Na podlagi drugega odstavka 4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), sprejemam
Informacijskega pooblaščenca
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IP), določa delitev delovnih področij, način zagotavljanja javnosti dela ter druga vprašanja, pomembna za njegovo delo.
V besedilu poslovnika uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni.
Sedež IP je v Ljubljani.
IP ima okrogel pečat. Pečat ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega napis: Republika Slovenija Informacijski pooblaščenec, spodaj pa zaporedno številko pečata in sedež IP – Ljubljana.
IP ima enotno celostno grafično podobo.
(samostojnost in neodvisnost)
IP odloča o zadevah iz svoje pristojnosti samostojno in neodvisno.
Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) zastopa in vodi IP, organizira njegovo delo in ima v skladu z ZInfP vse pristojnosti in odgovornosti predstojnika državnega organa, med drugim:
– usklajuje delo IP,
– sklicuje in vodi kolegije pooblaščenca,
– sprejema mnenja glede posameznih določb predlogov zakonov in podzakonskih aktov,
– skrbi za uresničevanje stikov z drugimi državnimi organi in organizacijami,
– skrbi za sodelovanje z organi držav in z mednarodnimi organizacijami,
– nadzoruje opravljanje nalog IP,
– sprejema redno letno poročilo o delu IP,
– sprejema letni finančni načrt IP in odloča o finančni politiki ter porabi sredstev v skladu z letnim finančnim načrtom,
– sprejema akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest IP ali njegove spremembe,
– sprejema kadrovski načrt IP,
– sprejema druge interne akte IP,
– skrbi za izvajanje tega poslovnika in
– opravlja druge naloge v skladu z Ustavo Republike Slovenije, zakoni, ki določajo naloge in pristojnosti IP, tem poslovnikom in drugimi akti IP.
III. ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA
IP predstavlja pooblaščenec. V času njegove odsotnosti lahko pooblaščenec za nadomeščanje pooblasti generalnega sekretarja ali namestnika.
Pooblaščenec predstavlja IP kot neposrednega uporabnika proračuna. Za izvrševanje svojih pristojnosti neposrednega uporabnika proračuna lahko pooblasti generalnega sekretarja ali namestnika.
Pooblaščenec lahko pooblasti generalnega sekretarja, namestnika ali druge javne uslužbence, da organizirajo in vodijo delo na posameznih področjih.
Kadar nastopajo v javnosti v imenu IP, morajo pooblaščenec, generalni sekretar, namestniki ali javni uslužbenci IP, v svojih izjavah in nastopih izražati, zastopati in predstavljati stališča IP.
Če pooblaščenec, generalni sekretar, namestnik ali javni uslužbenci IP, v javnosti nastopajo v lastnem imenu ter pri tem izražajo mnenja in stališča, ki se nanašajo na delo, poslovanje, prakso ter druga delovna področja IP, morajo v izjavah in prispevkih na primeren način opozoriti, da gre za njihova lastna stališča, ki niso nujno stališča IP.
IP posluje in odloča o zadevah na svojem sedežu v Ljubljani, posamezna procesna dejanja v postopkih pa lahko opravlja tudi zunaj svojega sedeža.
(poslovni in delovni čas)
Poslovni čas, uradne ure in delovni čas pri IP pooblaščenec sprejme s pravilnikom.
Javnost dela IP se zagotavlja na način, ki ga določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, drug zakon in ta poslovnik.
Za javnost dela IP skrbi pooblaščenec. Javnost dela se zagotavlja zlasti z javno predstavitvijo letnega poročila o delu IP, odgovori medijem, udeležbami na javnih in strokovnih srečanjih ter z objavami prakse, mnenj in drugih vsebin na spletni strani.
O delu IP javnost obvešča pooblaščenec. Na podlagi njegovega pooblastila lahko javnost obvešča tudi generalni sekretar, namestnik ali drug javni uslužbenec.
(sodelovanje z drugimi organi in institucijami)
Pooblaščenec sodeluje s predsednikom Republike Slovenije, predsednikom Državnega zbora, predsednikom vlade Republike Slovenije, predsednikom Državnega sveta, Varuhom človekovih pravic in predstojniki drugih državnih organov na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost IP kot neodvisnega državnega organa.
Pooblaščenec navezuje stike ter sodeluje z mednarodnimi organizacijami in drugimi, IP po položaju sorodnimi, organi tujih držav.
Za urejanje zadev, ki sodijo v področje sodelovanja iz prejšnjih dveh odstavkov, lahko pooblaščenec pooblasti generalnega sekretarja, namestnika ali drugega javnega uslužbenca.
IP opravlja naloge na naslednjih delovnih področjih:
– Kabinet pooblaščenca,
– Delovno področje dostopa do informacij javnega značaja,
– Delovno področje varstva osebnih podatkov,
– Administrativno – tehnična služba.
Delovna področja dostopa do informacij javnega značaja, kabineta pooblaščenca in administrativno – tehnične službe so organizirana kot celovite notranje organizacijske enote. Delovno področje varstva osebnih podatkov se deli na oddelke: oddelek za nadzor, oddelek za pravice posameznikov in posvetovanje, oddelek za mednarodno sodelovanje in oddelek za preventivne ukrepe in informacijsko tehnologijo.
Kolegij pooblaščenca je delovno telo IP, ki ga sestavljajo pooblaščenec, namestniki, generalni sekretar in vodje delovnih področij in oddelkov.
Pri delu kolegija lahko sodelujejo tudi drugi javni uslužbenci IP.
Kolegij pooblaščenca obravnava strokovna in druga vprašanja, pomembna za delo IP.
Kolegije pooblaščenca sklicuje in vodi pooblaščenec.
(vodenje delovnih področij)
Za vodenje posameznih delovnih področij in oddelkov pooblaščenec pooblasti namestnika ali drugega zaposlenega – vodjo oddelka.
Administrativno – tehnično službo in kabinet pooblaščenca vodi generalni sekretar.
Vodenje notranjih organizacijskih enot pomeni zlasti koordiniranje delovnih procesov v okviru enote, dodeljevanje zadev, ocenjevanje javnih uslužbencev, dajanje navodil za opravljanje dela v enoti zaposlenim javnim uslužbencem ter skrb za usklajenost delovanja enote z delovanjem drugih notranjih organizacijskih enot oziroma organa, za sodelovanje z institucijami in organizacijami v državi, iz tujine oziroma mednarodne ravni.
Za pomoč pri vodenju notranjih organizacijskih enot oziroma za nadomeščanje v času odsotnosti lahko pooblaščenec v dogovoru s posameznim vodjem določi drugega javnega uslužbenca.
(akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest)
Podrobnejšo organizacijo, število delovnih mest z opisi in s pogoji za njihovo zasedbo uredi pooblaščenec s posebnim aktom.
(postopanje z vlogami in upravljanje z dokumentarnim gradivom)
Postopanje z vlogam in upravljanje z dokumentarnim gradivom, ki nastane ali ga prejme IP, uredi pooblaščenec s posebnim navodilom.
(urejanje drugih vprašanj)
Pooblaščenec z drugimi akti ureja vprašanja, za katera tako določa zakon, ta poslovnik, in druga vprašanja, ki se nanašajo na pravice in obveznosti javnih uslužbencev, na delovne procese ter na notranje poslovanje.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uskladitev internih aktov)
Ostali interni akti IP se s tem poslovnikom uskladijo v treh mesecih od njegove uveljavitve. Če je posamezna določba tega poslovnika v izrecnem nasprotju z določbo drugega internega akta IP, velja določba poslovnika.
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-2/2025/1
Ljubljana, dne 10. marca 2025
informacijska pooblaščenka
