Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 115. in 119. člena v povezavi z drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19 in 101/24) na 15. redni seji dne 18. 12. 2024 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno-stanovanjsko pozidavo, del območja EUP ME 08 – Mestinje, Občina Šmarje pri Jelšah
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 55/18, 64/19 – popr., 52/22, v nadaljevanju OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za poslovno-stanovanjsko pozidavo, del območja EUP ME 08 – Mestinje, Občina Šmarje pri Jelšah; (v nadaljnjem besedilu: OPPN), z identifikacijsko številko 2288 v zbirki prostorskih aktov.
(2) OPPN je izdelalo podjetje AD Arhitekturno delo, Aleksandra Dobrotinšek Trateški s.p. Šercerjeva ulica 10a, 3000 Celje, št. 93/20, november 2023.
(1) OPPN vsebuje tekstualni (odlok), grafični del in spremljajoče gradivo.
(2) Tekstualni del vsebuje odlok.
(3) Grafični del vsebuje:
1.0 Izsek iz grafičnega dela OPN Občine Šmarje pri Jelšah s prikazom meje območja | M 1:1000 |
2.0 Območje z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:500 |
3.0 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in Prikaz reditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | M 1:2000 |
4.0 Arhitektonska ureditvena situacija | M 1:500 |
5.0 Geodetsko kotirana situacija z načrtom parcelacije in prečnim prerezom | M 1:500 |
6.0 Situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture | M 1:500 |
7.0 Vzdolžni prerez dovozne ceste | M 1:250 |
(4) Spremljajoče gradivo vsebuje:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Izhodišča za pripravo prostorskega akta
3. Prikaz stanja prostora
4. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN
5. Smernice nosilcev urejanja prostora
6. Mnenja nosilcev urejanja prostora
7. Elaborat ekonomike
8. Okolje
9. Obrazložitev in utemeljitev
10. Povzetek za javnost
(5) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
Z OPPN se načrtuje:
– gradnja stavb, namenjenih za poslovne in skladiščne dejavnosti ter bivanje,
– gradnja prometne in komunalne infrastrukture z navezavo na obstoječo infrastrukturo,
– druge ureditve zunanjih površin, ki so potrebne za realizacijo in funkcioniranje predvidnih ureditev.
(1) Obravnavano območje se nahaja v Občini Šmarje pri Jelšah, v zahodnem delu naselja Mestinje. V neposredni bližini se nahajajo obstoječe obrtne, gospodarske in stanovanjske stavbe. Območje je na vzhodu omejeno z javno potjo JP 907951 (Mestinje 1), na severu in zahodu z nekategorizirano potjo, na jugu pa s pozidanim stavbnim zemljiščem (stanovanjske in stanovanjsko-industrijske stavbe).
(2) Območje OPPN obsega parcele št. 452/1, 453/1, 454/2 in delno 1545 (javna pot), vse k.o. Pijovci (1185).
(3) Velikost območja je ca. 0,63 ha.
(4) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja objektov, predvidenih z OPPN, in sicer:
– priključni vodovod preko parcel št. 1545, 219/5 k.o. Pijovci,
– priključni NN elektro energetski vod preko parcel št. 449/2, 1545, 179/45, 179/33, 179/35, 179/20, 179/37, 179/22, 159/6 vse k.o. Pijovci.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje obravnave se nahaja v naselju Mestinje v vzhodnem delu Občine Šmarje pri Jelšah. Mestinje predstavlja stičišče različnih smeri – proti jugozahodu v Šmarje pri Jelšah (in naprej proti Celju), proti jugovzhodu v Podčetrtek, proti severu v Rogaško Slatino (in naprej proti Republiki Hrvaški) ter v Poljčane (in naprej proti avtocesti Ljubljana–Maribor).
(2) Območje OPPN se na obstoječe javno prometno omrežje navezuje na severovzhodni strani na nekategorizirano pot in preko nje na javno pot JP 907951 (Mestinje 1). Skladno z OPN obravnavana zemljišča spadajo v del enote EUP ME 08, ki je namenjena obrtno stanovanjskim dejavnostim. V enoti se trenutno nahaja nekaj starejših stanovanjskih in stanovanjsko-obrtnih stavb, ki se ohranjajo, del stavbnih zemljišč je nepozidanih.
(3) Na vzhodni strani, izven območja obravnave, poteka Polžanski potok–Lemberžica. V sklopu priprave OPN za Občino Šmarje pri Jelšah je bila izdelana Hidrološko hidravlična analiza ter določeni razredi poplavne nevarnosti, ki v obravnavano območje ne segajo.
(4) Vsa nova komunalna in druga javna infrastruktura bo navezana na obstoječe primarne komunalne vode.
(5) Predvidena ureditev in objekti ne bodo vplivali na osenčenje sosednjih objektov in ne bodo poslabševali varnosti pred požarom.
(vrste dopustnih posegov)
Na območju OPPN so dopustne gradnje in drugi posegi pod pogoji določil tega odloka:
– novogradnja,
– nadomestna gradnja na mestu poprej odstranjenega objekta,
– dozidava in nadzidava obstoječih legalno zgrajenih objektov,
– rekonstrukcija,
– redno in investicijsko vzdrževanje objektov,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitev,
– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe,
– sprememba namembnosti stavb, skladno z dovoljenimi dejavnostmi, ki jih na podrobnejši namenski rabi CDo – obrtno-stanovanjske cone dopušča OPN,
– gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
– prometne ureditve in
– urejanja zunanjih in zelenih površin.
(vrste dopustnih objektov in dejavnosti)
(1) Z OPPN je predvidena gradnja stavb s poslovno-skladiščno in stanovanjsko dejavnostjo s pripadajočimi pomožnimi objekti, ki služijo tem dejavnostim ter zunanjo ureditvijo (komunalne, prometne in ostale ureditve).
(2) Vrste osnovnih dejavnosti, ki so dopustne poleg dejavnosti iz prve točke tega člena:
– trgovina
– trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
– manjše predelovalne dejavnosti
– gradbeništvo.
(3) Vrste dopolnilnih dejavnosti, ki so dopustne poleg dejavnosti iz prve in druge točke tega člena:
– druge gostinske dejavnosti
– javna uprava
– športnorekreacijske dejavnosti
– dejavnost gospodinjstev
– dejavnost članskih organizacij.
(4) Vrste dopustnih objektov s pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo):
1 Stavbe
– eno in dvostanovanjske stavbe,
– poslovne stavbe in
– skladišča.
2 Gradbeni inženirski objekti
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– parkirišča izven vozišča,
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja (tudi telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije) in
– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška in druga javna igrišča, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine, razgledne ploščadi, opazovalnice in odprti grajeni prostori na drevesu).
(1) Na posameznih gradbenih parcelah je ob osnovnih objektih dopustna gradnja pomožnih objektov. Pomožne objekte je dopustno graditi na gradbeni parceli, na kateri je že izgrajen osnovni objekt oziroma se gradita osnovni in pomožni objekt sočasno. Pomožni objekti so lahko glede na zahtevnost enostavni, nezahtevni ali manj zahtevni.
(2) Pomožni objekt je objekt, ki dopolnjuje funkcijo osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne presega ter zaradi njega ne pride do potrebe po dodatnih komunalnih priključkih.
(3) Pomožni objekti, ki so stavbe, se postavijo kot samostojni objekti ali pa so prislonjeni k osnovnim stavbam in so z njim funkcionalno povezani. Biti morajo pritlični oziroma enoetažni ter niso namenjene bivanju ali izvajanju dejavnosti.
(4) Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe. Postavljeni morajo biti v podrejenem položaju glede na osnovno stavbo na gradbeni parceli. Strehe pomožnih objektov so lahko dvokapne, ravne ali enokapne z minimalnim naklonom ter zelene strehe.
(5) Dovoljeni so naslednji pomožni objekti: pokriti eko otok, pokrita kolesarnica, nadstrešnica za nadkritje zunanjih teras in parkirnih prostorov, garaže, urbana oprema, ograja, vratarnica, totem, pomožni objekti za bivanje (vrtna uta, letna kuhinja, drvarnica, bazen ipd.) ipd.
Na območju OPPN ni predvidenih odstranitev objektov.
V. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
(1) Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja je določena umestitev stavb, prometnih in zelenih površin ter potrebne komunalne infrastrukture. Urbanistična zasnova izhaja iz obstoječe parcelacije, lastniških razmer, prostorskih danosti ter omejitev. Umestitev objektov se prilagaja obstoječemu terenu.
(2) Umestitev predvidenih objektov je določena z gradbeno mejo, gabariti, odmiki, dopustno izrabo prostora in pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov.
(tlorisni in višinski gabariti objektov)
(1) Umestitev stavb je opredeljena z gradbeno mejo, črto, ki je načrtovani objekti s svojim najbolj izpostavljenim delom nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. Določena je z zahtevanimi odmiki od parcelnih meja in ostale infrastrukture. Gradbeno mejo lahko presegajo pomožni objekti, vendar z upoštevanjem obveznih odmikov, ki jih določa ta odlok.
(2) Okvirni tlorisni in višinski gabariti stavb so:
– TIP A: poslovno-skladiščna stavba (P) etažnost P dim. ca. 46.00 x 20.00 m,
– TIP B: stanovanjska stavba (S) etažnost (K)+P+M ali 1 dim. ca. 17.00 x 10.00 m.
Dopustna je izvedba kleti (v več etažah) ob pridobitvi geološkega mnenja, vendar le ob pogoju, da je v celoti vkopana, klet je lahko tlorisno večja od nadzemnega dela objekta, vendar ob zagotavljanju faktorja zelenih površin.
(3) Največji dovoljeni tlorisni in višinski gabariti dopustnih pomožnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
(4) Okvirna kota tal v pritličju stavb je (v metrih nadmorske višine):
– Stavba z oznako P: 227,00 mnv,
– Stavba z oznako DS1: 233,30 mnv,
– Stavba z oznako DS2: 233,30 mnv,
Kota tal pritličja objektov se natančneje določi na podlagi projektne dokumentacije dovoznih cest oziroma zunanje ureditve in je praviloma 10–20 cm nad koto dovozne ceste.
(arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Stavbe naj bodo enostavni pravokotni volumni. Stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne etažnosti in zahtevanih odmikov. Ob stavbah se dopuščajo nadstreški, zunanje stopnice oziroma manjši volumni.
(2) Fasade stavb morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik, po načelih varčne energetske gradnje. Barve fasade so v svetlih zemeljskih barvnih tonih (umazano bele, sive, peščene), lesene ali steklene ter kombinacija naštetih materialov. Prepovedane so žive, kričeče in bleščeče barve fasade.
(3) Stavba tip A ima ravno ali enokapno streho z minimalnim naklonom, dopustne so zelene strehe.
(4) Stavba tip B ima simetrično dvokapno streho, naklona med 30° in 45°.
(5) Na strehah stavb je dopustna namestitev sončnih celic, le-te se na streho namestijo v naklonu za strešnim vencem tako, da so naprave čim manj vidne. Na strehah stavb je dovoljeno postavljati tudi oddajnike, antene, strelovode, strojnice, dvigala, ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice.
(6) Kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni so temnejši toni, zaželjeno v sivi barvi. Kritina na stanovanjskih objektih mora biti barvno poenotena. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov.
(7) Izvedba stavb in pomožnih objektov je lahko zidana ali montažna, material ni predpisan.
(8) Zunanje ureditve se izvedejo po načelih sodobnega oblikovanja ter se med seboj in z osnovnim objektom oblikovno uskladijo.
(1) Odmiki od parcelnih mej:
– nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, odmik stavb mora biti najmanj 4,00 m kot določa gradbena meja (skladno z grafično prilogo List 04: Geodetsko kotirana situacija).
– pomožni objekti se lahko gradijo izven gradbene meje, vendar morajo biti od sosednjih parcelnih mej odmaknjeni min. 1,50 m, razen sosedske ograje, škarpe in podpornih zidov, ki se lahko gradijo na meji, vendar le, če se lastniki sosednjih zemljišč pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0,50 m od parcelne meje.
(2) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnem odstavku tega člena, so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(3) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
(ureditev zunanjih površin)
(1) Zemljino od izkopa se lahko uporabi pri urejanju zelenih površin in brežin.
(2) Pri izbiri drevesnih vrst je potrebno upoštevati klimatske in specifične rastiščne razmere (izpušni plini v zraku, obremenjenost tal) ter zahteve za zadrževanje prahu, zmanjšanju hrupa in velikosti habitata.
(3) Poslovno skladiščna stavba (P) ima večino zunanjih površin utrjenih. Parkirne površine so lahko nadkrite. Območje je ograjeno z varnostno ograjo.
(4) Enostanovanjske stavbe (S) imajo na gradbeni parceli 2 parkirni mesti in odprte utrjene ter zelene površine. Parkirna mesta se lahko zagotovijo tudi v objektu.
(5) Preostale zelenice se v čim večji meri ozelenijo. Na odprtih zelenih površinah se predvideva umestitev urbane opreme, ki mora biti poenotena. Zunanje ureditve in urbana oprema se izvede v enotnem načinu oblikovanja, skladno s sodobnim oblikovanjem objektov.
(6) Sosedske ograje se praviloma urejajo kot zelene živice, za katero se uporabi avtohtone rastlinske vrste in so lahko ojačane z žično oziroma panelno mrežo. Vhodni deli stavb lahko imajo svojstveno ograjo, usklajeno z videzom stavb – mrežno ali iz sodobnih materialov. Višine ograj pri stanovanjskih objektih so dopustne do 1,20 m, varovalne ograje do 2.00 m. Varovalne ograje morajo biti prosojne, neizstopajočih barv.
(7) Pri zemljiških posegih se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, ali to zahtevajo pogoji geomehanike, se lahko izvedejo oporni zidovi, ki morajo biti po izvedbi maksimalno ozelenjeni (popenjavke). Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Oporni zidovi kot deli zunanje ureditve so maksimalne višine do 1,50 m, v kolikor je potrebna premostitev večjih višin, se oporni zidovi izvedejo v kaskadah po 1,50 m višine in praviloma 1,00 m medsebojnega odmika. Oporni zid, ki predstavlja zaledno steno poslovno – skladiščnega objekta oziroma v nadaljevanju njegovih pomožnih objektov, je lahko višine do 4.00 m.
(8) Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sajenje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst je prepovedano. Rastline se sadijo tako, da ne ovirajo dostopa do javne infrastrukture. Drevesa morajo biti srednje do velika (končna višina drevesa najmanj 10 m). Pritlikave in okrasne grmovnice se predvidijo samo kot dopolnitev zasaditve iz visoke drevnine.
(dopustna izraba prostora)
(1) Dopustna izraba prostora je določena s faktorjem zazidanosti parcele (FZ) in faktorjem zelenih površin (FZP).
(2) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je največ 0,5 in označuje razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele, v zazidano površino se šteje površina vseh stavb in pripadajočih pomožnih objektov, ki so stavbe na gradbeni parceli.
(3) Faktor zelenih površin (FZP) znaša min. 20 % in označuje razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu ter celotno površino gradbene parcele.
VI. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturoin grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje, smernice in mnenja k OPPN,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje,
– trase komunalnih vodov morajo obvezno omogočati izvedbo zasaditve z drevesi (obcestni drevored, visoka drevesa na parkiriščih).
(1) Obstoječa prometna infrastruktura se ohranja (lokalne ceste, ne-kategorizirane ceste in dovozi).
(2) Območje OPPN se napaja preko nekategorizirane poti, ki se na vzhodu priključi na občinsko javno pot 907951. Preverijo in ustrezno uredijo se prometno tehnični elementi cestnega priključka na občinsko cesto ter uredijo ustrezni zavijalni radiji, skladno s področno zakonodajo.
(3) Za vse posege na območju občinskih cest in v njenem varovalnem pasu ter za posege, ki bi lahko negativno vplivali na območje občinske ceste je treba v skladu z veljavno zakonodajo predhodno pridobiti mnenje oziroma soglasje upravljavca ceste k projektnim rešitvam na podlagi ustrezne projektne dokumentacije.
(4) Dovozna cesta se uredi tako, da omogoča dostop intervencijskim in dostavnim vozilom.
(5) Predvidena rekonstruirana nekategorizirana pot ima naslednji karakteristični profil:
– asfaltirano vozišče širine min. 4,0 m, ki se v priključku na kategorizirano javno pot razširi do 4.50 m,
– pot se enostransko obrobniči, na drugi strani je predvidena bankina v širini 0,50 m,
(6) Predvidena dovozna cesta do enostanovanjskih objektov ima naslednji karakteristični profil:
– asfaltirano vozišče širine min. 3,50 m,
– pot se obojestransko obrobniči, robniki so lahko povozni,
– ob cesti se lahko izvedejo enostranska parkirna mesta.
(7) Prečni sklon cest je med 2,5 % in 4.0 %.
(8) Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.
(9) Meteorna in druga odpadna voda s parcel in cestnega priključka ne sme pritekati na občinsko cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje občinske ceste in njenega cestnega telesa.
(10) Zaradi oviranja prometa na občinski cesti vsled tehnologije izvajanja del si mora investitor oziroma izvajalec del skladno z določbami zakonodaje o cestah pridobiti odločbo za delno zaporo ceste od upravljalca ceste, na osnovi vloge in začasne prometne ureditve za čas izvajanja del. Promet na cesti je dolžan odgovorni izvajalec del v času izvedbe zavarovati z ustrezno cestno – prometno signalizacijo v smislu določil zakonodaje s področja signalizacije in zapor. Postavi in vzdržuje jo za to usposobljeno, registrirano in pooblaščeno podjetje na stroške investitorja – koncesionar vzdrževanja občinske ceste.
(11) Kakršnikoli objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča ceste ustrezno odmaknjeni. Zaradi dokončne prometne ureditve državne ceste predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih.
(12) Na celotnem območju je predvidena ustrezna vertikalna in horizontalna signalizacija skladno z zakonodajo s področja prometne signalizacije in prometne opreme na cestah.
(1) Parkiranje se zagotovi znotraj gradbene parcele.
(2) Potrebno je zagotoviti najmanj 1PM/30 m2 neto tlorisne površine poslovno stavbe, 1PM/100 m2 neto tlorisne površine skladišča in 2PM/enoto na enostanovanjsko stavbo.
(3) Kadar na gradbeni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom določenih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti (ali pa ima za to dovoljenje lastnika).
(4) Natančno število parkirnih mest se določi v projektni dokumentaciji, pri čemer je potrebno upoštevati določilo prejšnjega odstavka.
(1) Na območju OPPN poteka obstoječe javno vodovodno omrežje, ki pa ne zagotavlja nemotene oskrbe s pitno vodo. Omrežje je v upravljanju OKP Rogaška Slatina.
(2) Za oskrbo predvidenih stavb z vodo se za obravnavano območje zgradi nov cevovod, ki se na obstoječe javno primarno vodovodno omrežje (PEDN90) priključi na parceli 219/5 k.o. Pijovci.
(3) Velikost novega cevovoda s hišnimi priključki in vodomeri je potrebno dimenzionirati glede na predvideno porabo pitne vode, tudi s požarno vodo, v kolikor se predvideva.
(4) Za vsako enoto (poslovno in stanovanjsko) je potrebno predvideti ločeno merjenje porabe pitne vode oziroma predvideti svoje merilno mesto.
(5) Pri priključkih premera fi<2'' se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek, primerno odvodnjavan in zaščiten proti zmrzovanju. Pri priključkih premera fi=2'' ali fi>2'' se vodomer lahko vgradi v AB jašek. V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Vodomerni jašek mora biti lociran na vedno dostopnem mestu (nezaklenjen in izven ograje) upravljalcu javne vodovoda.
(6) Vodomeri morajo biti nameščeni v zunanjih vodomernih jaških.
(7) Vodomeri morajo biti vgrajeni zunaj objekta v jašku ustreznih dimenzij, ki mora biti primerno odvodnjavanj in zaščiten pred zmrzaljo. Na krovni plošči jaška mora biti montažna odprtina s kompozitnim pokrovom. Prav tako mora jašek v povoznih površinah biti opremljen s povoznim pokrovom.
(8) Upošteva se Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (OKP Rogaška Slatina d.o.o., junij 2019).
(9) Sekundarni cevovod od primarnega voda do objektov vključno z merilnimi mesti mora biti projektno obdelan.
(10) Investitorju ni dovoljeno na trasi izvedenega vodovodnega priključka graditi podzemnega ali nadzemnega objekta saditi dreves ali drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp, ograje ali drogov.
(11) Pred pričetkom gradbenih del je investitor oziroma izvajalec del dolžan pri upravljalcu naročiti zakoličbo obstoječega javnega vodovoda. Za posege v neposredni bližini vodovodnih cevi, kjer je razdalja od skrajnega roba cevovoda manjša od 0,5 m, je potrebno izvajati zemeljska dela ročno in pod nadzorom upravljalca vodovoda.
(12) Velikost priključka z vodomeri se dimenzionira glede na predvideno porabo pitne in požarne vode, kar se podrobneje opredeli v projektni dokumentaciji.
(13) Potreba po hidrantnem omrežju se določi v projektni dokumentaciji.
(1) Predvideno kanalizacijsko omrežje se izvede v ločenem sistemu (ločeno odvajanje meteornih in fekalnih voda).
(2) Na območju OPPN ni javne meteorne kanalizacije. Odvajanje padavinskih voda je predvideno preko požiralnikov, peskolovov, revizijskih jaškov in zadrževalnega bazena v bližnji potok Lembrežico (Polžanski potok), skladno s pogoji Geološko geotehničnega poročila št. GM-4/2023, ki ga izdelal BLAN d.o.o., Špeglova ulica 47, 3320 Velenje, projektant Dr. Andrej Blažič, univ.dipl.inž.rud. in geotehnol. RG-0119 ter pogoji DRSV. Iztok meteornih voda mora biti oblikovan pod naklonom brežine potoka Lemberžnica in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Pri načrtovanju izpustne glave morajo biti uporabljeni v čim večji meri naravni materiali. Odvajanje padavinskih voda z interne dovozne ceste se uredi tako, da le te ne pritekajo na občinsko cesto, na njej ne zastajajo ali jo prehajajo, predvideno je zadrževanje vode z ustreznimi skloni, robniki in ustrezno dimenzioniranim zadrževalnim bazenom. Odpadne meteorne vode onesnažene zaradi morebitnega pranja ali servisiranja vozil se predhodno stekajo v predviden lovilec olj in nato zadržujejo.
(3) Odvajanje fekalnih odpadnih voda je predvideno s priključkom na obstoječo javno fekalno kanalizacijo, ki je priključena na čistilno napravo Mestinje. Priključni revizijski jašek na javnem kanalu se nahaja na parceli št. 1545, k.o. Pijovci, ki ga določata ETRS koordinate (E=543132,91, N= 121648,02; KP= 225,60, KD=224,30). Za vsak objekt posebej je potrebno predvideti priključni jašek na robu parcele.
(4) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda znotraj območja obravnave.
(5) Pred priključitvijo posameznih objektov je potrebno pridobiti soglasje za priključitev pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Ob robu območja potekajo obstoječi NN podzemni elektro energetski vodi, katere je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša min. 1,0 m od voda v obeh smereh.
(2) Predmetni vod poteka v območju predvidenega parkirišča ob poslovno skladiščni stavbi in ga je pred izvedbo potrebno zaščititi oziroma izvesti kabelsko kanalizacijo. Izgradnja parkirišča v območja obstoječe razdelilne omarice je možna, v kolikor je rob parkirišča odmaknjen od omarice min. 1,0 m.
(3) Višanje oziroma nižanje obstoječe kote terena v območju obstoječega voda ni dopustno.
(4) Pri načrtovanju zunanje ureditve je potrebno upoštevati, da je zasaditev dreves, grmičevja, žive meje ali podobno možna v minimalni oddaljenosti debla od trase SN ali NN elektro energetskega voda 2,50 m s tem, da je električne kable potrebno položiti v mapitel cev fi 160 mm. Cev mora biti glede na os drevesa oziroma na vsako stran osi tako dolga, kot se predvideva razrast koreninskega sistema.
(5) Postavitev ograje v varovalnem pasu obstoječega NN podzemnega voda ni dopustna.
(6) V kolikor ni možno upoštevati pogoje v alinejah 1–5 tega člena, je potrebno NN podzemni elektro energetski vod prestaviti izven območja gradnje.
(7) Na območju Mestinja (območje Mestinje šola) se predvideva izgradnja nadomestne TP Mestinje šola, kar omogoča prevezavo dela nizkonapetostnega omrežja, ki se trenutno napaja iz TP Mestinje – I05: Belo, Grliče – Smeh, na novo nadomestno postajo TP Mestinje šola. V kolikor bo možno od lastnikov zemljišč pridobiti služnosti za razširitev omrežja v sklopu TP Mestinje, bo Elektro Celje d.d. razširilo projekt obnove NNO.
(8) Glede na to bi se obstoječe omrežje I05: Belo, Grliče – Smeh delno razbremenilo, kar pomeni, da bi bilo možno predvideno poslovno-skladiščno stavbo priključiti na obstoječe distribucijsko omrežje, ki poteka čez predmetno območje OPPN. V tem primeru bo energija za napajanje poslovno-skladiščnega objekta v prvi fazi na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe razdelilne omarice PS RO na parc. št. 453/1, k.o. 1185 Pijovci, ki je priključena na NN izvod I05: Belo, Grliče – Smeh iz TP Mestinje: 210. Pred priključitvijo bo potrebno zamenjati razdelilno omarico za večjo, da bo možna priključitev dodatnega podnožja in NN priključnega voda.
(9) Priključitev poslovno-skladiščnega objekta bo možna po izgradnji predvidene TP Mestinja šola in prevezavi nizkonapetostnega omrežja, pod pogojem, da bodo do faze pridobivanja DGD projektne dokumentacije za predmetni objekt pridobljene služnosti lastnikov zemljišč za razširitev nizkonapetostnega omrežja. V nasprotnem primeru priključitev objektov v območju OPPN ostane na NN zbiralnicah TP Mestinje v skladu z izdanimi smernicami k OPPN.
(10) Energija za napajanje predvidenih objektov v 1. fazi je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah v omarici na parceli do maksimalne priključne moči 14 kW, kar ustreza omejevalcu toka (3 x 20 A) in zadostuje za napajanje Poslovno skladiščne stavbe, ki se izvede v prvi fazi izgradnje. Energija za napajanje ostalih predvidenih objektov v območju OPPN v drugi fazi je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP Mestinje, v kateri je potrebno pred priključitvijo razširiti nizkonapetostne zbiralnice. Priključitev se izvede v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami – idejno rešitvijo elektrifikacije št. ece 17/23, izdelal ELGRO, Marjan Grobelšek s.p., Verače 27a, Podčetrtek, izdelano julij 2023, katera je sestavni del OPPN.
(11) V skupni trasi izvedbe NN priključka za predvidena stanovanjska objekta, ki se izvedeta v II. fazi gradnje je potrebno od TP Mestinje do meje območja OPPN v skladu z IDZ položiti vse potrebne inštalacije.
(12) Sočasno se v predvideni kabelski kanalizaciji predvidijo tudi rezervne cevi za kasnejšo vključitev predvidene TP kakor tudi NN priključka za predmetne objekte v območju OPPN po izgradnji predvidene TP.
(13) Novo omrežje v zazidalnem območju predvidenega OOPN-ja mora biti zgrajeno tako, da zagotavlja uravnoteženo obtežbo distribucijskega omrežja.
(14) Sekundarni priključki do objektov bodo predmet notranjih nizkonapetostnih inštalacij.
(15) Izdelana je idejna zasnova (IZP) ureditve elektroenergetskih vodov na območju OPPN (izdelal Marjan Grobelšek, inž. el., marec 2022, št. projekta Ece 93/2020), ki je osnova za OPPN in kasnejše projektne dokumentacije.
(16) V fazi nadaljnjega načrtovanja (DGD) za posamezne objekte si je potrebno od Elektro Celje d.d. pridobiti dokumente za posege v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.
(17) Ob rekonstrukciji dovozne ceste v severnem delu OPPN se obstoječi NN kabli mehansko zaščitijo in dodatno obbetonirajo. V kolikor se NN kabel nahaja na globini manjši od 1,0 m, je potrebno v sklopu gradbenih del jarek ustrezno poglobiti tako, da se doseže predpisana globina. Glej elektro načrt.
(18) Pri gradnji objektov v varovanem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolnjevati zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa in zahteve zakonodaje s področja pogoje in omejitev gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(19) Kabli bodo položeni v zemljo v skladu s smernicami in navodili za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1kV do 35kV, inštitut Milan Vidmar »EIMV«, študija 2090, izdana september 2011. Pravilnik velja tudi za način zasajevanja dreves v bližini električnih zemeljskih kablov.
(20) Ob robu parcel št. 453/1 in 452/1 k.o. Pijovci (tč. I) so predvidene za gradnjo parkirišča potekajo že obstoječi podzemni NN napajalni kabli. Pri gradnji je potrebno lego teh kablov upoštevati kot omejevalni faktor v smislu varovalnega pasu. O vseh varovalnih pasovih odloča 468. člen Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/24).
(21) Izgradnja parkirišč v območju, kjer se nahaja obstoječa razdelilna omarica je možno pod pogojem, da je skrajni rob parkirišča odmaknjen od obstoječe PS RO minimalno 1 m.
(22) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si mora investitor pridobiti od Elektra Celje, d.d. projektne pogoje in soglasja k projektu. Pred priključitvijo objektov na distribucijsko omrežje si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
(23) Glede na trenutne trende preskrbe z energijo za predvidne objekte je potrebno računati na večinsko uporabo električne energije za ogrevanja, hlajenja poganjanje in ostalih naprav.
(24) Glede na predvideno velikost enostanovanjskih hiš bo investitor zaprosil za soglasja za priključitev z trifaznim priklopom moči 17 kW. Za (pridobitno) dejavnost bo investitor potreboval priključek z električno močjo cca 14 kW.
(25) To pomeni, da je potrebna konična moč v končni II. fazi izgradnje za predvideno OPPN območje 65 kW.
(26) Gradnja na predvidenem OPPN območju bo potekala po zaključenih fazah. Najprej bo v I. fazi zgrajen skladiščni objekt, kasneje v II. fazi pa stanovanjske hiše.
(27) Električna energija za napajanje predvidenega OPPN območja je na razpolago na zbiralnicah v obstoječi transformatorski postaji TP Mestinje in v prostostoječi omarici na območju OPPN. Lokacija obstoječe transformatorske postaje je oddaljenosti 442 m.
(1) Na obravnavanem območju ni zgrajenega javnega plinovodnega omrežja.
(2) Priključitev objektov na plinovodno omrežje ni predvideno.
(1) Dovozna pot na območju OPPN se lahko opremi z zunanjo razsvetljavo.
(2) Stavbe se lahko ambientalno osvetli.
(3) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja in zmanjševanje porabe električne energije.
(omrežje elektronskih komunikacij – TK)
(1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju TK omrežje) v upravljanju Telekom Slovenije d.d.. Pri posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe TK omrežje, vode zakoličiti in po potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljavca.
(2) Priključno mesto na obstoječe TK omrežje je predvideno na parceli št. 1545 k.o. Pijovci, TK omarice so predvidene znotraj območja OPPN.
(3) Za trase novih telekomunikacijskih vodov HD kakovosti se v sodelovanju s Telekom Slovenije d.d. predvidi zgraditev kabelske kanalizacije s PE-HD cevmi premera 50 mm in pomožnimi jaški.
(4) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Za ogrevanje predvidenih stavb se kot vir energije predvideva plin ali obnovljivi viri energije – OVE (sončni kolektorji na stavbah, lesna biomasa) ali energija, proizvedena na način učinkovite rabe energije (URE). Toplotne črpalke naj bodo locirane na vizualno neizpostavljenih mestih z ustreznim odmikov od sosednjih parcel.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJEKULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju OPPN ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov;
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko sprejemljiva goriva oziroma obnovljivi viri energije;
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(3) Za potrebe po toplotni energiji naj se uporabljajo obnovljivi ter ekološko nesporni viri energije.
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Na območju predvidene prostorske ureditve se uredi ločeni sistem odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod. Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno.
(2) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(3) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga pred gradnjo ali v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnjah je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo, se ustrezno deponira in uporabi za ureditev zelenih površin znotraj območja OPPN.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.
(1) Območje OPPN sodi v III. območje varstva pred hrupom skladno z določili OPN Občine Šmarje pri Jelšah. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi, stavbe je potrebno zvočno zaščititi v skladu s predpisi s področja zaščite pred hrupom v stavbah.
(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
– uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– transportne poti na območje ureditve potekajo izven stanovanjskih območij;
– v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno.
– prezračevalne in klimatske naprave stanovanjskih stavb naj ne presegajo priporočenih vrednosti oziroma, če teh ni mogoče zagotoviti, mejnih vrednosti kazalcev hrupa za območje, v katerem so nameščene.
– pri projektiranju novih stavb je potrebno upoštevati negativni vpliv obstoječih virov hrupa in stavbe že v osnovi zasnovati (umestitev, orientacija, lega posameznih prostorov v stavbi) tako, da so varovani prostori čim manj izpostavljeni emisiji hrupa.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Zunanja razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(1) Vse objekti se morajo vključiti v sistem gospodarjenja z odpadki skladno z občinskim odlokom.
(2) Komunalni odpadki se bodo zbirali v posodah za odpadke, zanje bodo odgovarjali povzročitelji (ločeno zbiranje odpadkov in predaja pooblaščenim zbiralcem).
(3) Zagotovi se zbirno mesto za ločeno zbiranje odpadkov (dim. 5,00 x 1,00 m) in nemoten dostop ter obračalno mesto specialnega komunalnega vozila skladno z določili občinskega odloka o zbiranju določenih vrst komunalnih odpadkov. Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.
(4) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov. Stojna površina zabojnikov za odpadke se uredi z ustreznim tlakom in lahko ogradi z enostavno oblikovano ograjo.
(5) Dovozna pot do prevzemnega mesta mora biti urejena tako, da mora slepa cesta imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke T z najmanjšim zunanjim radijem 6,6 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako varno. Notranji najmanjši radij dovozne poti do prevzemnega mesta za odpadke v križišču ali krivini mora biti 6,50 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča.
(6) Vozna pot smetarskega vozila se smatra le občinska javna cesta, če je normalno prevozna za specialno komunalno vozilo v gabaritih 3,0 m širine in 4,0 m višine in izpolnjuje pogoje nosilnosti za osno obremenitev 6 ton.
(7) Z morebitnimi posebnimi odpadki je potrebno ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.
(1) Na območju OPPN ni naravnih vrednot ali zavarovanih območij z naravovarstvenim statusom.
(2) Pri predvidenih zasaditvah je treba upoštevati izključno avtohtone drevesne in grmovne vrste s prevladujočimi listavci, ki so rastišču v tem območju primerni.
(3) Površine, namenjene zelenih površinam, ki bodo v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
(1) Območje OPPN se nahaja izven poplavno ogroženih območij.
(2) Zadrževanje meteornih voda z območja OPPN je predvideno z zadrževalnim bazenom pred izpustom v Polžanski potok.
(3) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode.
(5) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.
(6) Pri načrtovanju, odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(7) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v ag = 0.175 g.
Gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče ni potrebna.
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in interne prometne površine.
(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz obstoječega in načrtovanega vodovodnega omrežja, predvidi se na podlagi požarnega elaborata v projektni dokumentaciji.
(3) Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(4) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost)
(1) Območje OPPN je erozijsko in potencialno plazljivo.
(2) Posegi na območju ter odvod padavinskih, drenažnih in zalednih vod morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne bo nenadzorovanega odvajanja vode po erozivnih zemljiščih in tako, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišč.
(3) Pri nadaljnjem načrtovanju in izvajanju gradenj je potrebno upoštevati pogoje Geološko geomehanskega poročila (št. GM-4/2023, januar 2023, izdelal BLAN d.o.o., Špeglova ulica 47, 3320 Velenje, projektant dr. Andrej Blažič, univ.dipl.inž.rud in geotehnol. RG-0119). Iz zaključka poročila izhaja, da se temeljenje lahko izvede na temeljni plošči. V času izkopov in temeljenja ter vseh zemeljskih del je potrebno zagotoviti geotehnični nadzor.
(razlitje nevarnih snovi)
V območju OPPN ni pričakovati razlitja olj.
Predvidena je nova parcelacija, s katero se zagotovi samostojne gradbene parcele (ločeno za poslovno-skladiščni objekt in stanovanjske objekte) in je razvidna iz grafične priloge List 05: Geodetsko kotirana situacija z načrtom parcelacije in prečnim prerezom.
(1) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Velikost in oblika gradbene parcele je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
(2) Načrt parcelacije je okvir za nadaljnje projektiranje. Parcela se določi ob upoštevanju kakovosti obstoječih podatkov in v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja evidentiranja nepremičnin.
(3) Investitor mora pred posegom s predpisanim geodetskim postopkom urediti še neurejene meje med svojimi in sosednjimi zemljišči ter zemljišči javnega dobra in postaviti morebitne manjkajoče mejnike. Stroški vseh postopkov bremenijo investitorja OPPN. V kolikor bo v času gradnje prišlo do poškodovanja obstoječih mejnikov, jih je dolžan investitor nemudoma vzpostaviti po predpisanih geodetskih postopkih.
(4) Pred izdajo uporabnega dovoljenja za katerikoli objekt na območju OPPN morajo biti v naravi postavljeni in vidni vsi mejniki med območjem OPPN in sosednjimi zemljišči ter zemljišči javnega dobra, za kar mora investitor občinskemu oddelku za okolje in prostor dostaviti uradno geodetsko skico vseh mejnikov.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo etapno po posameznih objektih. Za vsako etapo gradnje je treba zagotoviti pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo, pri čemer je potrebno upoštevati tudi potrebne odstranitve in prestavitve. Posamezna etapa ne sme onemogočati ali spreminjati skupne končne zasnove prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter zunanjih ureditev.
(2) Gradnja notranje mreže GJI lahko poteka v fazah.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– sprememba tlorisnega gabarita ob upoštevanju faktorjev, sprememba mikrolokacije objektov (zamik, orientiranost ipd.) in drugačno arhitekturno oblikovanje v mejah opredeljene gradbene meje,
– sprememba višinskega gabarita pri stavbi tip A za eno (dodatno) etažo,
– ravna streha pri stavbi tipa B ob predhodni preveritvi in odobritvi občinskega urbanista, pri čemer morata biti strehi obeh enostanovanjskih stavb poenoteni,
– pri povečanju tlorisnih gabaritov ter pri spremembi mikrolokacije objektov se ne sme zmanjševati v OPPN določenih odmikov od parcelnih mej, ki so obvezni in odmikov od vodov gospodarske javne infrastrukture skladno z veljavno zakonodajo,
– spremembe kote tal pritličja, ki se natančneje opredeli v projektni dokumentaciji zunanje ureditve glede na vzdolžni profil načrtovane ceste in je praviloma 20 cm nad koto dovozne ceste,
– odstopanja v namembnosti objektov – dovoljene so spremembe namembnosti predvidenih stavb skladno z vsemi dopustnimi namembnostmi, opredeljenimi v OPN za CDo – obrtno-stanovanjske cone,
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se ureditve realizira v celoti) se opredelijo ustrezne enote urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v občinski prostorski načrt.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Šmarje pri Jelšah in na Upravni enoti Šmarje pri Jelšah.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-0001/2021-40
Šmarje pri Jelšah, dne 18. decembra 2024
