz Sklopa 2, ki so fizično in finančno že zaključene pred oddajo vloge, niso upravičene do sofinanciranja. Če se je operacija iz kateregakoli sklopa začela izvajati pred predložitvijo vloge na javni razpis, bo ministrstvo najkasneje pred potrditvijo zahtevka za izplačilo preverilo, ali je pri tem upoštevana veljavna zakonodaja

5.5 Obdobje za porabo sredstev iz državnega proračuna

Sredstva iz državnega proračuna za upravičene izdatke operacij so na razpolago v obdobju od 2025 do 2027.

Za stroške, nastale v okviru obdobja upravičenosti stroškov, za katere bodo pravilni zahtevki za izplačilo izstavljeni najkasneje do 15. oktobra, bodo sredstva sofinanciranja upravičencu praviloma izplačana v istem koledarskem letu, skladno s proračunskimi možnostmi.

Zahtevki za izplačila morajo biti izstavljeni ločeno za vsak sklop posebej.

Zadnji zahtevek za izplačilo v posameznem sklopu mora biti izstavljen predvidoma do 15. 1. 2027.

6 Pogoji in zahteve za priznanje upravičenosti

S predmetnim javnim razpisom se glede na relevantnost zasledujejo horizontalna načela za izbor operacij, pogoji za ugotavljanje upravičenosti ter merila za ocenjevanje, kot so podani v Merilih za izbor operacij v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, ki jih je potrdil Odbor za spremljanje PEKP 2021 – 2027 (v nadaljnjem besedilu: Merila OzS za izbor operacij).

6.1 Pogoji

Vloge, ki ne bodo izpolnjevale v nadaljevanju navedenih pogojev in zahtev za ugotavljanje upravičenosti, bodo zavrnjene.

V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev, zahtev ali navedb v prijavi, lahko ministrstvo MOPE zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.

Izpolnjevanje pogojev se bo preverjalo ob vložitvi vloge na javni razpis in pred izdajo sklepa o izboru.

6.1.1 Pogoji za ugotavljanje upravičenosti za Sklop 1:

Preglednica: Pogoji za ugotavljanje upravičenosti za Sklop 1

POGOJI ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENOSTI	VSEBINA POGOJA ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENOSTI	ZAHTEVANA DOKAZILA
Izkazovanje možnosti za financiranje z energetskim pogodbeništvom	Vlagatelj mora izkazati, da je bil za operacijo izveden predhodni postopek ugotavljanja primernosti JZP v skladu z Zakonom o JZP.	Ocena možnosti javno-zasebnega partnerstva in obrazložitev o načinu izvedbe predhodnega postopka (izvedba postopka na lastno pobudo s pozivom promotorjem ali na podlagi vloge o zainteresiranosti, datum prejema morebitnih vlog itn.)
Podpora samo za stavbe, ki izkazujejo doseganje predpisane ravni učinkovite rabe in obnovljivih virov energije	Vlagatelj mora izkazati, da stavba/e, ki je/so predmet operacije, ne izpolnjujejo minimalnih zahtev energetske učinkovitosti (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22, 161/22 in 129/23)).	Razširjen energetski pregled Izkazi o energijskih lastnostih obstoječega stanja stavbe/stavb
	Vlagatelj mora izkazati, da je za stavbo/e, ki je/so predmet operacije, izdelan razširjen energetski pregled (REP) v skladu s točko 8.1 »Navodil za delo posredniških teles ter upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja« in da predviden scenarij celovite energetske prenove dosega zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22, 161/22 in 129/23) oziroma zahteve za skoraj nič energijsko stavbo (sNES)⁷.	Razširjen energetski pregled Izkazi o energijskih lastnostih stavbe/stavb za izbran scenarij celovite energetske prenove stavbe/stavb z izjavo izdelovalca izkaza energijskih lastnosti stavbe/stavb.
	Prijavitelj mora izkazati, da bo(do) stavba/e po izvedeni energetski prenovi dosegala/e zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22 in 161/22 in 129/23) za javne stavbe oziroma zahteve za skoraj nič energijsko stavbo (sNES)⁸. V primeru stavb kulturne dediščine, ki ne zadostijo zahtevam Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22, 161/22 in 129/23) oziroma zahtevam za skoraj nič energijsko stavbo (sNES), mora vlagatelj izkazati, da bo pri izvajanju operacije upoštevana predpisana raven učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v delu, kot to dopuščajo zahteve varstva kulturne dediščine, kar mora biti utemeljeno glede na pridobljene kulturnovarstvene usmeritve ali kulturnovarstvene pogoje ali kulturnovarstveno soglasje k projektni dokumentaciji.	Izkazi energijskih lastnosti stavb za obstoječa stanja stavb kot za predvidene scenarije celovitih energetskih prenov stavb vključno s tehničnim poročilom s pojasnilom, da bo(do) stavba/e po izvedeni energetski prenovi dosegala/e zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22 in 161/22 in 129/23) za javne stavbe oziroma zahteve za skoraj nič energijsko stavbo (sNES) o energijski učinkovitosti stavbe ter pojasnilom o morebitnih opravičljivih razlogih za nedoseganje zahtev Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22, 161/22 in 129/23). Dodatno za stavbe kulturne dediščine, ki ne zadostijo zahtevam Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22, 161/22 in 129/23) za javne stavbe oziroma zahtevam za skoraj nič energijsko stavbo (sNES): priložene kulturnovarstvene usmeritve ali kulturnovarstveni pogoji ali kulturnovarstveno soglasje k projektni dokumentaciji.
Opredelitev predloga celovite energetske prenove stavbe	Vlagatelj mora izkazati, da se bo v primeru izvedbe operacije v okviru JN izvajala celovita energetska prenova z ukrepi, kot so predlagani v razširjenem energetskem pregledu in projektni dokumentaciji PZI, oziroma da bo v primeru izvedbe operacije v okviru JN+ ali JZP predvidena izvedba celovite energetske prenove z ukrepi, kot so predlagani v razširjenem energetskem pregledu.	Razširjen energetski pregled Projektna dokumentacija PZI
Podpora le za tisti del operacije, ki prispeva k učinkoviti rabi in/ali uporabi obnovljivih virov energije	Vlagatelj mora izkazati, da je za stavbo/e, ki je/so predmet operacije, izdelana investicijska dokumentacija, pripravljena v skladu s točko 8.2 Navodil za delo posredniških teles ter upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja ter potrjena s strani pristojnega organa.	Investicijska dokumentacija, Sklep o potrditvi investicijske dokumentacije
	Vlagatelj mora izkazati, da je za stavbo/e, ki je/so predmet operacije, izdelan načrt merjenja in kontrole prihrankov energije in drugih učinkov ter načrt stalne optimizacije delovanja energetskih sistemov, pripravljena v skladu s točko 8.3 Navodil za delo posredniških teles ter upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja.	Načrt merjenja in kontrole prihrankov energije in drugih učinkov Načrt stalne optimizacije delovanja energetskih sistemov Poročilo iz energetskega knjigovodstva za preteklo koledarsko leto za stavbo, ki je predmet operacije (skladno z Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju; Uradni list RS, št. 52/16, 116/20 in 158/20 – ZURE).
Minimalna višina operacije	Vlagatelj mora izkazati, da je vrednost operacije v primeru JZP⁹ nad 750.000,00 € brez DDV, v primeru JN+¹⁰ nad 500.000,00 € brez DDV in v primeru JN¹¹ nad 500.000,00 € brez DDV.	Investicijska dokumentacija
Izkazovanje lastništva in urejenega razmerja med (so)lastniki	Vlagatelj mora izkazati, da je stavba/e, ki je/so predmet operacije, v (so)lasti občine in/ali Republike Slovenije in/ali oseb širšega javnega sektorja, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. V primeru stavbne pravice občine, kot izhaja iz poglavja 4 tega javnega razpisa, mora vlagatelj izkazati opis stavbne pravice in njen čas trajanja s predložitvijo izpisa iz zemljiške knjige in pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice. V primeru (so)lastništva, kot izhaja iz poglavja 4 tega javnega razpisa, mora vlagatelj izkazati, da ima za izvedbo operacije sklenjen sporazum o sofinanciranju in o vodenju operacije z vsemi drugimi (so)lastniki stavb/e.	Izpis iz zemljiške knjige Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice (v primeru stavbne pravice občine) Sporazum o sofinanciranju in o vodenju operacije (v primeru (so)lastništva)
Ukrepi vezani na mehansko odpornost in stabilnost stavbe	Vlagatelj mora izkazati časovni okvir gradnje stavbe (datum izdaje gradbenega dovoljenja), ki je predmet energetske prenove in morebitnih večjih gradbenih posegov (dozidave, rekonstrukcije …) od časa gradnje do danes. Iz navedenega časovnega okvira izhajajo dodatne zahteve v okviru ukrepov v večanje mehanske odpornosti in stabilnosti, kar je potrebno opredeliti v Obrazcu 6.	Pravnomočno gradbeno dovoljenje Izjava projektanta in pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva glede izpolnjevanja bistvenih zahtev in obstoječega stanja objektov (Obrazec 6) ter predložitev analize mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v kolikor je to potrebno v skladu s predmetno izjavo.
Pravnomočno gradbeno dovoljenje – samo v primeru JN	Vlagatelj mora izkazati, da ima za izvajanje operacije pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. V primeru, da gradbeno dovoljenje po trenutno veljavni gradbeni zakonodaji (trenutno Gradbeni zakon (GZ-1) Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP in 133/23) ni potrebno, mora vodja projekta podati izjavo z obrazložitvijo, da glede na zakonodajo gradbeno dovoljenje ni potrebno.	Pravnomočno gradbeno dovoljenje V primeru, da pravnomočno gradbeno dovoljenje ni potrebno, se predloži izjava vodje projektiranja z obrazložitvijo navedenega dejstva.
Projektna dokumentacija – samo v primeru JN	Projektna dokumentacija PZI mora biti pripravljena skladno s točko 8.4 Navodil za delo posredniških teles ter upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja.	Projektna dokumentacija PZI
Zaključena finančna konstrukcija	Vlagatelj mora izkazati, da ima operacija zaključeno finančno konstrukcijo oziroma, ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu, zagotovljene vse ostale vire za izvedbo celotne operacije (po tekočih cenah). Če kateri od ostalih virov še ni zagotovljen, mora vlagatelj podati izjavo, da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, v primeru, da ti viri dejansko ne bodo pridobljeni.	Prikaz zaprte finančne konstrukcije v investicijski dokumentaciji. Dokument o zagotovljenih sredstvih za izvedbo projekta (NRP v katerega je uvrščen projekt, ki je predmet vloge za načrtovano obdobje izvajanja projekta).
Namembnost stavb oziroma delov stavb, ki so predmet sofinanciranja s sredstvi Programa EKP 2021-2027 v sklopu operacije	Vlagatelj mora izkazati, da stavbe oziroma deli stavb, ki so predmet sofinanciranja s sredstvi Programa EKP 2021-2027 v sklopu operacije, niso namenjene oziroma niso namenjeni stalnemu bivanju in da pri slednjih ne gre za stavbe oziroma dele stavb za stalno bivanje oseb s posebnimi potrebami, oseb z duševnimi motnjami in otrok iz socialno zapostavljenih in izključenih družin.	Predložitev relevantnega dokazila iz katerega je razvidno, da stavbe oziroma deli stavb, ki so predmet sofinanciranja s sredstvi Programa EKP 2021 – 2027 v sklopu operacije, niso namenjene/i stalnemu bivanju razen, v kolikor gre za stavbe oziroma dele stavb za stalno bivanje oseb s posebnimi potrebami, oseb z duševnimi motnjami in otrok iz socialno zapostavljenih in izključenih družin¹².
Terminski načrt izvedbe operacije	Vlagatelj mora izkazati, da je časovni načrt izvedbe investicije skladen z obdobjem upravičenosti stroškov in izdatkov kot izhaja iz javnega razpisa oziroma javnega povabila posredniškim telesom.	Investicijska dokumentacija
Izvajanje operacije v skladu z »načelom, da se ne škoduje bistveno« (Do No Significant Hram – DNSH)	Vlagatelj mora izkazati, da se bo operacija izvajala v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno« (Do No Significant Harm – DNSH), to je v skladu z okoljskim ciljem Evropske unije, kot je opredeljen v 17. členu Uredbe (EU) 2020/852 in v dokumentu Smernice organa upravljanja za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno pri izvajanju Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji.	Izpolnjen Obrazec 4 v zvezi z uporabo načela, da se ne škoduje bistveno
Izvajanje operacije v skladu s krepitvijo podnebne odpornosti (climate proofing)	Vlagatelj mora izkazati, da se bo operacija izvajala v skladu s krepitvijo podnebne odpornosti v skladu z dokumentom Smernice organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027.	Izpolnjen Obrazec 5 v zvezi z oceno krepitve podnebne odpornosti, vključno s podporno/zbirno dokumentacijo

⁷ Doseganje pogoja se izkazuje s kazalniki na nivoju celotne stavbe in le za gradnike in elemente tehničnih stavbnih sistemov, ki se bodo v sklopu predvidene celovite energetske prenove prenavljali.

⁸ Doseganje pogoja se izkazuje s kazalniki na nivoju celotne stavbe in le za gradnike in elemente tehničnih stavbnih sistemov, ki se bodo v sklopu predvidene celovite energetske prenove prenavljali.

⁹ Šteje se, da se operacija izvaja po JZP, če vsaj 50 % vrednosti operacije brez DDV predstavlja razmerje javno-zasebnega partnerstva. Navedena razmejitev velja izključno za namene ocenjevanja in ne izključuje vlagateljeve obveznosti do predložitve dokazil, ki so zahtevana, če se del operacije izvaja v okviru javnega naročila, kot so predvidena v drugih delih predmetne razpisne dokumentacije.

¹⁰ Šteje se, da se operacija izvaja po JN+, če vsaj 50 % vrednosti operacije brez DDV predstavlja razmerje javno-naročniško razmerje z garancijo. Izvajalec mora prevzeti v izvedbo projektiranje, gradbena, obrtniško zaključna in instalacijska dela, dobavo in montažo ter nastavitve opreme, izvedbo zunanje ureditve za namene celovite energetske prenove stavb, hkrati pa (v okviru ločene pogodbene podlage) za določeno obdobje prevzame tudi vzdrževanje in upravljanje predmetnih ukrepov. Navedena razmejitev velja izključno za namene ocenjevanja in ne izključuje prijaviteljeve obveznosti do predložitve dokazil, ki so zahtevana, če se del operacije izvaja v okviru javnega naročila, kot so predvidena v drugih delih predmetnih navodil.

¹¹ Šteje se, da se operacija izvaja po JN, če več kot 50 % vrednosti operacije brez DDV predstavlja javno-naročniško razmerje.

¹² Namembnost stavbe je tista namembnost, ki je stavbi določena z izdano upravno odločbo (gradbenim/uporabnim dovoljenjem, odločbo o legalizaciji stavbe ipd.) in ne dejanska raba stavbe, kot je razvidna iz registra nepremičnin.

Vloge, ki ne bodo izpolnjevale zgoraj navedenih pogojev za ugotavljanje upravičenosti, bodo zavrnjene.

6.1.2 Pogoji za ugotavljanje upravičenosti za Sklop 2:

Preglednica 2: Pogoji za ugotavljanje upravičenosti za Sklop 2

POGOJI ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENOSTI	VSEBINA POGOJA ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENOSTI	ZAHTEVANA DOKAZILA
Izpolnjevanje pogojev in meril operacije iz Sklopa 1	Vlagatelj je upravičen do sofinanciranja operacije iz Sklopa 2 le v kolikor operacija iz Sklopa 1 izpolnjuje vse pogoje in merila za sofinanciranje po tem javnem razpisu.	Razvidno iz vloge za operacijo iz Sklopa 1.
Izkazovanje lastništva in izkazovanje pravice do postavitve naprav za samooskrbo	Vlagatelj mora za operacijo izkazovati pravico do postavitve naprav za samooskrbo na zadevnih nepremičninah z lastninsko ali drugo stvarno pravico na teh nepremičninah, o čemer predloži ustrezna dokazila (npr. izpis iz zemljiške knjige, najemna ali služnostna pogodba, sklenjena za obdobje najmanj 5 let po zaključku operacije ipd.). V kolikor vlagatelj ni edini lastnik nepremičnine, na kateri bo postavljena naprava za samooskrbo, mora priložiti tudi soglasja solastnikov za postavitev in vgradnjo te naprave, veljavna še najmanj 5 let po zaključku projekta, ali drugače, tj. z drugim ustreznim dokumentom/dokazilom, izkazati pravico do postavitve naprave za samooskrbo. Namestitev naprave za samooskrbo na objektu, ki ni predmet celovite energetske prenove je možna le v primeru, da iz objektivnih razlogov¹³ namestitev naprav za samooskrbo na objektu, ki je predmet celovite energetske prenove, ni možna. Za namestitev naprave za samooskrbo na objektu, ki ni predmet celovite energetske prenove veljajo enake zahteve glede izkazovanja pravic do postavitve, kot zgoraj opisano.	Ustrezna dokumentacija (npr. izpis iz zemljiške knjige, najemna ali služnostna pogodba, sklenjena za obdobje najmanj 5 let po zaključku operacije, ustrezno soglasje za postavitev naprave za samooskrbo ipd.) in morebitno soglasje solastnikov.
Izkazovanje, da je objekt (javna stavba in/ali pripadajoč enostaven ali nezahteven objekt, ki se nahaja ob javni stavbi, in/ali utrjena površina parkirišča na stavbnem zemljišču), na katerega bo postavljena naprava za samooskrbo, v skladu z vsemi veljavnimi predpisi s področja graditve objektov.	Javna stavba in/ali pripadajoč enostaven ali nezahteven objekt, ki se nahaja ob javni stavbi, in/ali utrjena površina parkirišča na stavbnem zemljišču, na katero bo nameščena naprava za samooskrbo, in javna stavba in/ali utrjena površina parkirišča na stavbnem zemljišču, ki bo samooskrbovana, morata biti zgrajeni skladno z vsemi veljavnimi predpisi s področja graditve objektov. Objekt (javna stavba in/ali pripadajoč enostaven ali nezahteven objekt, ki se nahaja ob javni stavbi, in/ali utrjena površina parkirišča na stavbnem zemljišču), na katerega bo postavljena naprava za samooskrbo, mora imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje ali odločbo o legalizaciji oziroma odločbo o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po 150. členu GZ-1. Enostavni ali nezahtevni objekt, ki se nahaja ob stavbi, in/ali utrjena površina parkirišča na stavbnem zemljišču, morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov. Če je stavba in/ali utrjena površina parkirišča na stavbnem zemljišču, na katero bo nameščena naprava za samooskrbo, kulturnovarstveno zaščitena, ali pa se stavba in/ali utrjena površina parkirišča na stavbnem zemljišču nahaja na kulturnovarstveno zaščitenem območju, mora vlagatelj pri izvedbi projekta upoštevati pogoje zaščite, ki veljajo za ta kulturnovarstveni režim.	Za objekt (javna stavba in/ali pripadajoč enostaven ali nezahteven objekt, ki se nahaja ob javni stavbi, in/ali utrjena površina parkirišča na stavbnem zemljišču) mora biti priloženo, kjer je potrebno: – pravnomočno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje – odločba o legalizaciji oziroma – odločba o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po 150. členu GZ-1 ali – v primeru, da pravnomočno gradbeno dovoljenje ni potrebno, se predloži izjava vodje projektiranja z obrazložitvijo navedenega dejstva – izdano kulturnovarstveno soglasje pristojne enote ZVKD (kjer relevantno). Iz zgoraj navedenih dokumentov mora biti jasno razvidno, da gre za objekt, na katerega bo postavljena naprava za samooskrbo.
Spoštovanje gradbene in energetske zakonodaje za postavitev in vgradnjo naprave za samooskrbo	Vlagatelj mora postaviti in vgraditi napravo za samooskrbo v skladu z gradbeno in energetsko zakonodajo.	Pravnomočno gradbeno dovoljenje V primeru, da pravnomočno gradbeno dovoljenje ni potrebno, se predloži izjava vodje projektiranja z obrazložitvijo navedenega dejstva.
Zaključena finančna konstrukcija	Operacija mora imeti zaključeno finančno konstrukcijo oziroma ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu zagotovljene vse ostale vire za izvedbo celotne operacije (po tekočih cenah). Če kateri od ostalih virov še ni zagotovljen, mora vlagatelj podati izjavo, da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, v primeru, da ti viri dejansko ne bodo pridobljeni.	Prikaz zaprte finančne konstrukcije v investicijski dokumentaciji. Dokument o zagotovljenih sredstvih za izvedbo projekta (NRP v katerega je uvrščen projekt, ki je predmet vloge za načrtovano obdobje izvajanja projekta).
Soglasje(a) za priključitev	Soglasje(a) za priključitev, iz katerih je razvidno tudi lastništvo merilnega mesta.	Soglasje(a) za priključitev naprav za samooskrbo na distribucijsko omrežje, ki v primeru namestitve hranilnika električne energije vključuje tudi soglasje za priključitev hranilnika v interno omrežje.
Investicijska in projektna dokumentacija	Vlagatelj mora izkazati, da je vsa relevantna vsebina za operacijo iz Sklopa 2 ustrezno zajeta v skupni investicijski in projektni dokumentaciji za oba sklopa, v skladu z »Navodili za delo posredniških teles ter upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja«.	Investicijska in projektna dokumentacija iz katere je razvidna ločena obravnava Sklopa 1 in Sklopa 2.
Skladnost projekta s konceptom samooskrbe z električno energijo	Iz investicijske dokumentacije mora biti razvidno, da načrtovana moč proizvodnih naprav ne presega moči, potrebne za doseganje ocenjene letne porabe električne energije za stavbe vključene v operacijo.	Izkaz o energetskih lastnostih stavbe. Izdelana investicijska dokumentacija, ki izkazuje skladnost projekta s konceptom samooskrbe z električno energijo (zajeto v investicijski dokumentaciji Sklopa 1).
Zagotavljanje električne energije v primeru skupnostne samooskrbe (samo v primeru, da naprav za samooskrbo z električno energijo ni možno namestiti neposredno na stavbo iz Sklopa 1)	V kolikor je stavba iz Sklopa 1 priključena na sistem skupnostne samooskrbe z električno energijo iz sončne energije mora vlagatelj izkazati skladnost rabe te energije z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (omejitev max. priključne moči) in ustrezno utemeljitvijo odločitve za skupnostno samooskrbo.	Sporazum o ustanovitvi skupnosti. Navedba objektivnih razlogov zakaj naprav za samooskrbo z električno energijo ni možno namestiti neposredno na stavbo iz Sklopa 1.
Kapaciteta in priključitev hranilnika (samo v primeru postavitve nove samooskrbne proizvodne naprave)	Minimalna kapaciteta hranilnika glede na nazivno moč proizvodne naprave h kateri je prigrajen, mora biti vsaj 0,5 kWh na inštalirani kW električne moči proizvodne naprave. Maksimalna kapaciteta hranilnika ne sme presegati 2 kWh na inštaliran kW električne moči nove proizvodne naprave, ki se bodo financirale po tem javnem razpisu. Hranilnik mora biti priključen na isto razdelilno transformatorsko postajo kot nova proizvodna naprava, pri čemer mora vlagatelj izkazati, da je hranilnik prigrajen k SE, ki je predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu.	Soglasja za priključitev naprav za samooskrbo in hranilnika na distribucijsko omrežje in hranilnika v interno omrežje.
Izvajanje operacije v skladu z »načelom, da se ne škoduje bistveno« (Do No Significant Hram – DNSH)	Vlagatelj mora izkazati, da se bo operacija izvajala v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno« (Do No Significant Harm – DNSH), to je v skladu z okoljskim ciljem Evropske unije, kot je opredeljen v 17. členu Uredbe (EU) 2020/852 in v dokumentu Smernice organa upravljanja za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno pri izvajanju Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji.	Izpolnjen Obrazec 4 v zvezi z uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (zajeto v obrazcu, ki je skupen za Sklop 1 in Sklop 2)
Izvajanje operacije v skladu s krepitvijo podnebne odpornosti (climate proofing)	Vlagatelj mora izkazati, da se bo operacija izvajala v skladu s krepitvijo podnebne odpornosti v skladu z dokumentom Smernice organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027.	Izpolnjen Obrazec 5 v zvezi z oceno krepitve podnebne odpornosti, vključno z podporno/zbirno dokumentacijo (zajeto v obrazcu, ki je skupen za Sklop 1 in Sklop 2)

¹³Objektivni razlogi kot npr.: kulturno-varstvene zahteve, požarna varnost, statika …

Vloge, ki ne bodo izpolnjevale zgoraj navedenih pogojev za ugotavljanje upravičenosti, bodo zavrnjene.

6.2 Zahteve

Vlagatelj mora izpolnjevati sledeče zahteve:

6.2.1 Zahteve v okviru Sklopa 1 in Sklopa 2:

– Vlagatelj/upravičenec je oziroma bo pri porabi sredstev upošteval zakon, ki ureja javno naročanje in javno-zasebno partnerstvo, če so izpolnjeni pogoji za njegovo uporabo.

– Vlagatelj/upravičenec bo moral pri komuniciranju in prepoznavnosti upoštevati 47. in 50. člen ter Prilogo IX Uredbe 2021/1060 in II. poglavje Izvedbene uredbe 821/2014/EU in veljavna Navodila organa upravljanja na področju zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027.

– Vlagatelj/upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo v zvezi z operacijo v skladu z vsakokratno veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva in v skladu z 82. členom Uredbe (EU) št. 2021/1060, še 5 let od 31. decembra leta, v katerem je organ upravljanja opravil zadnje plačilo upravičencu. Vlagatelj/upravičenec mora zagotavljati dostopnost do celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo in zagotavljati MOPE in drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in zakonodaje Republike Slovenije.

– Vlagatelj/upravičenec bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katere sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva MOPE kot posredniškega telesa, organa upravljanja, revizijskega organa ter drugih nacionalnih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).

Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bo upravičenec omogočil vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije ter rezultate operacije. Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ministrstvo MOPE pa lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Upravičenec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo MOPE o izvedenih ukrepih.

– Vlagatelj/upravičenec zagotavlja, da v skladu z 65. členom Uredbe (EU) št. 2021/1060 vsaj pet let ne bo nastopilo karkoli od naslednjega:

– upravičenec ne bo prenehal ali preselil proizvodne dejavnosti iz regije na ravni NUTS 2, v kateri je operacija prejela podporo,

– upravičenec ne bo spremenil lastništva nad infrastrukturo, ki daje upravičencu ali javnemu organu neupravičeno prednost,

– upravičenec ne bo izvedel ali dopustil bistvene spremembe, ki bi vplivala na njen značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili prvotni cilji operacije.

V primeru kršenja omejitev s strani upravičenca bo posredniško telo lahko odstopilo od pogodbe in zahtevalo vračilo vseh izplačanih sredstev ali sorazmeren del izplačanih sredstev, če je z vračilom sorazmernega dela mogoče doseči cilj operacije, upravičenec pa bo moral vrniti vsa prejeta sredstva ali sorazmeren del prejetih sredstev.

– Vlagatelj/upravičenec soglaša s tem, da bo, v kolikor se ugotovi, da upravičenec posredniškega telesa ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma, da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva MOPE o dodelitvi sredstev, ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.

– Vlagatelj/upravičenec bo za namen spremljanja in vrednotenja operacije skladno z 21., 22., 49. in 72. členom Uredbe 2021/1060/EU dolžan spremljati in posredniškemu telesu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov operacije.

– Vlagatelj/upravičenec se zavezuje, da bo, kot je navedeno v Pogodbi o sofinanciranju, še 5 let po zaključku operacije ministrstvu MOPE, letno, v postavljenem roku, pisno poročal o doseganju kazalnikov. Pri doseganju letnega prihranka primarne energije (vezano na kazalnik RCR26), se upoštevajo faktorji pretvorbe iz končne v primarno energijo kot so bili določeni v Obrazcu 1 v času oddaje vloge.

– Vlagatelj/upravičenec zagotavlja, da pri operaciji ne prihaja do dvojnega uveljavljanja stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira. Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira oziroma so bili odobreni, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija. V kolikor višina sofinanciranja operacije preseže maksimalno dovoljeno stopnjo, bo potrebno ustrezno znižanje stopnje, posredniško telo pa zahteva od upravičenca vrnitev neupravičeno prejetih sredstev v skladu s pogodbo o sofinanciranju.

– Vlagatelj/upravičenec soglaša z vodenjem ločene knjigovodske evidence projekta in s spremljanjem prihodkov operacije.

Upravičenec bo dolžan voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo in za vsako operacijo posebej, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev in vračljive podpore, za katere bo upravičenec dolžan voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo.

– Vlagatelj/upravičenec je seznanjen, da operacija ne sme predstavljati državne pomoči.

– Vlagatelju/upravičencu ni prepovedano sodelovanje na razpisu zaradi kršitve pogodbe o sofinanciranju operacije oziroma projekta.

– Vlagatelj/upravičenec soglaša z elektronsko ali drugačno objavo imena projekta, naziva končnega prejemnika in zneska javnih sredstev, ki so bila dodeljena projektu.

– Vlagatelj/upravičenec soglaša s pridobitvijo podatkov iz registra dejanskih lastnikov – AJPES.

– Vlagatelj/upravičenec zagotavlja, da bo v primeru izvedbe projekta po koncesijskem javno-zasebnem partnerstvu v koncesijski pogodbi opredeljeno, da zasebni partner po izteku pogodbenega razmerja prenese lastništvo naprave na javnega partnerja, in to v stanju, ki, upoštevaje normalno rabo, omogoča nadaljnje obratovanje naprave in zagotavljanje samooskrbnosti.

– Vlagatelj/upravičenec se zaveže k upoštevanju zakonodaje s področja integritete in preprečevanja korupcije.

– Vlagatelj/upravičenec bo zagotovil dokazilo o ustreznosti vgrajene opreme.

– Vlagatelj/upravičenec bo skladno s pogodbo o sofinanciranju zagotovil vse potrebne podatke za vnos v informacijski sistem.

– Vlagatelj/upravičenec soglaša z elektronskim načinom poslovanja v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22, 135/22, 77/23 in 24/24).

6.2.2 Dodatne zahteve za Sklop 1:

– Vlagatelj/upravičenec se zaveže k sočasni izvedbi ukrepov v izboljšanje mehanske odpornosti in stabilnosti stavbe, ki bodo potekala vzporedno z energetsko prenovo stavb v skladu s predhodno izdelano analizo mehanske odpornosti in stabilnosti ter v skladu z izjavo podano v Obrazcu 6.

– Vlagatelj/upravičenec se zaveže k sočasni izvedbi drugih smiselnih ukrepov, kot so opredeljeni v 25. členu Gradbenega zakona (GZ-1, Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23 in 85/24 – ZAID-A) in bodo potekali vzporedno z energetsko prenovo stavb.

– Vlagatelj/upravičenec bo ob zaključku operacije izdelal in predložil novo računsko energetsko izkaznico v skladu z veljavno zakonodajo.

6.2.3 Dodatna zahteva za Sklop 2:

– Vlagatelj/upravičenec mora ob oddaji zahtevka za izplačilo dostaviti tudi končno poročilo o operaciji, kateremu obvezno priloži sklenjeno Pogodbo o uporabi sistema individualne ali skupnostne samooskrbe (skladno z določbami 11. člena ZOEE).

6.3 Ostale zahteve javnega razpisa

6.3.1 Zagotavljanje skladnosti s horizontalnimi načeli

Skladno z 9. členom uredbe 2021/2060/EU je potrebno zagotoviti:

– Skladnost z načeli spoštovanja temeljnih pravic

Vlagatelj mora zagotoviti, da so tekom postopka priprave in izvedbe operacije, kjer je to relevantno, tako v strateškem kot izvedbenem delu upoštevani vidiki in oblikovani ukrepi, ki smiselno zagotavljajo spoštovanje temeljnih pravic ter skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov.

– Spodbujanje enakosti moških in žensk

Vlagatelj mora zagotoviti, da so tekom postopka priprave in izvedbe operacije, kjer je to relevantno, tako v strateškem kot izvedbenem delu upoštevani vidiki in oblikovani ukrepi, ki smiselno upoštevajo in spodbujajo enakost moških in žensk, vključevanje načela enakosti spolov ter vključevanje vidika enakosti spolov.

– Preprečevanje diskriminacije

Vlagatelj mora zagotoviti, da so tekom postopka priprave in izvedbe operacije, kjer je to relevantno, tako v strateškem kot izvedbenem delu upoštevani vidiki in oblikovani ukrepi, ki smiselno preprečujejo diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Med celotno pripravo in izvajanjem operacije se zlasti upošteva dostopnost za invalide.

– Spodbujanje trajnostnega razvoja

Vlagatelj mora zagotoviti, da je tekom postopka priprave in izvedbe operacije, kjer je to relevantno, zagotovljeno spodbujanje trajnostnega razvoja ob upoštevanju ciljev ZN, Pariškega sporazuma in »načela, da se ne škoduje bistveno«.

6.3.2 Upoštevanje »načela, da se ne škoduje bistveno« (DNSH)

Na podlagi Uredbe (EU) 2021/1060, ki v uvodnih izjavah določa, da morajo skladi EU podpirati dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde ter prednostne naloge Unije in ne škodujejo bistveno okoljskim ciljem, ki jih določa Uredba (EU) 2020/852 v 17. členu, predstavlja »načelo, da se ne škoduje bistveno (v nadaljevanju DNSH) ključni element pri podpori operacij, ki se financirajo s sredstvi Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji.

Za namene določitve stopnje okoljske trajnostnosti naložbe se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna, kadar ta gospodarska dejavnost: ne škoduje bistveno okoljskim ciljem iz člena 9 v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2020/852. Ob upoštevanju življenjskega cikla proizvodov in storitev, ki se zagotavljajo z gospodarsko dejavnostjo, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ta dejavnost bistveno škoduje:

– Blažitvi podnebnih sprememb, kadar ta dejavnost privede do znatnih emisij toplogrednih plinov.

– Prilagajanju podnebnim spremembam, kadar ta dejavnost privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva.

– Trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar ta dejavnost škoduje:

– dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami ali

– dobremu okoljskemu stanju morskih voda.

– Krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar:

– ta dejavnost privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, v eni ali več fazah življenjskega cikla proizvodov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja proizvodov;

– ta dejavnost privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali

– lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju.

– Preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar ta dejavnost privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti.

– Varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je ta dejavnost:

– znatno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali

– škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije.

Oceno o skladnosti operacije z »načelom, da se ne škoduje bistveno« se prikaže ločeno za Sklop 1 in Sklop 2 v skupnem Obrazcu 4 ter se pripravi v skladu s Smernicami organa upravljanja za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno pri izvajanju Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji.

6.3.3 Presoja odpornosti operacije na podnebne spremembe (climate proofing)

V skladu s 73. členom, 2. točka, (j) alineja Uredbe (EU) 2021/1060 morajo biti infrastrukturne naložbe, katerih pričakovana življenjska doba je najmanj pet let, odporne na podnebne spremembe.

Podnebna odpornost pomeni proces, s katerim se prepreči, da bi infrastrukturo prizadeli morebitni dolgoročni podnebni vplivi, hkrati pa se zagotovi, da se spoštuje načelo »energetska učinkovitost na prvem mestu« in da je raven emisij toplogrednih plinov, ki izhaja iz projekta, skladna s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Energetska učinkovitost na prvem mestu pa pomeni, da se pri energetskem načrtovanju in odločitvah glede naložb čim bolj upoštevajo alternativni ukrepi za stroškovno učinkovito energetsko učinkovitost, da bi dosegli učinkovitejše povpraševanje po energiji in njeno ponudbo, zlasti s stroškovno učinkovitimi prihranki končne porabe energije, pobudami za prilagajanje na odjem ter učinkovitejšo pretvorbo, prenosom in distribucijo energije, pri čemer pa bi vseeno dosegli cilje teh odločitev.

Presoja odpornosti operacije na podnebne spremembe se pripravi v skladu s Smernicami organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027 in navodili v sklopu Obrazca 5) za oba sklopa skupaj.

6.3.4 Varovanje osebnih podatkov

Na podlagi Uredbe (EU) št. 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko, in Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta z vsemi spremembami ter na tej osnovi sprejetih Navodil organa upravljanja za načrtovanje, odločanje o podpori, spremljanje in poročanje o izvajanju evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027 MOPE pridobiva, evidentira, obdeluje in hrani osebne podatke v okviru izključno za namen izvajanja evropske kohezijske politike.

Vlagatelj se zavezuje k varovanju osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti v skladu z vsakokratno veljavnim predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti. Vlagatelj mora vse z njim povezane fizične osebe, ki bodo sodelovale pri prijavi na javni razpis in izvajanju operacije, obvestiti, da bo obdeloval njihove osebne podatke.

Poleg tega mora od teh fizičnih oseb, v skladu s točko (a) prvega odstavka 6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), pridobiti privolitve za obdelavo osebnih podatkov. Upravičenec se zavezuje, da bo o obdelavi osebnih podatkov obvestil tudi vse z njim povezane fizične osebe, ki bodo naknadno pristopile k izvajanju operacije, in od njih pridobil ustrezne privolitve za obdelavo osebnih podatkov.

Obvestilna dolžnost vlagatelja in pridobitev privolitev od z njim povezanih fizičnih oseb velja za celotno obdobje izvajanja operacije in tudi za obdobje hranjenja dokumentacije, kot izhaja iz 82. člena Uredbe (EU) št. 2021/1060 oziroma pogodbe o sofinanciranju operacije. Vlagatelj se k zgoraj navedenemu zaveže z izjavo (Obrazec št. 6), podpisano s strani odgovorne osebe vlagatelja.

6.3.5 Obveznost zagotavljanja podatkov o prejemnikih sredstev oziroma dejanskih lastnikih prejemnikov sredstev

Ministrstvo MOPE na podlagi 69. člena in Priloge XVII Uredbe 2021/1060/EU obdeluje osebne podatke izključno za namen revizij in nadzora ter za zagotovitev primerljivih informacij o porabi sredstev v zvezi z operacijo. V ta namen bo moral upravičenec pri izvajanju operacije zagotoviti podatke o prejemnikih oziroma dejanskih lastnikih prejemnikov sredstev, in sicer o:

– dejanskih lastnikih upravičenca,

– izvajalcih,

– dejanskih lastnikih izvajalca,

– podizvajalcih, kadar njihov delež opravljenih del presega 50.000 EUR,

kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Direktive 2015/849/EU, in sicer imena in priimke, datume rojstva in identifikacijske številke za DDV ali davčne identifikacijske številke.

Upravičenec, ki je skladno z ZPPDFT-2, zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov (v nadaljnjem besedilu: RDL), ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), s podpisom pogodbe o sofinanciranju zagotavlja, da so v RDL vpisani podatki o njegovih dejanskih lastnikih. Upravičenec, ki skladno z ZPPDFT-2, ni zavezan k vpisu podatkov v RDL, bo moral na poziv ministrstva MOPE in v roku, postavljenem v pozivu, ministrstvu MOPE posredoval točne, popolne in posodobljene podatke o njegovih dejanskih lastnikih. Nadalje bo moral upravičenec na poziv ministrstva MOPE v roku, postavljenem v pozivu, ministrstvu MOPE posredoval točne, popolne in posodobljene podatke o ostalih subjektih iz tretjega odstavka tega člena, ki jih je ministrstvo MOPE kot posredniško telo dolžno zagotavljati po predpisih, ki urejajo izvajanje evropske kohezijske politike. Upravičenec je zavezan subjekte iz tretjega odstavka tega člena, katerih osebni podatki se bodo obdelovali, seznaniti z obveznostjo zagotavljanja podatkov o prejemnikih sredstev oziroma dejanskih lastnikih prejemnikov sredstev v skladu z določili Uredbe 2021/1060/EU, jih obvestiti, da bo obdeloval njihove osebne podatke ter jih seznaniti s pravno podlago za obdelavo.

7 Merila za ocenjevanje vlog

Predlagane operacije, ki bodo izpolnjevale pogoje upravičenosti, se bodo presojale na podlagi meril za ocenjevanje. Ocenjevanje bo potekalo ločeno za Sklop 1 in Sklop 2, kot je opisano v nadaljevanju.

7.1 Merila za ocenjevanje vlog – Sklopa 1

Merila za ocenjevanje operacij so, na podlagi Meril za izbor operacij v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, razdeljena na tri segmente in dodatek za stavbe kulturne dediščine:

A. prispevek k energetski učinkovitosti (50 %),

B. delež sofinanciranja upravičenih stroškov s strani upravičenca (35 %),

C. prispevek k družbeni spremembi in dvigu družbene ozaveščenosti (15 %).

A. Prispevek k energetski učinkovitosti, z utežjo 50 %:

a) razmerje med letnim prihrankom končne energije¹⁴ in kondicionirano površino stavbe (kWh/m²/leto), s podrejeno utežjo 80 %:

¹⁴ Pri stavbah kulturne dediščine se bodo pri izračunu kazalnikov t_Aa (razmerje med letnim prihrankom končne energije in kondicionirano površino stavbe (kWh/m²/leto)) upoštevali učinki izvedbe prenove, vključno z ukrepi, ki jih zaradi varovanja kulturne dediščine ne bo možno izvesti v celoti ali delno (npr. fasada) oziroma, kot da je bil ukrep izveden.

od vključno 0 do 50	0 točk
od vključno 50 do 155	od 0,01 do 99,99 točk
Kazalnik se izračuna po formuli:

od vključno 155 ali več	100 točk

b) razmerje med povečanjem proizvodnje energije iz OVE in porabo končne energije po prenovi, s podrejeno utežjo 20 %:

od vključno 0,00 do 0,25	0 točk
od vključno 0,25 do 0,75	od 0,01 do 99,99 točk
Kazalnik se izračuna po formuli:

od vključno 0,75 ali več	100 točk

B. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov s strani upravičenca, z utežjo 35 %:

a) razmerje med letnim prihrankom končne energije¹⁵ in vrednostjo upravičenih stroškov (kWh/€/leto), s podrejeno utežjo 100 %:

¹⁵ Pri stavbah kulturne dediščine se bodo pri izračunu kazalnika t_Ba (razmerje med letnim prihrankom končne energije in vrednostjo upravičenih stroškov (kWh/€/leto)) upoštevali učinki izvedbe prenove, vključno z ukrepi, ki jih zaradi varovanja kulturne dediščine ne bo možno izvesti v celoti ali delno (npr. fasada) oziroma, kot da je bil ukrep izveden.

od vključno 0,00 do 0,15	0 točk
od vključno 0,15 do 0,85	od 0,01 do 99,99 točk
Kazalnik se izračuna po formuli:
od vključno 0,85 ali več	100 točk

C. Prispevek k družbeni spremembi in dvigu družbene ozaveščenosti, z utežjo 15 %:

a) izvedba operacije po JZP in/ali JN+^{16, 17, 18}, ki omogoča opredelitev zajamčenega prihranka energije, s podrejeno utežjo 30 %, pri čemer delež vrednosti operacije brez DDV, ki se nanaša na JZP in/ali JN+, znaša:

¹⁶ Če so pri operaciji izpolnjeni pogoji iz druge alineje tretjega odstavka 34. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki določa, »da v primeru dejavnosti, ki so tako povezane z varovanjem državne, uradne ali vojaške skrivnosti, da bi z izvedbo postopka bilo onemogočeno varovanje te skrivnosti«, se šteje, kot da je operacija izvedena v celoti (100 %) po JZP, ki omogoča izvedbo financiranja z energetskim pogodbeništvom.

¹⁷ Šteje se, da se operacija izvaja po JZP, če vsaj 50 % vrednosti operacije brez DDV predstavlja razmerje javno-zasebnega partnerstva. Navedena razmejitev velja izključno za namene ocenjevanja in ne izključuje prijaviteljeve obveznosti do predložitve dokazil, ki so zahtevana, če se del operacije izvaja v okviru javnega naročila, kot so predvidena v drugih delih predmetne razpisne dokumentacije.

¹⁸ Šteje se, da se operacija izvaja po JN+, če vsaj 50 % vrednosti operacije brez DDV predstavlja razmerje javno-naročniško razmerje z garancijo učinka. Izvajalec mora prevzeti v izvedbo projektiranje, gradbena, obrtniško zaključna in instalacijska dela, dobavo in montažo ter nastavitve opreme, izvedbo zunanje ureditve za namene celovite energetske prenove stavb, hkrati pa (v okviru ločene pogodbene podlage) za določeno obdobje prevzame tudi vzdrževanje in upravljanje predmetnih ukrepov. Navedena razmejitev velja izključno za namene ocenjevanja in ne izključuje prijaviteljeve obveznosti do predložitve dokazil, ki so zahtevana, če se del operacije izvaja v okviru javnega naročila, kot so predvidena v drugih delih predmetnih navodil.

do 50,00 %	0,00 točk
od vključno 50,00 % do 99,99 %	od 45,00 do 99,99 točk
Kazalnik se izračuna po formuli:

za 100,00 %	100 točk

b) višina operacije brez DDV (mio €), s podrejeno utežjo 50 %:

i. v primeru javno-zasebnega partnerstva:

od vključno 0,75 do 1,50	od 0,00 do 99,99 točk
Kazalnik se izračuna po formuli:
od vključno 1,50 ali več	100 točk

ii. v primeru javnega naročila in JN+¹⁹:

¹⁹ Šteje se, da se operacija izvaja po JN, če več kot 50 % vrednosti operacije brez DDV predstavlja javno-naročniško razmerje.

od vključno 0,5 do 1,5	od 0,00 do 99,99 točk
Kazalnik se izračuna po formuli:
od vključno 1,5 ali več	100 točk

c) vzporedno z EPS se bo izvedla izgradnja električne polnilne naprave za avtomobile, s podrejeno utežjo 20 %:

DA	100 točk
NE	0 točk

Specifična merila za stavbe kulturne dediščine:

Pri stavbah kulturne dediščine se bodo pri izračunu kazalnikov t_Aa (razmerje med letnim prihrankom končne energije in kondicionirano površino stavbe (kWh/m²/leto)) in t_Ba (razmerje med letnim prihrankom končne energije in vrednostjo upravičenih stroškov (kWh/€/leto)), upoštevali učinki izvedbe prenove, vključno z virtualnimi ukrepi, ki jih zaradi varovanja kulturne dediščine ne bo možno izvesti v celoti ali delno (npr. fasada) oziroma, kot da je bil ukrep izveden → »letni prihranek končne energije« = »dejanski letni prihranek končne energije« + »virtualni letni prihranek končne energije«.

V vlogi, tj. v razširjenem energetskem pregledu in obrazcih vloge, se pri stavbah kulturne dediščine za namen točkovanja pri izboru operacije, poleg dejanskih učinkov, ločeno prikažejo učinki izvedbe prenove, ki jih zaradi varovanja kulturne dediščine ne bo možno izvesti v celoti ali delno (upoštevajoč samo konstrukcijske sklope toplotnega ovoja stavbe, npr. izvedba toplotne zaščite zunanjih sten itn.), tj. virtualni letni prihranek končne energije ob predpostavljeni izvedbi virtualnih ukrepov.

Tako se pri elementih stavbnega ovoja, na katerih ukrepi energetske prenove zaradi varovanja kulturne dediščine niso oziroma so zgolj delno izvedljivi, privzamejo največje dovoljene vrednosti toplotne prehodnosti skladno s predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. To velja samo v primeru, ko toplotna prehodnost varovanega elementa v sklopu predvidene energetske prenove presega predpisane mejne vrednosti. Izvedba virtualnih ukrepov se določi samo na podlagi virtualnih ukrepov na toplotnem ovoju stavbe, ki se vrednotijo z »virtualnim letnim prihrankom končne energije«, ki je eden od parametrov pri izračunu kazalnikov t_Aa in t_Ba.

Virtualni prihranki se v investicijski dokumentaciji ter načrtu merjenja in kontrole prihrankov energije ne obravnavajo in niso namenjeni izkazovanju prihranka energije ob dejanski rabi, temveč so namenjeni izključno vrednotenju vlog v okviru meril za ocenjevanje.

Najvišje možno skupno število točk je 100. Posamezni segmenti so ovrednoteni z utežmi (utež 1), znotraj segmentov pa so z utežmi (utež 2) ovrednoteni posamezni kazalniki. Za vsak kazalnik je mogoče prejeti največ toliko točk, kolikor znaša zmnožek uteži posameznega kazalnika (utež 2) s 100. Za vsak segment je mogoče prejeti največ toliko točk, kolikor znaša zmnožek uteži posameznega segmenta (utež 1) s 100.

Operacije, ki bodo pri merilih Aa in Ba skupno dosegle nič točk, ne glede na skupno število doseženih točk pri ostalih merilih, bodo zavrnjene.

Pri vnosu podatkov in izračunu točk za posamezen kazalnik se vrednosti zaokrožujejo na dve decimalki, pri čemer se vrednosti od 0 do 4 zaokrožijo navzdol, vrednosti od 5 do 9 pa navzgor.

Višje število skupnih točk pomeni višjo uvrstitev na listi operacij, ki bodo sofinancirane iz naslova energetske prenove stavb.

Preglednica 3: Pregled točkovalnega sistema operacije EPS

		Utež 1	Utež 2	Max. št. točk	Skupno št. točk
A	Prispevek k energetski učinkovitosti
	Razmerje med letnim prihrankom končne energije in kondicionirano površino stavbe (kWh/m²/leto)	0,50	0,80	100,00	40,00
	Razmerje med povečanjem proizvodnje energije iz OVE in porabo končne energije po prenovi		0,20	100,00	10,00
	SKUPAJ	0,50	1,00	100,00	50,00
B	Delež sofinanciranja upravičenih stroškov s strani upravičenca
	Razmerje med letnim prihrankom končne energije in vrednostjo upravičenih stroškov (kWh/€/leto)	0,35	1,00	100,00	35,00
	SKUPAJ	0,35	1,00	100,00	35,00
C	Prispevek k družbeni spremembi ter dvigu družbene ozaveščenosti
	Izvedba operacije po JZP, ki omogoča izvedbo financiranja z energetskim pogodbeništvom	0,15	0,30	100,00	4,50
	Višina operacije brez DDV (€)		0,50	100,00	7,50
	Izgradnja električne polnilne naprave za avtomobile		0,20	100,00	3,00
	SKUPAJ	0,15	1,00	100,00	15,00
		SKUPAJ			100,00

Posamezni kazalniki se točkujejo po formuli: Slika 7

pri čemer sta n zaporedna številka kazalnika in t_n število izračunanih točk za ta kazalnik

Za izračun skupnega števila točk (SŠT) doseženih v Sklopu 1, je treba vrednosti, pridobljene za posamezne kazalnike, sešteti: Slika 8

pri čemer so SŠT skupno število točk in Aa, Ab,..., Cc oznake kazalnikov

7.2 Merila za ocenjevanje vlog – Sklopa 2

Merila za ocenjevanje operacij so določena na podlagi Meril za izbor operacij v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 in razdeljena na tri segmente:

A. Nazivna moč naprav za samooskrbo z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije (do 40 %),

B. Stroškovna učinkovitost naprav za samooskrbo z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije (do 40 %),

C. Baterijski hranilnik energije (do 20 %).

Najvišje možno skupno število točk je 25.

Pri vnosu podatkov in izračunu točk za posamezen kazalnik se vrednosti zaokrožujejo na dve decimalki, pri čemer se vrednosti od 0 do 4 zaokrožijo navzdol, vrednosti od 5 do 9 pa navzgor. Višje število skupnih točk pomeni višjo uvrstitev na listi operacij, ki bodo sofinancirane. Vloga mora doseči minimalno vsaj 3 točke, sicer se operacija iz Sklopa 2 zavrne. V primeru, da bo več projektov imelo isto število točk, se bo upošteval vrstni red prejema vloge.

Za izračun skupnega števila točk, doseženih v Sklopu 2, je treba točke pridobljene iz segmentov od A do C, medsebojno sešteti.

Segmenti so definirani z naslednjimi kazalniki, ki jih izračunamo:

A. Nazivna moč naprav za samooskrbo z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije

a) Zelo majhna velikost naprave:
Od vključno 0 do 4,99 kW			0 točk
b) Majhna velikost naprave:
Od vključno 5 do vključno 49,99 kW	od 0,01 do 7,49 točke
Kazalnik se izračuna po formuli:

c) Srednja velikost naprave:
Od vključno 50 do vključno 199,99 kW		od 7,5 do 9,99 točke
Kazalnik se izračuna po formuli:

d) Velike naprave:
Nad vključno 200 kW			10 točk
B. Stroškovna učinkovitost naprav za samooskrbo z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije
a) Zelo dobra stroškovna učinkovitost:
Od vključno 0 do vključno 799,99 €/kW			10 točk
b) Dobra stroškovna učinkovitost:
Od vključno 800 do vključno 1.299,99 €/kW		od 4 do 9,99 točke
Kazalnik se izračuna po formuli:

c) Povprečna stroškovna učinkovitost:
Od vključno 1.300 do vključno 2.299,99 €/kW			od 0,01 do 3,99 točke
Kazalnik se izračuna po formuli:

d) Slaba stroškovna učinkovitost:
Nad vključno 2.300 €/kW			0 točk
C. Baterijski hranilnik energije
DA			100 točk
NE			0 točk

Pri tem je:

– X₁ – nazivna moč naprav za samooskrbo z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije.

– X₂ – razmerje med upravičenimi stroški [€] in nazivno močjo [kW] instaliranih naprav za samooskrbo z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije.

8 Način in roki za predložitve vlog

8.1 Splošno

Vloga, izdelana v skladu z določili in navodili iz razpisne dokumentacije, mora biti dostavljena v skladu s točko 8.3 tega razpisa.

Dokumenti, ki se predložijo kot sestavni del vloge in ki niso pripravljeni s strani vlagatelja (npr. dokumenti zunanjih izvajalcev), so lahko priloženi kot skenogrami originala, pri čemer morajo biti predhodno podpisani s strani odgovorne osebe in žigosani, če dokument to zahteva.

Vloga in ostali dokumenti, vezani na predmetni javni razpis, morajo biti v slovenskem jeziku.

8.2 Vsebina vloge

Dokumentacija vloge je opredeljena v aplikacije eJR-MOPE, ki mora po vsebini in obliki ustrezati obrazcem in drugim navodilom iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelji morajo vlogi priložiti tudi vse dokumente oziroma dokazila, ki so zahtevana v poglavju 6.1.

8.3 Roki za predložitev vlog in oddaja vloge

Javni razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2026.

8.3.1 Roki za predložitev vlog

Predvideni roki za oddajo vlog so:

– Prvi rok je 17. 3. 2025,

– drugi rok je 9. 6. 2025 in

– skrajni rok je 13. 10. 2025.

Vloge morajo biti s strani vlagatelja oddane najkasneje do roka, določenega v javnem razpisu. Ker je v javnem razpisu določenih več rokov za oddajo vloge, se bodo vloge oddane po poteku posameznega roka obravnavane na naslednjem roku. Vloga, ki bo oddana po poteku skrajnega roka javnega razpisa, bo s sklepom zavržena kot prepozna.

Če bodo sredstva porabljena pred iztekom zadnjega roka, bo na spletni strani ministrstva MOPE: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/, na Portalu Energetika: https://www.energetika-portal.si/ in v Uradnem listu RS objavljeno posebno obvestilo o porabi sredstev.

Vloge, ki bodo prispele za posamezno odpiranje, bodo obravnavane le v primeru, če razpisana sredstva ne bodo porabljena na predhodnih odpiranjih, v nasprotnem primeru se take vloge ne bodo obravnavale.

Ministrstvo MOPE lahko po predhodni odobritvi Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj (v nadaljevanju: organ upravljanja) objavi spremembo javnega razpisa. Objava spremembe javnega razpisa bo izvedena na enak način kot objava predmetnega javnega razpisa, in sicer v Uradnem listu RS in na spletni strani ministrstva MOPE: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/ ter na Portalu Energetika: https://www.energetika-portal.si/. Morebitni dodatni roki za oddajo vlog bodo glede na razpoložljiva sredstva objavljeni s spremembo javnega razpisa.

8.3.2 Oddaja vlog

Vloga mora biti izpolnjena in oddana v elektronski obliki na elektronskem prijavnem obrazcu v spletni aplikaciji eJR (na naslovu: https://mope.ejr.gov.si/ejr-web) z vsemi dokazili in prilogami, skladno z zahtevami tega javnega razpisa in v slovenskem jeziku. Vloga mora biti oddana oziroma predložena na enega od načinov, opredeljenih v nadaljevanju v poglavjih a) in b).

Uporabniška navodila za spletno aplikacijo eJR-MOPE za izpolnjevanje elektronske vloge na JR_EKP_JOB_2024 (v nadaljevanju: Navodila eJR-MOPE) so dostopna na Portalu Energetika: https://www.energetika-portal.si/.

V izogib morebitnim težavam zaradi preobremenjenosti strežnika prijaviteljem priporočamo, da vloge na javni razpis oddajajo pred zadnjim dnem razpisnega roka.

Po oddaji vloge in pred iztekom posameznega roka za oddajo vloge lahko vlagatelj vlogo dopolni, spremeni ali umakne v skladu z Navodili eJR-MOPE. Če bo prijavitelj po prvi oddaji vloge oddal podpisano spremenjeno vlogo, se bo upoštevala zadnja pravočasno oddana podpisana vloga.

a) Oddaja elektronsko podpisane vloge

Vloga mora biti elektronsko podpisana s strani odgovorne osebe vlagatelja. Vlagatelj odda vlogo na javni razpis s prijavnim obrazcem v spletni aplikaciji eJR in jo elektronsko podpiše. V tem primeru vloge ni treba natisniti in poslati po navadni pošti.

Elektronsko podpisana vloga se šteje za pravočasno, če je izpolnjena, elektronsko podpisana in oddana na prijavnem obrazcu v spletni aplikaciji eJR do datuma posameznega razpisnega roka za oddajo vlog (do 23.59).

b) Oddaja lastnoročno podpisane vloge

Če vlagatelj nima urejene možnosti elektronskega podpisovanja, vlogo na javni razpis vseeno odda na prijavnem obrazcu v spletni aplikaciji eJR, nato pa jo natisne, odgovorna oseba vlagatelja jo lastnoročno podpiše, nato pa se skenirana priloži v aplikacijo. Obe obliki prijave, elektronska brez digitalnega podpisa in tiskana ter skenirana, morata biti vsebinsko popolnoma enaki. V primeru razlik se upošteva elektronska različica.

Zaželeno je, da vse obvezne priloge, določene v razpisni dokumentaciji oziroma besedilu tega javnega razpisa, priložite le v spletnem obrazcu in jih fizično ne pošiljate.

9 Postopek in način izbora vlog

Postopek javnega razpisa za izbor operacij bo vodila strokovna komisija, ki jo je s sklepom imenoval predstojnik ministrstva MOPE.

9.1 Odpiranje vlog

Odpiranje vlog, ki ne bo javno, bo izvedla komisija ministrstva MOPE v prostorih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana, najkasneje v roku 8 dni od poteka posameznega roka za oddajo vlog.

Odpirajo se samo pravočasno dostavljene vloge v posameznem roku javnega razpisa.

O odpiranju vlog bo komisija sproti vodila zapisnik.

Pri odpiranju vlog bo komisija ugotavljala popolnost vlog glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost).

9.2 Dopolnjevanje vlog

Če komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog ugotovi, da je vloga formalno nepopolna, bo pozvala tiste vlagatelje vlog, katerih vloge niso bile formalno popolne, da jih dopolnijo. Komisija bo od vlagatelja zahtevala dopolnitev njegove vloge le v primeru, če določenega dejstva ne more sama preveriti. Če vlagatelj v roku, ki ga določi komisija, oziroma najkasneje v 15 dneh, vloge ustrezno ne bo dopolnil, oziroma če je vloga tudi po prejeti dopolnitvi formalno nepopolna, bo komisija tako vlogo zavrgla.

Ob dopolnjevanju se višine zaprošenih sredstev (vrednost sofinanciranja operacije) ne sme spremeniti. V primeru, da vloga v predpisanem roku ni dopolnjena, se vloga s sklepom zavrže. Dopolnitev formalno nepopolne vloge je mogoča le enkrat. Po preveritvi formalne popolnosti vloge lahko ministrstvo MOPE vlagatelja pozove k vsebinskim pojasnilom oddane vloge.

Dopolnjevanje vloge poteka preko aplikacije eJR v skladu z Navodili eJR-MOPE.

9.3 Ocenjevanje vlog in priznanje upravičenosti do sofinanciranja

Komisija bo opravila strokovni pregled popolnih vlog za posamezni sklop ter jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so navedena v tem javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Komisija bo o opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju vodila zapisnik.

Na podlagi ocene vlog za posamezni sklop bo komisija pripravila predlog prejemnikov sredstev za vsak sklop posebej, ki bosta predložena ministru za okolje, podnebje in energijo. Višje število skupnih točk pomeni višjo uvrstitev na seznam operacij iz posameznega sklopa, ki bodo sofinancirane iz naslova Evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027.

V kolikor bo zaprošena višina sofinanciranja pozitivno ocenjenih vlog za posamezni sklop višja, kot je razpoložljivih sredstev na posameznem sklopu, bodo vloge izbrane do porabe sredstev na posameznem sklopu v skladu z merili tega javnega razpisa.

Ker so v Sklopu 2 razpoložljiva sredstva razdeljena na kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija in kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, se bodo v primeru porabe sredstev na eni od kohezijskih regij, sredstva na drugi kohezijski regiji še naprej dodeljevala do porabe razpoložljivih sredstev tudi na tej regiji.

V kolikor razpoložljiva sredstva na javnem razpisu za posamezni sklop ne zadoščajo za pokrivanje celotnega zneska sofinanciranja, opredeljenega v finančni konstrukciji vloge za posamezni sklop, ki bi bila po doseženem številu točk naslednja po vrsti upravičena do sofinanciranja, bo ministrstvo MOPE vlagatelju dotične vloge dodelilo znižano vrednost sofinanciranja za posamezni sklop.

V primeru porabe razpoložljivih sredstev na Sklopu 1, bodo sredstva za operacijo iz Sklopa 2 dodeljena, le v kolikor operacija iz Sklopa 1 izpolnjuje vse pogoje in merila za sofinanciranje po tem javnem razpisu.

V primeru porabe razpoložljivih sredstev na Sklopu 2, bodo sredstva za operacije iz Sklopa 1 dodeljena do porabe razpoložljivih sredstev iz tega Sklopaoziroma do skrajnega roka za oddajo vloge na ta javni razpis.

9.4 Odločanje in obveščanje o izboru

O izboru (oziroma ne izboru) in dodelitvi sredstev odloči s sklepom minister za okolje, podnebje in energijo. Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni s sklepom predvidoma v roku 60 dni od datuma posameznega odpiranja vlog. Zoper odločitev ministrstva MOPE o vlogi za dodelitev sofinanciranja pritožba ni dovoljena. Zoper sklep je dopusten upravni spor. Po prejemu sklepa o izboru bodo izbrani vlagatelji v podpis prejeli pogodbo o sofinanciranju. V kolikor se izbrani vlagatelj na poziv k podpisu pogodbe ne odzove v osmih dneh od prejema poziva, se šteje, da je odstopil od vloge. Rezultati razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletnem naslovu Portala Energetika: https://www.energetika-portal.si/ in na spletni strani ministrstva MOPE: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/.

10 Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Razpisna dokumentacija je od dneva objave v Uradnem listu RS na voljo na spletnem naslovu Portala Energetika: https://www.energetika-portal.si/ in na spletni strani ministrstva MOPE: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/.

Potencialni vlagatelji lahko zastavijo vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo in ostalimi elementi javnega razpisa na spletno pošto pp-eps.mope@gov.si. Skrajni rok za postavitev vprašanj v zvezi z javnim razpisom je najkasneje 10 dni pred posameznim rokom za oddajo vlog. Ministrstvo MOPE bo odgovore na zastavljena vprašanja, ki se neposredno nanašajo na predmetni javni razpis, podalo najkasneje 5 dni pred posameznim rokom za oddajo vlog. Odgovori bodo objavljeni na spletni strani Portala Energetika: http://www.energetika-portal.si/. Ministrstvo MOPE na vprašanja, ki se ne nanašajo na predmetni javni razpis, ne bo odgovarjalo.

Odgovori na zastavljena vprašanja in dodatne informacije predstavljajo sestavni del predmetne razpisne dokumentacije.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti