Na podlagi 129. člena v povezavi s 3. točko 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP; v nadaljevanju: ZUreP-3) ter 28. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15 in 12/16 – popravek in 69/17) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 15. redni seji dne 19. 12. 2024 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za jugozahodni del območja EUP UN1/103
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za jugozahodni del območja EUP UN1/103 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje OS ARHITEKTURA Katarina Šauperl s. p., Linhartova ulica 11a, 2000 Maribor (datum maj 2024, št. proj. 03/2024), s katerim se načrtuje gradnja objektov s pripadajočimi prometnimi, komunalnimi in ostalimi ureditvami.
(2) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 4076.
OPPN vsebuje:
I. ODLOK
risba 1 | Izsek iz OPN | |
risba 2 | Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:500 |
risba 3 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:2000 |
risba 4 | Ureditvena situacija s prečnim prerezom | M 1:500 |
risba 5 | Prikaz omrežij in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M 1:500 |
risba 6 | Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave | M 1:500 |
risba 7 | Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:500 |
risba 8 | Načrt parcelacije | M 1:500 |
II. SPREMLJAJOČE GRADIVO
2. Izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta
3. Poročilo o sodelovanju javnosti
4. Prikaz stanja prostora
5. Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve
6. Nosilci urejanja prostora
10. Obrazložitev in utemeljitev akta
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
3. člen
(1) Območje OPPN je območje, ki je po GURS-u veliko 3.812 m² in obsega zemljiški parceli 1569/1 in 1569/2 v katastrski občini 1105 Škalce.
(2) Ureditve obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura.
(1) Osnovna namenska raba: območje stanovanjskih zemljišč.
(2) Podrobnejša namenska raba: SS – Stanovanjske površine.
(3) Prostorska enota: UN1/103
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(opis prostorske ureditve)
Na območju OPPN je predvidena gradnja dveh enostanovanjskih hiš s pripadajočo komunalno in ostalo infrastrukturo ter pripadajočimi objekti.
(vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in objektov)
Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v območju stanovanjskih površin, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
(1) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:
– gradnja novih objektov,
– tekoča investicijska in vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,
– rekonstrukcija objektov in naprav,
– funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti.
(2) Vrste dopustnih dejavnosti:
– bivanje,
– poslovne dejavnosti,
– informacijske in komunikacijske dejavnosti,
– finančne in zavarovalniške dejavnosti,
– poslovanje z nepremičninami,
– strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
– druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
– izobraževanje,
– zdravstvo in socialno varstvo,
– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.
(3) Vrste dopustnih objektov po Uredbi o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22):
Stavbe:
– 11100 Enostanovanjske stavbe.
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti.
– 12420 Garažne stavbe do 100 m².
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo.
– 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka – skladišča pridelkov.
– 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev.
Gradbeno inženirski objekti:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacija omrežja.
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – bazen za kopanje do prostornine 150 m³.
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
Pomožni objekti:
– nezahtevni in enostavni objekti, ki dopolnjujejo namembnost glavnega objekta oziroma, da namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov ne ovira in ni v nasprotju s prevladujočo dovoljeno dejavnostjo ter z dodatno dovoljeno dejavnostjo.
IV. URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
(urbanistično oblikovanje)
(1) Pri postavitvi stavb v prostor je potrebno upoštevati mejo gradbene parcele.
(2) Minimalni odmik stavbe od roba lokalne ceste je 10,0 m;
(3) Lega nove manj zahtevne stavbe mora biti oddaljena najmanj 4,0 m od meje sosednjih zemljišč; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.
(4) Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da zadoščajo požarno varnostnim normativom.
(5) Za odmike nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo naslednji pogoji:
– Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, odmik ne sme biti manjši od 2,0 m.
– Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,5 m, če je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne ceste. Ograje morajo biti prosojne in so lahko ozelenjene. Polne ograje so dopustne do višine 0,7 m.
– Oporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 2,0 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. Višina opornega zidu je največ 1,0 m. Večje višinske razlike se premošča z gradnjo opornih zidov v terasah. Razdalja med zunanjima roboma dveh opornih zidov je minimalno 1,0 m in mora omogočati zasaditev vegetacije. Oporni zid je lahko kamnit ali betonski. V primeru betonskega zidu mora biti vidna stran obložena s kamnom ali intenzivno ozelenjena z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje pridobiti pogoje geomehanika.
– Pomožni infrastrukturni objekti se lahko postavljajo do meje sosednjih zemljišč.
(6) Zunanje ureditve objektov (robniki internega dovoza do objekta, zunanjih utrjenih manipulativnih površin, parkirnih površin, zunanjih utrjenih pohodnih površin ipd.) morajo biti odmaknjene vsaj 2 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.
(7) Maksimalni faktor zazidanosti gradbene parcele je 0,4. Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano površino vseh objektov na parceli in celotno površino parcele namenjene gradnji. Zazidana površina je površina zemljišča, ki ga pokrivajo dokončane stavbe. Določa jo navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče. Vključeni niso deli, ki ne segajo nad površino zemljišča; sekundarni deli (zunanja stopnišča, zunanje klančine …) ter površine pomožnih objektov (rastlinjakov, lop).
(8) Maksimalni faktor izrabe gradbene parcele je 0,5. Faktor izrabe je razmerje med bruto tlorisno površino nadzemnih etaž stavbe in površino pripadajoče parcele namenjene gradnji.
(9) Minimalni delež zelenih površin je 20 %.
(10) Za rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.
(arhitekturno oblikovanje)
(1) Maksimalni tlorisni gabarit stavbe je opredeljen s faktorjem zazidanosti in faktorjem izrabe ter maksimalno mero glavnega objekta 17,0 m x 22,0 m.
(2) Tloris stavbe je pravokotne oblike. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovatega tlorisa.
(3) Višinski gabariti:
– Največja dopustna višina objekta je (K)+P+1(M) oziroma 10,2 m od okoliškega terena.
– Na podlagi geomehanskega mnenja je dopustna izgradnja kleti.
– Polne neprosojne ograje nad ravno streho se upoštevajo pri višini stavb.
– Vkopani dostopi v kletne prostore v širini do 6 m se ne upoštevajo pri dopustni višini objekta.
(4) Streha:
– Osnovna oblika strehe je streha v naklonu od 25° do 45°. Sleme mora biti vzporedno z s plastnicami padajočega terena ter daljšo stranico strehe. Dopustna je dvokapna in štirikapna streha s slemenom, ki ju je dopustno kombinirati s frčadami. Pritlični dodani volumni so kriti z ravno streho. Dopustna je tudi izvedba zelene strehe.
– Kritina naj bo temo sive do črne barve. Trajno bleščeča finalna obdelava kritine ni dovoljena.
– Dopustna je izvedba frčade, privzdignjena streha ali strešna okna, ki ne smejo presegati 30 % posamezne strešine, z izjemo strešnih oken. V primeru izvedbe frčade morajo biti nakloni strešin enaki kakor pri osnovni strehi. Odprtine za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti odmaknjene od kapi in slemen. Dopustno je osvetljevanje stavbe s strešnimi okni in enim načinom izvedbe frčad. Oblika in velikost frčad na eni stavbi mora biti enotna.
– Elementi sončnih zbiralnikov oziroma sončne elektrarne ne smejo presegati slemena strehe in so postavljene vzporedno s strešino. V primeru ravne strehe ti elementi ne smejo izstopati iz gabaritov, ki bi jih dosegli, če bi bili montirani na primerno dvokapno streho.
(5) Fasade:
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad novogradenj, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni.
– Dopustna je uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov), v kombinaciji z ravnimi strehami.
– Barve fasad ne smejo biti izstopajoče ali kričeče. Stavba mora imeti ulično fasado oblikovno (gabariti, barvna lestvica, materiali) usklajeno s sosednjimi objekti v ulici.
(6) Merila in pogoji za postavitev pomožnih objektov:
– Objekti, ki niso namenjeni bivanju. Razvrščeni so v enostavne, nezahtevne ali manj zahtevne objekte.
– Oblikovani so skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
– Dovoljena višina je P.
– Streha je oblikovana enako kot pri osnovnem objektu ali ravna.
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Dopustni enostavni in nezahtevni objekti:
Stavbe:
– 12420 Garažne stavbe.
– 12650 Stavbe za šport.
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo.
– 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka – kleti, vinske kleti, skladišča pridelkov.
– 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev.
Gradbeno inženirski objekti:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacija omrežja
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – razgledne ploščadi, opazovalnice in odprti grajeni prostori na drevesu, bazen za kopanje
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev
(2) Pri vseh dopustnih objektih, ker ni navedeno drugače, se upoštevajo splošna merila iz Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22).
(urejanje zunanjih površin)
(1) Zunanje utrjene površine se uredijo tlakovano ali asfaltirano.
(2) Zelene površine funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo zgoraj omenjene površine in prostore. Za žive meje se uporablja avtohtone rastline. Živa meja iz cipres ni dovoljena.
(3) Vozne in manipulativne površine morajo biti vodo nepropustne. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba pod voznim materialom predvideti folijo ali drug primeren vodo nepropustni material, ki bo odpadne padavinske vode odvajal v smeri proti lovilcu olj in usedalniku.
Parcelacija je obstoječa in podrobneje opredeljena na risbi 8 grafičnega dela OPPN.
V. UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN
12. člen
(gradnja in urejanje cestnega omrežja)
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe in nove prometne infrastrukture mora biti skladna z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.
(2) Pri načrtovanju cestnega priključka je potrebno upoštevati elemente individualnega priključka.
(3) V območju priključka je treba zagotoviti polje preglednosti, ki ga določajo zaustavitveni radiji na prednostni cesti in odmik vozila na neprednostni cesti ob robu vozišča prednostne ceste za projektno hitrost 50 km/h.
(4) Pri novogradnji priključitve na občinsko cesto se upoštevajo usmeritve o prečnih profilih, skladno z veljavnimi predpisi s področja projektiranja cest. Upoštevati je potrebno projektno hitrost 50 km/h.
Parkirne površine se morajo zagotoviti v sklopu pripadajočega funkcionalnega zemljišča. Število parkirnih mest se določi optimalno glede na razpoložljive možnosti.
(dostava in intervencija)
Do vseh stavb se zagotovi minimalno 3,5 m širok dovoz za intervencijska vozila in manipulativne površine.
VI. UREJANJE IN PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
15. člen
(1) Pri križanjih in približevanju različnih gospodarskih javnih infrastruktur potrebno upoštevati ustrezne odmike in zaščite infrastrukture.
(2) Na zasebnih zemljiščih, kjer poteka gospodarska javna infrastruktura, je potrebno urediti služnost za potrebe izgradnje, dostopa in vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture.
(3) Odmiki novih objektov od tras javne gospodarske infrastrukture morajo biti v skladu s predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezno vrsto infrastrukture. Pogoje za odmike novih objektov in drugih posegov v prostor gospodarske javne infrastrukture in varovanih koridorjih GJI določijo upravljavci v okviru projektnih pogojev in mnenjih k posegu.
(1) Nove objekte je potrebno priključiti na vodovodno omrežje.
(2) Za vodo oskrbo se objekta, ki sta predvidena z OPPN, priključita vsak preko svojega hišnega vodovodnega priključka. Mesto priključitve je javno vodovodno omrežje 5/4̎ PE, ki poteka po parceli številka 1908/2 k.o. 1105 Škalce. Investitor poravna vse stroške izvedbe priključka po ponudbenem predračunu upravljalca vodovoda.
(3) Vodomer dimenzije do 6/4̎ se vgradi v tipski vodomerni jašek s tipskim pokrovom proti zmrzovanju, katerega tip določi upravljalec. Jašek mora biti primerno odvodnjavanj in zaščiten proti zamrzovanju. Jašek se izvede izven objekta v zelenici na zemljišču v lasti investitorja. Vsak stanovanjski objekt mora imeti svoj vodomerni jašek.
(4) Vsa dela, ki se izvajajo na sistemu vodovodnega omrežja in objektih lahko izvaja samo upravljalec javnega vodovodnega omrežja. Izjemoma se lahko preda določena dela v izvajanje tudi drugemu podizvajalcu, za kar mora upravljalec izdati posebno soglasje.
(5) Za vse parcele na katerih se bo gradil ali obnavljal javni vodovod (vključno s hišnimi priključki) je potrebno pridobiti služnostno pravico za izgradnjo in vzdrževanje vodovoda v korist upravljalca javnega vodovoda. Osnutek služnostne pogodbe pripravi JKP d.o.o. Slovenske Konjice.
(6) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za posamične posege v prostor si je pred izvedbo projektne dokumentacije potrebno pridobiti mnenja na projektne rešitve s strani JKP d.o.o. Slovenske Konjice.
(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Kanalizacijski sistem se načrtuje in gradi vodotesno ter v ločenem sistemu za odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih vod.
(2) Ob območju je zgrajena javna kanalizacija na katero se morata predvidena objekta priključiti. Komunalne odpadne vode se priključijo preko novega hišnega priključka na fekalni kanal DN300 v obstoječem jašku s koordinatami (D96/TM) E=533295, N=133959,6 ali opcijsko preko novega nasadnega jaška direktno na fekalni kanalizacijski vod DN300. Mesto priključitve se podrobneje definira v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) V primeru izvedbe kleti je investitor dolžan na lastne stroške urediti odvod odpadnih vod iz kletnih prostorov objekta.
(4) Hišni priključek na javno kanalizacijo se izdela iz UKC PVC cevi ustreznega premera, temenske togosti SN 8 za povozne oziroma SN 4 za nepovozne površine in odgovarjajočih fazonskih kosov. Naklon nivelete mora omogočati hitrost odtekanja komunalne odpadne vode med 0,5 in 3,0 m/s. Priporoča se naklon nivelete od 2–3 %. Na vseh lomih hišnega priključka se izdelajo revizijski jaški iz PE materiala ali betona minimalnega premera DN 625 mm za globine do 1,0 m ozirona DN 800 mm za globine od 1, 0 do 2,0 m. Revizijski jašek se zaključi s sidrno prehodno ploščo debeline 0,1 cm iz armiranega betona MB15 z vgrajenim LTŽ pokrovom nosilnosti 25 t za nepovozne in 40 t za povozne površine. V primeru vgradnje PE revizijskega jaška se lahko uporabi pokrov za direktno vgradnjo v kolikor se lokacija jaška nahaja v travni površini. Pri izgradnji hišnega priključka je potrebno zagotoviti zmrzlinsko varnost cevnega materiala, zato mora znašati globina vkopa cevi 1,1 m. Cevi se polagajo na peščeno posteljico debeline 0,1 m in v območju 0,3 m od naravne zbitosti. Hišni priključek izdela izvajalec javne službe na podlagi soglasja za priključitev in ponudbenega predračuna ali lastnik objekta v lasti režiji pod nadzorom izvajalca javne službe. Priklop hišnega priključka na obstoječi jašek, vključno z izvedbo odprtine v jašek, izvede izključno izvajalec javne službe.
(5) Neobremenjene meteorne vode iz strehe objekta in predhodno v lovilcu olj očiščene meteorne vode iz utrjenih površin se vodijo preko hišnega priključka za padavinske vode v zadrževalnik s ponikovalnikom v ponikanje (skladno s geološko geotehničnim poročilom št. GG 24/2/947, ki ga je izdelalo podjetje PNV inženiring, Tomaž Mayer s.p.) na parceli investitorja ali se vodijo v površinski odvodnik. Tudi v primeru, da se padavinske vode speljejo v vodotok ali drug površinski odvodnik, morajo biti speljane preko ustrezno velikega zadrževalnika. V projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja mora biti navedena velikost zadrževalnika deževnice. Zadrževalnik se mora po koncu padavin sprazniti do kote, ki zagotavlja prostornino za sprejem naslednjih padavin s prispevnega območja.
(6) Onesnažene meteorne odpadne vode iz povoznih površin in parkirišč je potrebno pred izpustom mehansko obdelati skladno s 17. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 98/15). Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
(7) V projektu faze DGD morajo biti navedeni vsi podatki skladno s 23. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15). Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji.
(8) V primeru direktnega izpusta meteornih vod v vodotok mora biti iztok predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Po potrebi mora biti opremljena s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred erozijo. Detajl iztoka mara biti v projektu za pridobitev mnenja tekstualno ter grafično ustrezno obdelan in prikazan.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Varovani pas elektroenergetskega omrežja na območju obravnavanem v tem OPPN je na vsako stran osi elektroenergetskega voda 1,0 m.
(2) Za potrebe predvidene gradnje se zgradi nov nizkonapetostni kabelske priključek iz razdelilca NNRO PS-RO do nove priključno merilne omarice. Traso in točko priključitve predvidenega NN kablovoda se določi v sodelovanju z OE Slovenska Bistrica, Elektro Maribor d.d.
(3) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, ki jih je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na OE Slovenska Bistrica, Elektro Maribor d.d.
(4) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in zagotoviti nadzor pri vseh delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav ter naročiti zakoličbo kablov pri OE Slovenska Bistrica, Elektro Maribor d.d.
(5) V fazi pridobivanja dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave morajo biti pridobljene služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Maribor d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
(6) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za stavbo si je potrebno pridobiti soglasje na projektno dokumentacijo in pred priključitvijo na elektroenergetsko omrežje si je potrebno pridobiti soglasje za priključitev.
(7) Na mestih križanj in približevanj obravnavanega območja z elektroenergetskimi vodi in napravami je potrebno pri izdelavi projektne dokumentacije upoštevati pravilnike in tipizacije ter usmeritve Elektra Maribor d.d.
(8) Nove priključno merilne omarice je potrebo namestiti na vedno dostopnem in vidnem mestu.
(9) Infrastrukturne elemente oziroma tehnološke naprave z inštalacijami za izrabo sončne energije (sončni kolektorji, proizvodne naprave na sončno energijo) je dopustno nameščati na vse objekte.
(elektronske komunikacije)
(1) Upoštevati je potrebno obstoječe elektronske komunikacijske vode.
(2) Na in ob območju OPPN poteka obstoječa infrastruktura. Gradnja objektov je ob izvedbi ustreznih zaščitnih ukrepov elektronko komunikacijsko vodov možna. V fazi izdelave DGD dokumentacije za priključitev novih objektov na javno elektronsko komunikacijo omrežje je potrebno v sodelovanju s predstavnikom upravljalca omrežja določiti potek trase in način priključevanja na omrežje.
(3) Pri upravljalcu elektronskega komunikacijskega omrežja si je potrebno pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji.
Ob območju OPPN poteka obstoječe plinovodno omrežje na katerega je nove objekte možno priključiti pod pogoji upravljalca.
Investitor je dolžen dolžan na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, vključno z nabavo posod. Ureditev zbirnega mesta mora zadostiti določilom veljavnega občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in drugimi vrstami odpadkov v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 64/18) in Tehničnega pravilnika o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 90/20) in ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru.
VII. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
22. člen
(1) Na območju OPPN ni objektov ali območij kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja – lastnika zemljišča – investitorja – odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
Na območju OPPN ni naravnih vrednot ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
VIII. VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, OBRAMBA, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
24. člen
Pri gradnji objektov se zgornji, rodovitni sloj tal odstrani in deponira ločeno od nerodovitnih tal ter uporabi za zunanje ureditve ali izboljšanje kmetijskih zemljišč.
25. člen
Območje se nahaja na erozijsko in plazlijvo ogroženem območju. Za območje OPPN je bilo izdelano geološko geotehnično poročilo (št. GG 24/2/947, PNV inženiring, Tomaž Mayer s.p.) v katerem je bila podana ocena stabilnosti terena in geotehnični pogoji temeljenja predvidenih objektov. Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno dosledno upoštevati vse ukrepe, ki so navedeni v geološko geotehničnem poročilu ter imeti stalen geološko-geotehnični nadzor pri gradnji objektov, ki bodo postavljeni oziroma urejeni na območju OPPN. Pri izgradnji objektov, se priporoča izgradnja kleti. Temeljenje objektov naj se izvaja na pasovnih temeljih ali temeljni plošči. Temeljenje naj se izvaja v dovolj nosilnem materialu, ki je v tem primeru peščen lapor, ki se nahaja na globini do ca. 2,5 m. Geološko geotehnično poročilo je priloga k temu odloku.
26. člen
(varstvo vodnih virov in podtalja)
(1) Območje OPPN se nahaja izven vodovarstvenega območja.
(2) Fekalne odpadne vode se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje in prečiščene meteorne vode v ponikovalnico preko zadrževalnika.
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost nastanka požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti.
(2) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov.
(3) Voda, potrebna za gašenje, se zagotavlja s prevozom vode z gasilskimi vozili.
(4) Stavbe morajo biti projektirana in grajena tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.
(5) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati zahteve glede zagotovitve potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti ter predvidet potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(6) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Objekte se graditi v skladu s VII. stopnjo potresne intenzitete EMS in projektnim pospeškom tal 0,125 g.
(2) Varstvo pred naravnimi nesrečami kot so toča, žled, snegolom, orkanski veter, nalivi ipd. se zagotavlja z ustreznim lociranjem posegov v prostor, z zmogljivim sistemom odvajanja padavinske vode in zasnovo ter izvedbo objektov.
29. člen
(varovanje kakovosti zunanjega zraka)
(1) Pri graditvi objektov in drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka.
(2) Pri ogrevanju objektov in pripravi tople vode se z uporabo primernih ogrevalnih tehnologij in energentov zmanjšuje izpust toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. Za ogrevanje objektov se prednostno uporabljajo čistejši energenti.
(3) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske geosonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.
(1) Območje OPPN se nahaja v I. in II. coni varstva pred hrupom.
(2) Viri hrupa ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Pri gradnji in obratovanju objektov, naprav in omrežij, se predvidijo ustrezni ukrepi za zmanjšanje vplivov hrupa na okolje v času gradnje in obratovanja.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Gradnja objektov ali naprav, ki so vir elektromagnetnega sevanja (nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo), ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določajo veljavni predpisi s področja elektromagnetnega sevanja.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
32. člen
(obveznosti investitorjev)
(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN morajo investitorji pridobiti mnenja upravljavca obravnavane infrastrukture.
(2) Investitorji so dolžni plačati komunalni prispevek za obstoječo komunalno infrastrukturo po veljavnem občinskem predpisu.
(obveznosti v času gradnje)
(1) Pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave, jih zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode ter uskladiti vse posege v območje varovalnih pasov njihovih objektov in naprav.
(2) Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala, ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin.
(3) Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na območje OPPN. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. V primeru, da je potrebno sondirati temeljna tla ali kako drugače zaščititi gradbeno jamo, se lahko posega tudi izven meja območja določenega s tem odlokom.
(4) V času gradnje imajo investitorji in izvajalci, poleg obveznosti navedenih v 32. členu tega odloka, še dodatne obveznosti:
– evidentirati gradbenotehnično stanje okoliških objektov in naprav;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov in naprav ter okolice objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse dostopne poti in prometnice, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, ter
– po končani gradnji odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter površine urediti skladno z načrtovanim namenom.
(5) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
Gradnja lahko poteka etapno. Vsaka etapa mora tvoriti zaključen prostorski del z vsemi funkcionalnimi površinami, priključki na javno gospodarsko infrastrukturo, zunanjo ureditvijo, ustreznim številom parkirnih prostorov ter drugimi varstvenimi in varovalnimi ukrepi.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)
(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okolijskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okolijske razmere.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.
(odstopanja pri načrtovanju objektov in načrtu parcelacije)
(1) Nulta točka objekta se določi v projektni dokumentaciji.
(2) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev in podrobnejša parcelacija znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejavnosti. Zarisani odmiki objektov se lahko spreminjajo v skladu z dovoljenimi odstopanji.
(odstopanja glede prometne ureditve)
(1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
(2) Mikrolokacije dovozov in obliko parkiranja se opredeli v projektni dokumentaciji.
(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)
Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.
39. člen
OPPN je na vpogled na Občini Slovenske Konjice.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0003/2024
Slovenske Konjice, dne 19. decembra 2024
