Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO-1)
Razglašam Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. marca 2025.
Št. 003-02-1/2025-54
Ljubljana, dne 2. aprila 2025
O ZAČASNI ZAŠČITI RAZSELJENIH OSEB (ZZZRO-1)
I. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE
Ta zakon ureja uvedbo, trajanje in prenehanje začasne zaščite razseljenih oseb (v nadaljnjem besedilu: začasna zaščita), pogoje in postopke za priznanje in prenehanje statusa začasne zaščite ter pravice in obveznosti prosilk oziroma prosilcev za začasno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prosilci) ter oseb s statusom začasne zaščite v skladu z Direktivo Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L št. 212 z dne 7. 8. 2001, str. 12; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/55/ES).
(zagotavljanje začasne zaščite)
Republika Slovenija zagotavlja začasno zaščito v skladu s tem zakonom in sklepom Sveta Evropske unije iz 5. člena Direktive 2001/55/ES.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »začasna zaščita« je izredni postopek, ki v primeru množičnega prihoda ali neizbežnega množičnega prihoda razseljenih oseb zagotavlja takojšnjo in začasno zaščito takšnim osebam, zlasti če obstaja nevarnost, da sistem mednarodne zaščite ne bo zmožen obravnavati tega prihoda brez neželenih učinkov na njegovo uspešno delovanje v korist omenjenih oseb in drugih oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito;
2. »množični prihod« je prihod večjega števila razseljenih oseb, ki prihajajo iz tretje države ali regije, če je njihov prihod na ozemlje Evropske unije spontan ali organiziran;
3. »razseljene osebe« so državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, za katere je uvedena začasna zaščita v skladu s sklepom Sveta Evropske unije iz 5. člena Direktive 2001/55/ES ali sklepa Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) iz drugega odstavka 9. člena tega zakona in so zapustile svojo matično državo ali regijo ali so bile evakuirane ter se ne morejo varno in trajno vrniti zaradi stanja v tej državi ali regiji in se lahko štejejo med osebe iz člena 1A Konvencije o statusu beguncev, podpisane v Ženevi 28. julija 1951 (Uradni list RS – MP, št. 9/92), ali drugih predpisov, ki urejajo mednarodno zaščito. Razseljene osebe so zlasti:
a) osebe, ki so pribežale z območij oboroženih konfliktov ali endemičnega nasilja;
b) zelo ogrožene ali tiste osebe, ki so že bile žrtve sistematičnega ali splošnega kršenja njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
4. »mladoletnica oziroma mladoletnik brez spremstva (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik brez spremstva)« je mladoletnik, ki je na ozemlju Republike Slovenije brez staršev ali zakonitih zastopnikov;
5. »hudo kaznivo dejanje nepolitične narave« je kaznivo dejanje, ki ni politično in za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora najmanj treh let;
6. »hudo kaznivo dejanje« je kaznivo dejanje, za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora najmanj treh let;
7. »prosilec ali prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec)« je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji vložila vlogo za priznanje statusa začasne zaščite. Za prosilca se šteje tudi državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je opravila registracijski postopek v skladu s 15. členom tega zakona, za obdobje od opravljenega registracijskega postopka do izteka roka iz drugega odstavka 15. člena tega zakona;
8. »oseba z začasno zaščito« je oseba, ki ji je priznan status začasne zaščite v Republiki Sloveniji;
9. »družinski člani« so družinski člani osebe z začasno zaščito, ki so državljani tretje države ali osebe brez državljanstva in so člani družine, ki je obstajala že pred prihodom v Republiko Slovenijo, in sicer:
a) zakonec osebe z začasno zaščito, zunajzakonski partner ali partner iz druge oblike partnerske zveze, urejene z zakonom, pri čemer se v poligamni zvezi za družinskega člana šteje le ena oseba, in sicer tista, ki jo določi oseba z začasno zaščito,
b) mladoletni otroci osebe z začasno zaščito ali osebe iz prejšnje točke, če so neporočeni, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali posvojeni,
c) otrok osebe z začasno zaščito, rojen v Republiki Sloveniji,
č) oče, mati ali druga odrasla oseba, ki je odgovorna za osebo z začasno zaščito, če je oseba z začasno zaščito mladoletna in neporočena,
d) mladoletni sorojenec osebe z začasno zaščito, če je neporočen,
e) drug sorodnik osebe z začasno zaščito, če med njima obstoji življenjska skupnost, ki je v bistvenem podobna primarni družini oziroma ima enako funkcijo, kot jo ima družina, kar pomeni predvsem pristne družinske vezi med družinskimi člani, fizično skrb, varstvo, zaščito, čustveno podporo in finančno odvisnost;
10. »pristojni organ« so upravne enote, ki v upravnih zadevah po tem zakonu odločajo na območju celotne države, če s tem zakonom ni določeno drugače.
Izgon ali vrnitev osebe v državo, kjer bi bilo ogroženo njeno življenje ali telo zaradi njene rase, vere, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja, ali v državo, v kateri bi bila lahko izpostavljena mučenju ali nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kazni, ni dovoljen.
(vstop v Republiko Slovenijo)
Razseljeni osebi, ki v času trajanja začasne zaščite iz 10. in 11. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: čas trajanja začasne zaščite) ob vstopu v Republiko Slovenijo izjavi, da namerava v Republiki Sloveniji zaprositi za status začasne zaščite, se dovoli vstop v državo.
(razmerje med začasno zaščito in mednarodno zaščito)
(1) Če prosilec ali oseba z začasno zaščito vloži prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ohrani pravice in dolžnosti iz tega zakona, zanjo pa se ne uporabljajo določbe predpisov o pravicah in dolžnostih prosilcev za mednarodno zaščito.
(2) Če oseba, ki je prosilec za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, vloži vlogo za priznanje statusa začasne zaščite, pridobi pravice in dolžnosti prosilca v skladu s tem zakonom, zanjo pa se ne uporabljajo določbe predpisov o pravicah in dolžnostih prosilcev za mednarodno zaščito.
(3) Če se osebi iz prejšnjega odstavka status začasne zaščite prizna pred odločitvijo o prošnji za mednarodno zaščito, pridobi pravice in dolžnosti osebe z začasno zaščito v skladu s tem zakonom, zanjo pa se ne uporabljajo določbe predpisov o pravicah in dolžnostih prosilcev za mednarodno zaščito. Priznani status začasne zaščite pred odločitvijo o prošnji za mednarodno zaščito ne vpliva na postopek za priznanje mednarodne zaščite.
(4) Če se osebi z začasno zaščito prizna status mednarodne zaščite, status začasne zaščite preneha v skladu s tretjim odstavkom 19. člena tega zakona.
(razmerje do postopkov v skladu s predpisi, ki urejajo področje tujcev)
V skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, se obravnava oseba:
– ki ji pravnomočno ni bil priznan status začasne zaščite in nima drugega zakonitega naslova za prebivanje v Republiki Sloveniji;
– ki ji je status začasne zaščite pravnomočno ali po samem zakonu prenehal in nima drugega zakonitega naslova za prebivanje v Republiki Sloveniji;
– ki v treh delovnih dneh po končanem registracijskem postopku iz 15. člena tega zakona iz neupravičenih razlogov, nastalih na njeni strani, ne vloži vloge za priznanje statusa začasne zaščite pri pristojnem organu in nima drugega zakonitega naslova za prebivanje v Republiki Sloveniji;
– kadar tako določa ta zakon.
(poročanje državnemu zboru)
(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) o uvedbi in podaljšanju začasne zaščite poroča državnemu zboru.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1. razloge za uvedbo oziroma podaljšanje začasne zaščite;
2. opis skupine, ki bo pridobila začasno zaščito oziroma se ji bo začasna zaščita podaljšala;
3. oceno razsežnosti gibanja razseljenih oseb;
4. podatke o zmogljivostih za sprejem;
5. informacije Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (v nadaljnjem besedilu: UNHCR) in drugih mednarodnih organizacij o razseljenih osebah;
6. datum, s katerim se uvede, oziroma datum, do katerega je podaljšana začasna zaščita.
(3) Vlada poroča državnemu zboru tudi o predčasnem prenehanju začasne zaščite v skladu z drugim odstavkom 11. člena tega zakona. V poročilu vlada navede razloge za predčasno prenehanje začasne zaščite ter informacije UNHCR in drugih mednarodnih organizacij o razseljenih osebah.
II. POGLAVJE UVEDBA IN TRAJANJE ZAČASNE ZAŠČITE TER POGOJI ZA PRIDOBITEV STATUSA ZAČASNE ZAŠČITE
(1) Začasna zaščita se uvede z dnem uveljavitve sklepa Sveta Evropske unije iz 5. člena Direktive 2001/55/ES.
(2) Državni zbor lahko na predlog vlade, po uveljavitvi sklepa Sveta Evropske unije iz prejšnjega odstavka, ob upoštevanju ocene predvidenega števila prihodov, sprejemnih zmogljivosti Republike Slovenije in možnosti integracije, sprejme sklep, s katerim razširi začasno zaščito na dodatne kategorije oseb, poleg tistih iz sklepa Sveta Evropske unije iz prejšnjega odstavka, kadar so razseljene iz istih razlogov in iz iste izvorne države ali regije. O tem vlada nemudoma obvesti Svet Evropske unije in Evropsko komisijo.
(3) Vlada po uvedbi začasne zaščite sprejme načrt za obravnavo razseljenih oseb, za katere je uvedena začasna zaščita.
(trajanje začasne zaščite)
Začasna zaščita traja eno leto od uveljavitve sklepa Sveta Evropske unije iz prvega odstavka prejšnjega člena in se lahko podaljša v skladu z Direktivo 2001/55/ES.
(prenehanje začasne zaščite)
(1) Začasna zaščita preneha, če ni podaljšana v skladu z Direktivo 2001/55/ES oziroma ko je dosežen čas njenega najdaljšega trajanja v skladu z Direktivo 2001/55/ES.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek začasna zaščita predčasno preneha z dnem uveljavitve sklepa, s katerim Svet Evropske unije odloči o predčasnem prenehanju začasne zaščite v skladu z Direktivo 2001/55/ES.
(3) Pristojni organ obvesti osebo z začasno zaščito o prenehanju začasne zaščite in možnosti prebivanja po prenehanju začasne zaščite v skladu s 23. členom tega zakona, in sicer v najkrajšem možnem času, ko izve, da bo potekel čas trajanja začasne zaščite.
(pogoji za pridobitev statusa začasne zaščite in njegovo trajanje)
(1) Status začasne zaščite se prizna prosilcu, ki sodi med osebe iz sklepa Sveta Evropske unije iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ali med osebe iz sklepa državnega zbora iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.
(2) Status začasne zaščite se prosilcu iz prejšnjega odstavka prizna za čas trajanja začasne zaščite.
(3) Status začasne zaščite se ne prizna prosilcu, pri katerem obstaja kakšen izmed izključitvenih razlogov iz 13. člena tega zakona ali kakšna izmed okoliščin iz 19. člena tega zakona, razen kadar je prosilcu status začasne zaščite že priznala druga država članica Evropske unije, pa Republika Slovenija in država članica Evropske unije, ki je prosilcu status začasne zaščite že priznala, sporazumno izključita uporabo 11. člena Direktive 2001/55/ES.
(1) Status začasne zaščite se ne prizna prosilcu:
1. zoper katerega je pravnomočno uveden kazenski postopek ali ki je pravnomočno obsojen za:
a) kaznivo dejanje zoper človečnost ali zoper mednarodno pravo, določeno v Kazenskem zakoniku;
b) hudo kaznivo dejanje nepolitične narave, ki ga je storil v drugi državi pred vstopom v Republiko Slovenijo, tudi če je bilo storjeno zaradi domnevno političnih ciljev;
c) dejanje, ki nasprotuje namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli ter v 1. in 2. členu Ustanovne listine Združenih narodov;
2. za katerega obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je nevaren za varnost ali ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, zlasti zaradi ogrožanja suverenosti, izvrševanja mednarodnih obveznosti ali varstva ustavne ureditve.
(2) Status začasne zaščite se ne prizna tudi prosilcu, zoper katerega je v Republiki Sloveniji pravnomočno uveden kazenski postopek ali ki je bil v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojen za hudo kaznivo dejanje in predstavlja nevarnost za Republiko Slovenijo.
(3) Pristojni organ obstoj izključitvenih razlogov iz tega člena ugotavlja tudi na podlagi podatkov iz kazenske evidence, evidence pravnomočnih sodb, ki jo v Republiki Sloveniji vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, podatkov o vloženih pravnomočnih obtožnicah in izdanih nepravnomočnih sodbah, ki jih vodi pristojno sodišče, ter podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo. Podatke iz navedenih evidenc pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.
(4) Pristojni organ lahko obstoj izključitvenih razlogov iz tega člena ugotavlja tudi na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc ali javnih listin drugih držav.
V postopkih na podlagi tega zakona se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.
(registracijski postopek in vloga za priznanje statusa začasne zaščite)
(1) Razseljena oseba, ki želi v času trajanja začasne zaščite v Republiki Sloveniji zaprositi za status začasne zaščite, pred vložitvijo vloge za priznanje statusa začasne zaščite na policiji opravi registracijski postopek. Policija v okviru registracijskega postopka zbere podatke o identiteti razseljene osebe (osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, državljanstvo, naslov bivanja v Republiki Sloveniji), o vstopu v Republiko Slovenijo (datum, kraj in ura vstopa v Republiko Slovenijo) in razlogih za odhod iz matične države. Policija zbrane podatke o razseljeni osebi vnese v evidenco o dogodkih, ki jo vodi v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije. Po končanem registracijskem postopku policija prosilcu v njemu razumljivem jeziku izroči informacije o nadaljnjem postopku, kraju, načinu in roku za vložitev vloge za priznanje statusa začasne zaščite, posledicah, če vloge za priznanje statusa začasne zaščite ne vloži v predpisanem roku, ter kopijo registracijskega lista z označbo identifikacijske številke osebe, ki jo določi policija (v nadaljnjem besedilu: CR številka).
(2) Prosilec mora v treh delovnih dneh po končanem registracijskem postopku vložiti vlogo za priznanje statusa začasne zaščite pri pristojnem organu in predložiti fotografijo, ki kaže njegovo pravo podobo, ter dokazila, ki jih ima na razpolago in so pomembna za odločanje o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite.
(3) Kadar je to potrebno za odločanje o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite, pristojni organ zagotovi prevod listin, ki jih je prosilec predložil. Stroške prevoda krije pristojni organ.
(4) Če prosilec ne razume slovenskega jezika, mu pristojni organ zagotovi prevod vloge za priznanje statusa začasne zaščite v jezik, ki ga razume.
(5) Pristojni organ o prejemu vloge za priznanje statusa začasne zaščite in dokazil izda prosilcu potrdilo o prejemu (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o vloženi vlogi za priznanje statusa začasne zaščite).
(6) Vloga za priznanje statusa začasne zaščite vsebuje naslednje podatke, ki se nanašajo na prosilca:
1. osebno ime;
2. datum, kraj in državo rojstva;
3. osebno ime, datum in kraj rojstva ter državljanstvo zakonitega zastopnika;
4. fotografijo;
5. spol;
6. podatek o zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti ali drugi obliki partnerske zveze, urejeni z zakonom;
7. državljanstvo;
8. datum odhoda iz izvorne države;
9. datum vstopa v Republiko Slovenijo;
10. vrsto, številko, izdajatelja in veljavnost dokumentov za ugotavljanje identitete;
11. osebna imena in naslove stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov v Republiki Sloveniji;
12. osebna imena in naslove stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov, ki spremljajo prosilca;
13. osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe, ki spremlja mladoletnega prosilca, ter njeno razmerje do tega mladoletnega prosilca;
14. naslov zadnjega stalnega oziroma začasnega prebivališča v tujini;
15. naslov bivanja v Republiki Sloveniji;
16. kontaktne podatke prosilca.
(7) Fotografija iz prejšnjega odstavka mora kazati pravo podobo prosilca in jo pristojni organ uporabi za izdajo izkaznice osebe z začasno zaščito iz 57. člena tega zakona. Prosilec lahko priskrbi fotografijo, ki kaže njegovo pravo podobo, tudi v digitalni obliki v skladu z zakonom, ki ureja osebno izkaznico.
(8) Minister, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše obrazec vloge za priznanje statusa začasne zaščite in obrazec potrdila o vloženi vlogi za priznanje statusa začasne zaščite.
(1) Pristojni organ odloči o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite v 30 dneh od prejema popolne vloge za priznanje statusa začasne zaščite.
(2) Pristojni organ na podlagi podatkov iz vloge za priznanje statusa začasne zaščite iz šestega odstavka prejšnjega člena vloži zahtevek za določitev EMŠO prosilca, če je ta še nima določene.
(3) Pristojni organ prizna status začasne zaščite z izdajo izkaznice osebe z začasno zaščito iz 57. člena tega zakona kot samostojne listine.
(4) Pristojni organ vlogo za priznanje statusa začasne zaščite zavrne, če so podani izključitveni razlogi iz 13. člena tega zakona. Pristojni organ vlogo za priznanje statusa začasne zaščite zavrne tudi, če pri prosilcu obstaja kakšna izmed okoliščin iz 19. člena tega zakona, razen kadar je prosilcu status začasne zaščite že priznala druga država članica Evropske unije, če Republika Slovenija in država članica Evropske unije, ki je prosilcu status začasne zaščite že priznala, sporazumno izključita uporabo 11. člena Direktive 2001/55/ES.
(5) Otrok osebe z začasno zaščito, priznano v Republiki Sloveniji, ki je rojen v Republiki Sloveniji po tem, ko je osebi z začasno zaščito priznan status začasne zaščite v Republiki Slovenji, in ki ne pridobi slovenskega državljanstva, v prvih dveh mesecih od rojstva ne potrebuje dovoljenja za prebivanje. Pristojni organ, ki je osebi iz prejšnjega stavka priznal status začasne zaščite, otroku čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od rojstva, po uradni dolžnosti prizna status začasne zaščite z izdajo izkaznice iz 57. člena tega zakona, ki velja od otrokovega rojstva dalje.
(6) Otrok osebe z začasno zaščito, priznano v Republiki Sloveniji, ki je rojen v tujini po tem, ko je osebi z začasno zaščito priznan status začasne zaščite v Republiki Sloveniji, in ki ne pridobi slovenskega državljanstva, v prvih dveh mesecih od vstopa v Republiko Slovenijo ne potrebuje dovoljenja za prebivanje. Pristojni organ na podlagi vloge za priznanje statusa začasne zaščite, ki jo vloži oseba z začasno zaščito, otroku prizna status začasne zaščite z izdajo izkaznice iz 57. člena tega zakona, če oseba z začasno zaščito prebiva v Republiki Sloveniji. Vloga za priznanje statusa začasne zaščite otroku se vloži pri pristojnem organu v dveh mesecih od vstopa otroka v Republiko Slovenijo. V postopku se predloži izpisek iz matične knjige iz tujine o rojstvu otroka, če tega ni mogoče pridobiti, pa drugo listino, ki dokazuje rojstvo otroka v tujini. Pristojni organ o prejemu vloge za priznanje statusa začasne zaščite izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje otroka do pravnomočne odločitve o vlogi.
(7) V odločbi, s katero se vloga za priznanje statusa začasne zaščite zavrne, v odločbi, s katero status začasne zaščite preneha, v sklepu, s katerim se vloga za priznanje statusa začasne zaščite zavrže, in v sklepu, s katerim je postopek za priznanje statusa začasne zaščite ustavljen, pristojni organ določi tudi desetdnevni rok za prostovoljni odhod, v katerem mora oseba zapustiti območje Republike Slovenije, območje držav članic Evropske unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, razen če zakon določa drugače. Pristojni organ lahko iz utemeljenih razlogov določi 30-dnevni rok za prostovoljni odhod. Rok za prostovoljni odhod se ne določi:
– če je zaradi obstoja izključitvenih razlogov iz 13. člena tega zakona prosilcu vloga za priznanje statusa začasne zaščite zavrnjena ali je osebi z začasno zaščito odvzet status začasne zaščite;
– če oseba v Republiki Sloveniji zakonito prebiva na podlagi drugega pravnega naslova;
– če se oseba premesti v drugo državo članico Evropske unije;
– če se je oseba prostovoljno trajno že vrnila v državo ali regijo izvora ali je trajno že odšla v drugo državo.
(8) Rok za prostovoljni odhod začne teči z dnem, ko je odločba oziroma sklep iz prejšnjega odstavka pravnomočna.
(9) V odločbi oziroma sklepu, v katerih pristojni organ določi rok za prostovoljni odhod, in v odločbi, s katero zaradi obstoja izključitvenih razlogov iz 13. člena tega zakona zavrne vlogo za priznanje statusa začasne zaščite ali odvzame status začasne zaščite, osebi določi tudi ukrep odstranitve tujca iz Republike Slovenije in tudi z območja držav članic Evropske unije in območja držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 in ukrep prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo in tudi na območje držav članic Evropske unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, razen če zakon določa drugače. Pri določitvi in izvršitvi ukrepa odstranitve tujca in ukrepa prepovedi vstopa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, ki urejajo ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa v primeru izdaje odločbe o vrnitvi.
(10) Pristojni organ, ki je izdal odločbo oziroma sklep iz sedmega odstavka tega člena, lahko po uradni dolžnosti ali na prošnjo osebe, na katero se nanaša ta sklep oziroma odločba, z odločbo prekliče, skrajša ali začasno odloži prepoved vstopa iz razlogov, ki jih za preklic, skrajšanje ali začasno odložitev prepovedi vstopa določa zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(11) Če obstajajo okoliščine, ki jih zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, določa za podaljšanje roka za prostovoljni odhod, lahko pristojni organ iz prejšnjega odstavka na prošnjo osebe, na katero se nanaša odločba oziroma sklep iz sedmega odstavka tega člena, ki jo mora vložiti pred potekom roka za prostovoljni odhod, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera rok za prostovoljni odhod z odločbo podaljša za čas trajanja okoliščin, zaradi katerih je določitev daljšega roka za prostovoljni odhod osebe upravičena.
(12) V odločbi oziroma sklepu iz sedmega in enajstega odstavka tega člena se izrek in pouk o pravnem sredstvu prevedeta v jezik, ki ga oseba, na katero se odločba ali sklep nanaša, razume. Pristojni organ v odločbi ali sklepu navede pravico osebe, na katero se odločba oziroma sklep nanaša, da v treh dneh od prejema odločbe oziroma sklepa zahteva prevod bistvenih razlogov za odločitev v jezik, ki ga razume. Če oseba zahteva prevod, rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve prevoda. Stroške prevoda krije pristojni organ.
(13) V primerih iz sedmega odstavka tega člena policija tujcu, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, ne izda odločbe o vrnitvi v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(14) Pristojni organ pravnomočno odločbo oziroma pravnomočen sklep iz sedmega odstavka tega člena in odločbo o podaljšanju roka za prostovoljni odhod iz enajstega odstavka tega člena nemudoma pošlje policijski upravi, na območju katere oseba, na katero se nanaša ta odločba oziroma sklep, prebiva oziroma je nazadnje prebivala oziroma na območju katere je imela prijavljeno zadnje začasno prebivališče.
(15) Do poteka roka za prostovoljni odhod oseba iz prejšnjega odstavka ohrani pravice in dolžnosti prosilca iz V. poglavja tega zakona oziroma osebe z začasno zaščito iz VI. poglavja tega zakona.
(16) Postopki za priznanje statusa začasne zaščite, ki do poteka časa trajanja začasne zaščite niso končani, se po samem zakonu ustavijo.
(pritožba in sodno varstvo)
(1) Zoper odločbo oziroma sklep iz sedmega odstavka prejšnjega člena se lahko vloži pritožba v 15 dneh od njene vročitve.
(2) Zoper odločbo iz enajstega odstavka prejšnjega člena, s katero se zavrne podaljšanje roka za prostovoljni odhod, se lahko vloži pritožba v petih dneh od njene vročitve.
(3) O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v 30 dneh od prejema popolne pritožbe.
(4) Zoper dokončno odločitev o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite se lahko vloži tožba v upravnem sporu v 15 dneh od vročitve odločitve ministrstva, s katero je bil postopek končan.
(mladoletniki brez spremstva)
(1) Mladoletniku brez spremstva se pred začetkom postopka o priznanju statusa začasne zaščite postavi skrbnik za posebni primer v skladu z družinskim zakonikom.
(2) Mladoletnik brez spremstva v postopkih na podlagi tega zakona sodeluje na način, ki je primeren in prilagojen njegovi starosti ter stopnji duševnega razvoja.
(3) Vloga za priznanje statusa začasne zaščite, ki jo vloži mladoletnik brez spremstva, se obravnava prednostno.
IV. POGLAVJE PRENEHANJE STATUSA ZAČASNE ZAŠČITE
(prenehanje statusa začasne zaščite)
(1) Status začasne zaščite preneha:
1. če oseba pridobi državljanstvo Republike Slovenije ali druge države, katere zaščito uživa;
2. če oseba pridobi status mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji;
3. če oseba pridobi status mednarodne zaščite, dovoljenje za prebivanje ali status začasne zaščite v drugi državi;
4. če se oseba z začasno zaščito na podlagi njene privolitve premesti v drugo državo članico Evropske unije;
5. če se oseba statusu začasne zaščite nedvoumno odpove ali izjavi, da ne bo več prebivala v Republiki Sloveniji;
6. če se oseba z začasno zaščito prostovoljno ponovno trajno vrne v državo ali regijo izvora ali trajno odide v drugo državo, pri čemer se pri presoji tega razloga upošteva zlasti čas odsotnosti iz Republike Slovenije in nedosegljivost osebe v tem času pristojnim organom;
7. če je osebi status začasne zaščite odvzet v skladu z osmim odstavkom tega člena;
8. s potekom časa trajanja začasne zaščite;
9. družinskemu članu, ki je pridobil status začasne zaščite v skladu z 51. členom tega zakona, če je osebi z začasno zaščito, katere družinski član je, prenehal status začasne zaščite, ali ni več družinski član osebe z začasno zaščito.
(2) Status začasne zaščite osebi z začasno zaščito preneha po samem zakonu z dnem sprejema v državljanstvo Republike Slovenije.
(3) Status začasne zaščite preneha po samem zakonu z dnem pravnomočnosti odločbe o priznanju mednarodne zaščite, če oseba z začasno zaščito pridobi status mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.
(4) Oseba z začasno zaščito lahko izjavo o odpovedi statusu začasne zaščite oziroma izjavo, da ne bo več prebivala v Republiki Sloveniji, poda pri pristojnem organu, ki ji je priznal status začasne zaščite, in vrne izkaznico osebe z začasno zaščito iz 57. člena tega zakona.
(5) Status začasne zaščite preneha z dnem pravnomočne odločbe o prenehanju statusa začasne zaščite, če osebi status začasne zaščite preneha zaradi pridobitve državljanstva druge države, katere zaščito uživa, ali v skladu s 3., 4., 5., 6. ali 9. točko prvega odstavka tega člena.
(6) Status začasne zaščite v skladu z 7. točko prvega odstavka tega člena preneha z dnem pravnomočne odločitve o odvzemu statusa začasne zaščite.
(7) Status začasne zaščite v skladu z 8. točko prvega odstavka tega člena preneha po samem zakonu z dnem poteka časa trajanja začasne zaščite.
(8) Status začasne zaščite se odvzame:
– če se ugotovi, da je oseba z začasno zaščito v postopku pridobitve statusa začasne zaščite navedla neresnična dejstva, ki so bistveno vplivala na odločitev;
– če se ugotovi eno izmed dejstev iz prvega ali drugega odstavka 13. člena tega zakona, ne glede na čas njegovega nastanka, potem ko je oseba že pridobila status začasne zaščite in če pristojni organ v času odločanja o dodelitvi statusa s tem dejstvom ni bil seznanjen.
(9) Pristojni organ obstoj razlogov iz druge alineje prejšnjega odstavka ugotavlja tudi na podlagi podatkov iz kazenske evidence, evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, ki jo v Republiki Sloveniji vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, evidenc o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jih vodijo prekrškovni organi ter podatkov o vloženih pravnomočnih obtožnicah in izdanih nepravnomočnih sodbah, ki jih vodi pristojno sodišče. Pristojni organ lahko obstoj razlogov iz druge alineje prejšnjega odstavka ugotavlja tudi na podlagi podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, ter na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc ali javnih listin drugih držav. Podatke iz navedenih evidenc pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.
(10) Oseba, ki ji je prenehal status začasne zaščite zaradi pridobitve državljanstva druge države, katere zaščito uživa, zaradi odpovedi statusu začasne zaščite, zaradi poteka trajanja začasne zaščite ali v primeru iz 9. točke prvega odstavka tega člena, lahko v desetih dneh po prenehanju statusa začasne zaščite pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji zaprosi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za katerikoli namen, ki ga določa zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. O pravočasno vloženi prošnji pristojni organ osebi izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za prebivanje do dokončne odločitve o prošnji oziroma v primeru izdaje enotnega dovoljenja, do pravnomočne odločitve o prošnji. Če je oseba, ki ji je status začasne zaščite prenehal, v času vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje zaposlena ali opravlja delo oziroma opravlja delo kot samozaposlena oseba, lahko na podlagi izdanega potrdila o vloženi prošnji za izdajo enotnega dovoljenja prebiva in dela v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o prošnji.
(postopek prenehanja statusa začasne zaščite)
(1) Pristojni organ, ki je priznal status začasne zaščite, uvede postopek prenehanja ali odvzema statusa začasne zaščite, če izve za okoliščine, ki kažejo, da je oseba z začasno zaščito pridobila državljanstvo druge države, katere zaščito uživa, ali da obstajajo razlogi iz 3., 4., 6., 7. ali 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) V primeru iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena se postopek prenehanja statusa začasne zaščite uvede na podlagi odpovedi ali izjave iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
(3) V primerih iz 3., 7. in 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena pristojni organ, ki je priznal status začasne zaščite, pred odločitvijo o prenehanju ali odvzemu statusa začasne zaščite osebi z začasno zaščito omogoči, da predstavi razloge, zakaj ji status začasne zaščite ne bi smel prenehati.
(4) V primeru iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena pristojni organ, ki je priznal status začasne zaščite, izda odločbo o prenehanju statusa začasne zaščite po prejemu obvestila ministrstva iz četrtega odstavka 62. člena tega zakona.
(načrt prostovoljne vrnitve)
Urad vlade, pristojen za oskrbo in integracijo migrantov (v nadaljnjem besedilu: urad) sprejme načrt prostovoljne vrnitve oseb z začasno zaščito in predlaga vladi ukrepe, potrebne za izvajanje prostovoljne vrnitve.
(1) Urad v sodelovanju z ministrstvom in ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve, zaradi lažje odločitve oseb z začasno zaščito glede prostovoljne vrnitve pripravi informacije o razmerah v državi ali regiji izvora in o pogojih vrnitve ter jih posreduje osebam z začasno zaščito v jeziku, ki ga razumejo.
(2) Osebam z začasno zaščito, ki so se v času trajanja začasne zaščite odločile za prostovoljno vrnitev v državo ali regijo izvora, pripadajo pravice iz VI. poglavja tega zakona do dneva vrnitve v državo ali regijo izvora, najdlje pa do poteka časa trajanja začasne zaščite.
(3) Urad lahko za zagotavljanje pomoči pri prostovoljni vrnitvi v skladu s tem členom sklene pogodbo o sodelovanju z organizacijo, ki se ukvarja s prostovoljnim vračanjem.
(prebivanje po poteku časa trajanja začasne zaščite)
(1) Oseba, ki ji je status začasne zaščite prenehal zaradi poteka časa trajanja začasne zaščite, lahko prebiva v Republiki Sloveniji največ 30 dni po poteku časa trajanja začasne zaščite, razen če mora na podlagi odločitve pristojnega državnega organa zapustiti Republiko Slovenijo. Po poteku tega roka se oseba obravnava v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka meni, da pri njej obstajajo zdravstveni razlogi, zaradi katerih se ne more vrniti v državo ali regijo izvora, lahko pred potekom roka, določenega v prejšnjem odstavku, pri pristojnem organu vloži prošnjo za dovolitev prebivanja v Republiki Sloveniji po prenehanju začasne zaščite. Pristojni organ osebi izda potrdilo o vloženi prošnji, ki ji dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji do dokončne odločitve o prošnji. Pristojni organ odloči o prošnji na podlagi strokovnega mnenja zdravstvene komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje. Mnenje zdravstvene komisije pridobi po uradni dolžnosti. Dovolitev prebivanja v Republiki Sloveniji po prenehanju trajanja začasne zaščite se prizna z odločbo za čas trajanja zdravstvenih razlogov, zaradi katerih se oseba ne more vrniti v državo ali regijo izvora.
(3) Do prebivanja po prenehanju trajanja začasne zaščite v skladu s prejšnjim odstavkom so upravičeni tudi družinski člani osebe iz prejšnjega odstavka, ki z njo prebivajo v Republiki Sloveniji in jim je prenehal status začasne zaščite zaradi poteka časa trajanja začasne zaščite.
(4) Pristojni organ po poteku časa trajanja začasne zaščite z odločbo dovoli prebivanje mladoletni osebi, ki se šola v Republiki Sloveniji, in osebi, ki je v tekočem šolskem letu dopolnila 18 let in se šola v Republiki Sloveniji, ter njunim družinskim članom, do izteka tekočega šolskega leta. Prošnja se vloži pri pristojnem organu pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena. Pristojni organ osebi izda potrdilo o vloženi prošnji, ki ji dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji do dokončne odločitve o prošnji.
(5) V odločbi, s katero se prošnja za dovolitev bivanja v Republiki Sloveniji po poteku časa trajanja začasne zaščite zavrne, v sklepu, s katerim se prošnja za dovolitev prebivanja v Republiki Sloveniji po poteku časa trajanja začasne zaščite zavrže, in v sklepu, s katerim je postopek dovolitve bivanja v Republiki Sloveniji po poteku časa trajanja začasne zaščite ustavljen, pristojni organ, ob smiselni uporabi 16. člena tega zakona, določi tudi rok za prostovoljni odhod, ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo.
(6) Osebe iz tega člena imajo v času dovoljenega prebivanja v Republiki Sloveniji enake pravice in dolžnosti kot osebe z začasno zaščito.
(7) Minister predpiše obrazec vloge za prebivanje v Republiki Sloveniji po poteku časa začasne zaščite v skladu z drugim in četrtim odstavkom tega člena.
V. POGLAVJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI PROSILCEV
(1) Prosilec ima pravico do:
1. prebivanja v Republiki Sloveniji;
2. informiranja;
3. nastanitve;
4. materialne oskrbe, kadar je nastanjen v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti iz 32. člena tega zakona;
5. zdravstvenega varstva;
6. izobraževanja;
7. subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence.
(2) Pravice iz prejšnjega odstavka prosilcem pripadajo do pravnomočne odločitve pristojnega organa o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite, razen če zakon določa drugače.
(3) Prosilec upravičenost do pridobitve posamezne pravice iz prvega odstavka tega člena dokazuje s potrdilom o vloženi vlogi za priznanje statusa začasne zaščite iz petega odstavka 15. člena tega zakona. Prosilec, ki še ni vložil vloge za priznanje statusa začasne zaščite, do poteka roka iz drugega odstavka 15. člena tega zakona upravičenost do pridobitve posamezne pravice iz prvega odstavka tega člena dokazuje s kopijo registracijskega lista iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.
(4) Način zagotavljanja pravic iz tega člena podrobneje določi vlada.
(1) Urad prosilcu zagotovi vse informacije, ki se nanašajo na postopek priznanja statusa začasne zaščite, pravice in dolžnosti prosilcev, ter informacije o možnosti dostopa do nevladnih in mednarodnih organizacij in drugih organizacij za pomoč razseljenim osebam.
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v jeziku, ki ga prosilec razume.
(3) Urad lahko zagotovi informacije iz prvega odstavka tudi z izdajo informativnih brošur, z informativnimi filmi in organiziranjem informacijske službe.
(nastanitev in materialna oskrba)
(1) Pred nastanitvijo prosilca v nastanitveni center ali drugo nastanitveno kapaciteto iz 32. člena tega zakona se opravi preventivni zdravstveni pregled v skladu s predpisi, ki urejajo mednarodno zaščito.
(2) Prosilec ima pravico do nastanitve v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti iz 32. člena tega zakona, kjer so mu zagotovljeni prehrana, obleka in obutev ter higienske potrebščine. Prosilcu se v skladu z možnostmi zagotovi prehrana, ki ne krši njegovega verskega prepričanja.
(3) Prosilec, ki je mladoletnik brez spremstva, se nastani v skladu s 34. členom tega zakona.
(4) Prosilec se lahko nastani pri izvajalcu institucionalnega varstva v skladu s 35. členom tega zakona.
(5) Prosilec se lahko na lastne stroške nastani tudi na zasebnem naslovu.
Prosilec ima pravico do zdravstvenega varstva, kot je določeno v 45. členu tega zakona za osebo z začasno zaščito.
(izobraževanje ter subvencija malice in kosila)
(1) Prosilec ima pravico do izobraževanja, kot je določeno v 49. členu tega zakona za osebo z začasno zaščito, razen pravice do predšolske vzgoje in državne štipendije.
(2) Prosilec, ki je učenec in je vpisan v osnovno šolo ter se redno izobražuje in je prijavljen na malico oziroma kosilo, ima pravico do subvencije malice in kosila v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, in zakonom, ki ureja šolsko prehrano. Prosilec, ki je dijak in je vpisan v srednjo šolo ter se redno izobražuje in je prijavljen na malico, ima pravico do subvencije malice v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(1) Prosilec ima enake dolžnosti kot oseba z začasno zaščito v skladu s 56. členom tega zakona.
(2) Prosilec mora v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti iz 32. člena tega zakona ravnati v skladu s pravili prebivanja iz prvega odstavka 33. člena tega zakona, v primeru kršitev hišnega reda iz drugega odstavka 33. člena tega zakona pa se zanj uporabljajo tretji, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek 33. člena tega zakona.
(1) Prosilec mora v postopkih po tem zakonu ves čas sodelovati s pristojnim organom, ki vodi postopek. Prosilec mora omogočiti pristojnemu organu dostop do vseh razpoložljivih dokazov ter predložiti vse listine in potrdila, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi na zakonit način in ki so lahko pomembna za postopek, ter se odzivati vabilom pristojnih organov. Pristojni organ lahko prosilcu postavi primeren rok, v katerem mora predložiti zahtevane listine, potrdila oziroma druge dokaze, sicer jih ni dolžan upoštevati.
(2) Če je bil postopek po tem zakonu uveden na zahtevo ali prošnjo prosilca in ga ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja, se njegov molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanje postopka oziroma, če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka.
VI. POGLAVJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI OSEB Z ZAČASNO ZAŠČITO
(pravice osebe z začasno zaščito)
(1) Oseba z začasno zaščito ima pravico do:
1. začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji;
2. nastanitve in prehrane;
3. denarne pomoči;
4. denarne pomoči za zasebno nastanitev;
5. zdravstvenega varstva;
6. posebne oblike denarne pomoči po smrti družinskega člana in do posebne oblike denarne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba;
7. dostopa na trg dela;
8. predšolske vzgoje in izobraževanja;
9. subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence;
10. žepnine;
11. celovitosti družine in združevanja družine;
12. obveščenosti o pravicah in dolžnostih;
13. pomoči pri uveljavljanju pravic iz tega zakona in pri vključevanju v družbo.
(2) Način uveljavljanja in zagotavljanja pravic iz prejšnjega odstavka podrobneje določi vlada.
(3) Oseba z začasno zaščito upravičenost do posamezne pravice iz prvega odstavka tega člena dokazuje z izkaznico osebe z začasno zaščito iz 57. člena tega zakona.
(1) Osebi z začasno zaščito se zagotovi nastanitev in prehrana v nastanitvenih centrih. Oseba z začasno zaščito se lahko odloči tudi za zasebno nastanitev.
(2) Nastanitvene centre iz prejšnjega odstavka ustanovi vlada, upravlja pa jih urad. Nastanitvene centre lahko s soglasjem vlade ustanovijo tudi humanitarne organizacije.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko urad osebo z začasno zaščito namesto v nastanitveni center nastani v:
– objektih v državni lasti pod pogojem, da nastanitev ne posega v opravljanje nalog ali dejavnosti državnih organov in oseb javnega prava;
– objektih, katerih uporabnik je urad na podlagi pogodb, sklenjenih z osebami zasebnega prava;
– institucijah v skladu s 34. in 35. členom tega zakona;
– drugih primernih institucijah, kadar to zahtevajo izjemne osebne okoliščine osebe z začasno zaščite.
(4) V primerih nastanitev iz prejšnjega odstavka se osebi z začasno zaščito zagotavlja prehrana. Če prehrane v posamezni nastanitveni kapaciteti ni mogoče zagotoviti, se osebi z začasno zaščito zagotovi denarna pomoč iz 36. člena tega zakona, če izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči v skladu s 36. členom tega zakona.
(5) Če ima oseba z začasno zaščito sama zadostne dohodke, prejemke ali premoženje oziroma ji preživljanje zagotavljajo zavezanci, ki so jo v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), uradu povrne stroške prehrane. Zadostni dohodki, prejemki in premoženje so sredstva, ki so višja od osnovnega minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, kot je določen s predpisi s področja socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: osnovni znesek minimalnega dohodka). Za dohodke, prejemke in premoženje se upoštevajo dohodki, prejemki in premoženje, kot so določeni v 36. členu tega zakona.
(6) Osebi z začasno zaščito se v skladu z možnostmi lahko zagotovi prehrana, ki ne krši njenega verskega prepričanja.
(pravila prebivanja in kršitve hišnega reda)
(1) Pravila prebivanja, v skladu s katerimi mora oseba z začasno zaščito ravnati v nastanitvenih centrih iz prvega odstavka prejšnjega člena in nastanitvenih kapacitetah iz tretjega odstavka prejšnjega člena, določa hišni red, ki ga predpiše vlada.
(2) Kršitve hišnega reda so:
1. izražanje rasne, verske, nacionalne, spolne, politične ali druge nestrpnosti v kakršnikoli obliki;
2. žaljiv ali nasilen odnos do sostanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;
3. vnos nevarnih predmetov ter lahko vnetljivih snovi;
4. vnašanje prepovedanih drog;
5. neizpolnitev ukaza uradnih oseb, ki bi povzročila hujše motnje v delovanju nastanitvenega centra ali nastanitvene kapacitete iz prejšnjega člena;
6. izdelovanje ali vnašanje predmetov, primernih za napad ali za storitev kaznivega dejanja;
7. namerna kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo ali naravnimi in drugimi nesrečami;
8. namerna povzročitev materialne škode;
9. oviranje postopka nastanitve osebe z začasno zaščito v sobo;
10. opravljanje pridobitne dejavnosti v nastanitvenem centru ali nastanitveni kapaciteti iz prejšnjega odstavka;
11. kršenje javnega reda in miru v nastanitvenem centru ali nastanitveni kapaciteti iz prejšnjega člena;
12. odsotnost iz nastanitvenega centra ali nastanitvene kapacitete iz prejšnjega odstavka, daljša od treh dni, ki ni bila ob odhodu sporočena uradu.
(3) Za kršitve hišnega reda se izrečejo:
– pisni opomin;
– ukrep preselitve v drug nastanitveni center ali nastanitveno kapaciteto iz prejšnjega člena;
– odpoved nastanitve v nastanitvenem centru ali nastanitveni kapaciteti iz prejšnjega člena;
– povrnitev škode.
(4) Urad izreka ukrepe zaradi kršitev hišnega reda z odločbo, razen ukrep pisnega opomina, ki ga izreče s sklepom.
(5) Za prvo kršitev hišnega reda urad izreče pisni opomin. Za prvo ponovitev katerokoli kršitve hišnega reda, urad izreče ukrep preselitve v drug nastanitveni center ali nastanitveno kapaciteto iz prejšnjega člena. Po drugi ponovitvi katerekoli kršitve hišnega reda urad izreče ukrep odpovedi nastanitve v nastanitvenem centru ali nastanitveni zmogljivosti iz prejšnjega člena.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek urad izreče ukrep iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena v primeru kršitve iz 12. točke drugega odstavka tega člena.
(7) Ukrep povrnitve škode urad izreče za kršitev iz 8. točke drugega odstavka tega člena. Če oseba z začasno zaščito, ki prejema žepnino, ne povrne škode, urad z odločbo zmanjša višino žepnine za največ polovico za obdobje, dokler se znesek škode ne povrne uradu. Če oseba ne prejema žepnine in ne povrne škode, urad terjatev v izterjavo odstopi pristojni instituciji. Urad terjatev v izterjavo odstopi pristojni instituciji tudi, kadar z zmanjšanjem žepnine iz tega odstavka ni mogoče pričakovati povračila celotne škode, pri čemer pa se žepnina kljub temu zmanjša v skladu z drugim stavkom tega odstavka.
(8) Zoper izrečeni ukrep iz četrtega odstavka tega člena je mogoč ugovor v treh dneh od vročitve odločbe oziroma sklepa. Ugovor se vloži pri pooblaščeni uradni osebi urada. O ugovoru odloči predstojnik urada. Ugovor zoper odločbo oziroma sklep iz četrtega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe oziroma sklepa.
(nastanitev mladoletnika brez spremstva)
(1) Urad nastani osebo z začasno zaščito, ki je mladoletnik brez spremstva, v institucijo, ki je zanjo primerna in kjer sta ji zagotovljeni ustrezna obravnava in oskrba, k odraslim sorodnikom ali osebi, ki je skrbela za mladoletno osebo po prihodu v Republiko Slovenijo. Pred nastanitvijo urad o ustreznosti nastanitve pridobi mnenje centra za socialno delo, ki je krajevno pristojen za območje, na katerem je nastanjen mladoletnik brez spremstva. Pri nastanitvi in oskrbi osebe z začasno zaščito, ki je mladoletnik brez spremstva, urad sodeluje z njenim skrbnikom.
(2) Če je potrebno varstvo koristi osebe z začasno zaščito, ki je mladoletnik brez spremstva, se izvedejo postopki o ukrepih za varstvo koristi otroka v skladu z družinskim zakonikom.
(3) Pri nastanitvi osebe z začasno zaščito, ki je mladoletnik brez spremstva, se upošteva njeno mnenje v skladu z njeno starostjo in stopnjo njenega duševnega razvoja.
(4) Bratje in sestre se praviloma ne ločijo, pri čemer se upošteva korist osebe z začasno zaščito, ki je mladoletnik brez spremstva, zlasti pa njena starost in stopnja njenega duševnega razvoja. Spremembe prebivališča osebe z začasno zaščito, ki je mladoletnik brez spremstva, se omejijo na najmanjši možni obseg.
(5) Način zagotavljanja ustrezne nastanitve, oskrbe in obravnave osebe z začasno zaščito, ki je mladoletnik brez spremstva, podrobneje določi vlada.
(nastanitev v institucionalno varstvo)
(1) Oseba z začasno zaščito se v institucionalno varstvo namešča pod enakimi pogoji in po enakih postopkih kot državljani Republike Slovenije.
(2) Če osebe z začasno zaščito ni mogoče nastaniti v institucionalno varstvo, lahko urad za zagotavljanje ustrezne nege in oskrbe izbere primernega zunanjega izvajalca.
(3) Stroške nastanitve v institucionalno varstvo oziroma drugega primernega zunanjega izvajalca iz tega člena krije urad.
(1) Oseba z začasno zaščito, ki prebiva v Republiki Sloveniji in ni nastanjena v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti iz 32. člena tega zakona, kjer ji je zagotovljena prehrana, ter je brez zadostnih dohodkov, prejemkov ali premoženja oziroma ji preživljanja ne zagotavljajo zavezanci, je upravičena do mesečne denarne pomoči v skladu s tem zakonom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, denarna pomoč ne pripada polnoletni osebi, ki ni prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, čeprav bi se lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, štela za brezposelno osebo.
(3) Dohodki in prejemki iz prvega odstavka tega člena so dohodki in prejemki iz 37. člena tega zakona.
(4) Za premoženje iz prvega odstavka tega člena se upošteva premoženje, kot ga določa zakon, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Ne glede na prejšnji stavek se kot premoženje ne upošteva nepremično premoženje, ki ga ima oseba v izvorni državi.
(5) Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči v skladu s tem zakonom se upoštevajo osnovni znesek minimalnega dohodka ter dohodki, prejemki in premoženje v skladu s tem zakonom.
(6) Denarna pomoč za zasebno nastanitev, prejeta v skladu s tem zakonom, se ne upošteva pri ugotavljanju dohodkov in prejemkov v skladu s tem členom.
Dohodki in prejemki osebe z začasno zaščito, njenih družinskih članov in zavezancev v skladu s tem zakonom so tisti, ki se v skladu s predpisi s področja socialnega varstva upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči.
(1) Višina denarne pomoči se za osebo z začasno zaščito, ki nima dohodkov, prejemkov in premoženja oziroma ji preživljanja ne zagotavljajo zavezanci, določi v višini minimalnega dohodka iz 39. člena tega zakona.
(2) Višina denarne pomoči se za osebo z začasno zaščito, ki ima lastne dohodke, prejemke in premoženje, oziroma ji preživljanje zagotavljajo zavezanci, določi tako, da se od minimalnega dohodka, ki ji pripada v skladu z 39. členom tega zakona, odšteje povprečna višina dohodkov in prejemkov, ki jih je prejela v preteklih treh mesecih pred vložitvijo vloge za denarno pomoč.
(3) Višina denarne pomoči se družini osebe z začasno zaščito določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo upravičencu do denarne pomoči in njegovim posameznim družinskim članom v skladu z 39. členom tega zakona, in seštevkom dohodkov, prejemkov in premoženja upravičenca do denarne pomoči in njegovih družinskih članov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, prejetih v preteklih treh mesecih pred vložitvijo vloge za denarno pomoč.
(4) Sprememba višine osnovnega zneska minimalnega dohodka v času veljavnosti že izdane odločbe ne vpliva na višino odmere denarne pomoči.
(določitev minimalnega dohodka)
(1) Višina minimalnega dohodka za vlagatelja in posameznega družinskega člana, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja, se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določi po naslednjih merilih:
1. za prvo odraslo osebo 85 %;
2. za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 42 %;
3. za otroka, dokler ga je vlagatelj dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, 44 %;
4. za otroka iz prejšnje točke, ki živi v enostarševski družini, 62 %;
5. za mladoletnika brez spremstva 85 %;
6. za ženske nad 63 let in moške nad 65 let, ne glede na to, ali je prva ali naslednja odrasla oseba, 110 %.
(2) Vlagatelj vloge za denarno pomoč je prva odrasla oseba v družini.
(3) Kot prva odrasla oseba v družini se šteje samska oseba oziroma tisti od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev ali partnerjev iz druge oblike partnerske zveze, urejene z zakonom, ki uveljavlja pravico do denarne pomoči.
(4) Za naslednjo odraslo osebo v družini se šteje družinski član, ki je polnoletna oseba in ki ni otrok iz 3. ali 4. točke prvega odstavka tega člena.
(5) Denarna pomoč se dodeli kot ena denarna pomoč za vso družino.
(denarna pomoč za zasebno nastanitev)
Oseba z začasno zaščito, ki prebiva v Republiki Sloveniji in ni nastanjena v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti iz 32. člena tega zakona in ki izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči v skladu s tem zakonom ter ima sklenjeno najemno pogodbo ali dogovor o uporabi nepremičnine, je upravičena do mesečne denarne pomoči za zasebno nastanitev.
(višina denarne pomoči za zasebno nastanitev)
(1) Višina denarne pomoči za zasebno nastanitev za vlagatelja in posameznega družinskega člana vlagatelja se določi glede na število oseb, ki se skupaj zasebno nastanijo. Določi se v odstotku od osnovnega zneska minimalnega dohodka, veljavnega na dan vložitve vloge za denarno pomoč za zasebno nastanitev, in sicer:
Število oseb | Odstotek osnovnega zneska minimalnega dohodka |
1 | 100 % |
2 | 130 % |
3 | 160 % |
4 | 190 % |
5 | 210 % |
6 | 230 % |
7 ali več | 250 % |
(2) Če je pogodbena vsota najemnine in stroškov, povezanih z najemom nepremičnine, nižja od višine denarne pomoči za zasebno nastanitev iz prejšnjega odstavka, se osebi z začasno zaščito določi denarna pomoč za zasebno nastanitev v pogodbeni vsoti najemnine in stroškov.
(3) Če oseba z začasno zaščito prebiva brezplačno na zasebnem naslovu na podlagi dogovora o uporabi nepremičnine, se ji določi denarna pomoč za zasebno nastanitev v višini stroškov, povezanih z uporabo nepremičnine, vendar največ v višini iz prvega odstavka tega člena.
(4) Stroški, povezani z najemom oziroma uporabo nepremičnine, so obratovalni stroški, ki jih mora oseba z začasno zaščito kot najemnik plačevati v skladu s predpisi o stanovanjskih najemnih razmerjih in najemno pogodbo oziroma uporabnik v skladu z dogovorom o uporabi nepremičnine.
(5) Višina stroškov iz prejšnjega odstavka se določi kot povprečje stroškov v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve vloge za denarno pomoč za zasebno nastanitev.
(6) Vlagatelj vloge za denarno pomoč za zasebno nastanitev je prva odrasla oseba v družini. Za prvo odraslo osebo se šteje oseba iz tretjega odstavka 39. člena tega zakona.
(7) Denarna pomoč za zasebno nastanitev se dodeli kot ena denarna pomoč za zasebno nastanitev za vso družino.
(8) Sprememba višine osnovnega zneska minimalnega dohodka v času veljavnosti že izdane odločbe ne vpliva na višino odmere denarne pomoči za zasebno nastanitev.
(9) Znesek denarne pomoči za zasebno nastanitev, določen v skladu s tem členom, se za vlagatelja in posameznega družinskega člana vlagatelja po dveh letih od priznanja statusa začasne zaščite v Republiki Sloveniji zmanjša za 15 %.
(uveljavljanje pravice do denarne pomoči in denarne pomoči za zasebno nastanitev)
(1) Postopek za dodelitev denarne pomoči in denarne pomoči za zasebno nastanitev se začne na zahtevo osebe z začasno zaščito z vlogo, ki se vloži pri uradu.
(2) Če ima oseba z začasno zaščito veljavno odločbo o denarni pomoči oziroma denarni pomoči za zasebno nastanitev, lahko novo vlogo vloži najprej 30 dni pred iztekom veljavnosti odločbe o denarni pomoči oziroma denarni pomoči za zasebno nastanitev.
(3) O pravici do denarne pomoči in denarne pomoči za zasebno nastanitev odloča urad.
(4) Denarna pomoč in denarna pomoč za zasebno nastanitev se osebi z začasno zaščito dodeli od dneva vložitve vloge, če jo na ta dan že prejema, pa od naslednjega dne po poteku obdobja, za katero je bila pomoč že dodeljena.
(5) Denarna pomoč se dodeli za šest mesecev, razen prva denarna pomoč, ki se dodeli od dneva vložitve vloge do vključno zadnjega dneva šestega meseca, ki sledi mesecu vložitve vloge. Ne glede na prejšnji stavek se denarna pomoč dodeli za čas trajanja začasne zaščite, če je ta krajši od šestih mesecev.
(6) Denarna pomoč za zasebno nastanitev se dodeli za čas trajanja najemne pogodbe ali dogovora o uporabi nepremičnine, vendar največ za šest mesecev, razen prva denarna pomoč za zasebno nastanitev, ki se dodeli od dneva vložitve vloge do vključno zadnjega dne šestega meseca, ki sledi mesecu vložitve vloge. Ne glede na prejšnji stavek se denarna pomoč za zasebno nastanitev dodeli za čas trajanja začasne zaščite, če je ta krajši od šestih mesecev.
(7) Urad lahko v ugotovitvenem postopku povabi osebo z začasno zaščito na razjasnitev dejstev, ki so pomembna za odločitev o vlogi iz prvega odstavka tega člena. Če se oseba z začasno zaščito ne odzove temu vabilu urad osebo ponovno povabi na razjasnitev dejstev. Če se oseba z začasno zaščito ne odzove vabilu in ne opraviči svoje odsotnosti, se šteje, da umika vlogo iz prvega odstavka tega člena. Urad opozori osebo z začasno zaščito v vabilih na zakonite posledice neopravičenega izostanka.
(8) Odločba, s katero se odloči o pravici do denarne pomoči in denarne pomoči za zasebno nastanitev, se vroči osebi z začasno zaščito osebno po pošti. Če oseba z začasno zaščito pošiljke ne prevzame v osmih dneh od prejema obvestila o dospeli pošiljki, se pošiljka vrne uradu. Urad v tem primeru osebo z začasno zaščito povabi na osebno vročitev odločbe pri uradu. Če se vabilu ne odzove in za to nima opravičljivega razloga, se šteje, da je oseba z začasno zaščito umaknila vlogo iz prvega odstavka tega člena, o čemer urad osebo z začasno zaščito opozori v vabilu.
(9) Denarno pomoč in denarno pomoč za zasebno nastanitev izplačuje urad.
(10) Denarno pomoč in denarno pomoč za zasebno nastanitev izplačuje urad mesečno na plačilni račun osebe z začasno zaščito. Denarno pomoč za zasebno nastanitev se lahko s soglasjem osebe z začasno zaščito in soglasjem najemodajalca nepremičnine oziroma osebe, ki je sklenila dogovor o uporabi nepremičnine, nakaže tudi na plačilni račun najemodajalca oziroma osebe, ki je sklenila dogovor o uporabi nepremičnine. Če oseba z začasno zaščito ne more odpreti plačilnega računa, se denarna pomoč in denarna pomoč za zasebno nastanitev lahko izplačata v gotovini v prostorih, ki jih določi urad.
(spremembe, ki vplivajo na odmero denarne pomoči in denarne pomoči za zasebno nastanitev)
(1) Oseba z začasno zaščito, ki ima veljavno odločbo o dodeljeni denarni pomoči ali denarni pomoči za zasebno nastanitev, mora najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je zanje izvedela, uradu sporočiti vse spremembe, ki lahko vplivajo na odmero denarne pomoči in denarne pomoči za zasebno nastanitev.
(2) Spremembe iz prejšnjega odstavka so zlasti:
1. pridobitev ali izguba dohodkov, prejemkov in premoženja;
2. sprememba števila družinskih članov;
3. sprememba prebivališča;
4. preselitev zaradi šolanja;
5. zaposlitev ali izguba zaposlitve;
6. odprtje ali sprememba plačilnega računa;
7. sprememba prejemnika nakazila denarne pomoči in denarne pomoči za zasebno nastanitev;
8. sklenitev nove najemne pogodbe oziroma dogovora o uporabi nepremičnine;
9. sprememba višine najemnine in stroškov;
10. odsotnost iz Republike Slovenije za več kot en mesec.
(3) Na podlagi sprememb, ki jih oseba z začasno zaščito sporoči na podlagi prvega odstavka tega člena ali jih urad ugotovi po uradni dolžnosti in ki vplivajo na upravičenost ali višino denarne pomoči ali denarne pomoči za zasebno nastanitev, urad izda odločbo, s katero razveljavi veljavno odločbo o dodeljeni denarni pomoči oziroma denarni pomoči za zasebno nastanitev in ugotovi prenehanje upravičenosti ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja denarne pomoči oziroma denarne pomoči za zasebno nastanitev. Če je oseba z začasno zaščito še naprej upravičena do prejemanja denarne pomoči oziroma denarne pomoči za zasebno nastanitev, urad na podlagi ugotovljene spremembe na novo odloči o pravici do denarne pomoči oziroma denarne pomoči za zasebno nastanitev za obdobje od prvega dneva meseca, ki sledi mesecu obvestila o spremembi oziroma ugotovitvi spremembe po uradni dolžnosti, do izteka do tedaj veljavne odločbe. Če gre za spremembo, zaradi katere je treba določiti krajše obdobje prejemanja ali nižjo višino sredstev, urad ne glede na prejšnji stavek odloči za obdobje od prvega dneva meseca, ki sledi mesecu nastopa spremembe, do izteka do tedaj veljavne odločbe. Če gre za spremembo, zaradi katere je treba določiti prenehanje upravičenosti, urad o tem odloči s prvim dnem meseca, ki sledi mesecu nastopa spremembe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek urad v primeru iz 10. točke drugega odstavka tega člena odloči o prenehanju upravičenosti in takoj ustavi izplačilo denarne pomoči in denarne pomoči za zasebno nastanitev.
(5) V skladu s prejšnjim odstavkom ravna urad tudi v primeru, kadar se oseba z začasno zaščito preseli v nastanitveni center, v drugo nastanitveno kapaciteto iz 32. člena tega zakona, kjer je osebi z začasno zaščito zagotovljena prehrana, ali ji je prebivanje zagotovljeno drugače.
(6) Z dnem prenehanja pravice do denarne pomoči preneha tudi pravica do denarne pomoči za zasebno nastanitev.
(7) Zaradi ugotavljanja odsotnosti iz Republike Slovenije iz 10. točke drugega odstavka tega člena lahko urad preverja dejstva in okoliščine, povezane z dejanskim prebivanjem oseb z začasno zaščito v Republiki Sloveniji, kar vključuje tudi preverjanje, ali te osebe dejansko prebivajo na naslovu začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
(8) Urad lahko za namen preverjanja dejstev iz drugega odstavka tega člena povabi osebo z začasno zaščito na razjasnitev dejstev. Če se oseba z začasno zaščito temu vabilu ne odzove, urad osebo ponovno povabi na razjasnitev dejstev. Če se oseba z začasno zaščito ne odzove vabilu in ne opraviči svoje odsotnosti, se šteje, da je odsotna iz Republike Slovenije več kot en mesec. Urad opozori osebo z začasno zaščito v vabilih na zakonite posledice neopravičenega izostanka.
(neupravičeno prejeta sredstva)
(1) Če se ugotovi, da je oseba z začasno zaščito neupravičeno prejemala denarno pomoč oziroma denarno pomoč za zasebno nastanitev, urad izda odločbo o vračilu neupravičeno prejetih sredstev.
(2) Oseba z začasno zaščito mora neupravičeno prejeto denarno pomoč in denarno pomoč za zasebno nastanitev vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Če je oseba z začasno zaščito še naprej upravičena do prejemanja denarne pomoči oziroma denarne pomoči za zasebno nastanitev, pa neupravičeno prejetih sredstev ne vrne v 30 dneh od vročitve odločbe iz prvega odstavka tega člena, se neupravičeno prejeta sredstva poračunajo z naslednjimi denarnimi pomočmi oziroma denarnimi pomočmi za zasebno nastanitev.
(1) Osebe z začasno zaščito imajo pravico do nujnega zdravljenja, ki obsega:
1. nujno medicinsko pomoč in nujni reševalni prevoz ter pravico do nujne zobozdravstvene pomoči;
2. nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene storitve po odločitvi lečečega zdravnika, ki obsega:
a) takojšnje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomoči, če je to potrebno;
b) zdravljenje močnejših krvavitev in oskrbo ran;
c) preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročila trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij;
č) storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, katerih opustitev bi neposredno in v krajšem času povzročila invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt;
d) zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo;
e) zdravljenje oziroma preprečevanje zastrupitev;
f) storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi utegnile povzročiti septično stanje;
g) zdravljenje bolezni, za katere je z zakonom predpisano obvezno zdravljenje, ali storitve, ki so z zakonom opredeljene kot obvezne;
h) oskrbo poškodb zob in ustne votline ter vnetnih stanj v ustni votlini, če ta stanja lahko ogrozijo življenje ali pa opustitev njihove oskrbe lahko bistveno poslabša izid zdravljenja;
i) oskrbo hude stalne bolečine v ustni votlini, neodzivne na analgetike;
3. zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, in pripomočke, kot jih določajo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, potrebne za zdravljenje stanj iz prejšnje točke, ter nujni prevoz z reševalnimi in drugimi vozili v primerih iz prejšnje točke;
4. cepljenje, ki je obvezno po programu cepljenja, in zaščito z zdravili, ki določa obvezna in priporočljiva cepljenja za različne skupine prebivalcev;
5. zdravstveno varstvo žensk, ki obsega:
a) kontracepcijska sredstva;
b) prekinitev nosečnosti;
c) zdravstveno oskrbo v nosečnosti in ob porodu;
6. obvezne zdravstvene preglede pred vključitvijo v izobraževanje in v času izobraževanja v osnovni oziroma srednji šoli, enako, kot to velja za državljane Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zdravstvena komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje, v utemeljenih primerih odobri večji obseg zdravstvenega varstva za posamezno osebo z začasno zaščito ali za skupino.
(3) Osebe z začasno zaščito, ki so mladoletne, so upravičene do zdravstvenega varstva v enakem obsegu kot otroci, ki so obvezno zdravstveno zavarovani kot družinski člani. V enakem obsegu so do zdravstvenega varstva upravičeni tudi šolajoči se prosilci po 18. letu starosti, in sicer do konca šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.
(4) Stroške zdravljenja na podlagi tega člena krije urad.
(posebna oblika denarne pomoči po smrti družinskega člana)
(1) Družinskemu članu umrle osebe, ki je imela v času smrti status začasne zaščite v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: umrla oseba z začasno zaščito) se kot posebna oblika denarne pomoči dodeli enkratna denarna pomoč v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka, če ima družinski član v Republiki Sloveniji status začasne zaščite.
(2) Družinski član umrle osebe z začasno zaščito je do pravice iz prejšnjega odstavka upravičen, če je bil na dan smrti umrle osebe z začasno zaščito upravičen do denarne pomoči ali žepnine v skladu s tem zakonom.
(3) Kot družinski člani umrle osebe z začasno zaščito iz tega člena se štejejo naslednje osebe:
– zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v zunajzakonski skupnosti, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,
– otroci in pastorki,
– starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,
– bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje.
(4) Vloga za posebno obliko denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena se vloži v enem letu od datuma smrti umrle osebe z začasno zaščito. Vlogi je treba priložiti dokazilo o smrti.
(5) Posebna oblika denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena se dodeli in izplača vlagatelju vloge iz prejšnjega odstavka kot pomoč za vse družinske člane umrle osebe z začasno zaščito.
(6) O pravici iz tega člena odloča urad.
(7) Posebno obliko denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena izplača urad.
(posebna oblika denarne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba)
(1) Družinskemu članu umrle osebe z začasno zaščito, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji, se kot posebna oblika denarne pomoči dodeli denarna pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba, če ima družinski član v Republiki Sloveniji status začasne zaščite.
(2) Družinski član je do pravice iz prejšnjega odstavka upravičen, če je bil na dan smrti umrle osebe z začasno zaščito upravičen do denarne pomoči ali žepnine v skladu s tem zakonom.
(3) Kot družinski člani umrle osebe z začasno zaščito iz tega člena se štejejo osebe iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(4) Vloga za posebno obliko denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena se vloži v enem letu od datuma smrti umrle osebe z začasno zaščito. Vlogi je treba priložiti dokazilo o smrti in račun ali predračun za pogreb v Republiki Sloveniji.
(5) Posebna oblika denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena se izplača v denarju družinskemu članu, ki je poskrbel za pogreb.
(6) O pravici iz tega člena odloča urad.
(7) Posebno obliko denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena izplača urad.
(1) Oseba z začasno zaščito ima v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, prost dostop na trg dela.
(2) Oseba z začasno zaščito se lahko vključi v programe usposabljanja oziroma opravlja pripravništvo v skladu s predpisi.
(3) Oseba z začasno zaščito uveljavlja pravice za primer brezposelnosti v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
(predšolska vzgoja in izobraževanje)
(1) Oseba z začasno zaščito je upravičena do vključitve v predšolsko vzgojo, osnovnošolsko, srednješolsko, višješolsko, visokošolsko izobraževanje, v glasbeno šolo in izobraževanje odraslih v enakem obsegu kot državljani Republike Slovenije.
(2) Oseba z začasno zaščito, ki je dijak ali študent, je upravičena do državne štipendije in nastanitve v dijaških in študentskih domovih pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
(3) Stroške izobraževanja osebe iz prvega odstavka tega člena, razen stroškov vključitve v predšolsko vzgojo, krijeta ministrstvo, pristojno za izobraževanje, oziroma ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v enakem obsegu in pod enakimi pogoji, kot to velja za državljane Republike Slovenije.
(4) Oseba z začasno zaščito, ki je učenec, ima pravico do brezplačnega prevoza v skladu z zakonom, ki ureja osnovno šolo. Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, občini povrne tudi stroške prevoza za osebo z začasno zaščito, ki je učenec, za relacije, ki niso vključene v redne šolske prevoze, ki jih občina organizira in financira za učence osnovne šole. Način zagotavljanja sredstev za prevoze iz tega odstavka podrobneje določi vlada.
(5) Individualne stroške, povezane z izobraževanjem za posamezno osebo iz prvega odstavka tega člena, ki ne spadajo v okvir sistemskega financiranja iz tretjega odstavka, si oseba z začasno zaščito zagotavlja sama. Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, zagotavlja dodatna sredstva za financiranje učbenikov in drugega učnega gradiva, ki ga osnovna šola izposoja ali daje v uporabo iz učbeniškega sklada učencem, ki so osebe z začasno zaščito, glede na njihovo število pod enakimi pogoji, ki veljajo za vse učence. Če ima srednja šola učbeniški sklad, zagotavlja ministrstvo, pristojno za izobraževanje, tudi sredstva, ki bi jih šola zaračunala kot izposojevalnino za učbenike osebi z začasno zaščito, ki je dijak, pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse dijake.
(6) Oseba z začasno zaščito, ki je učenec, in je vpisana v osnovno šolo ter se redno izobražuje in je prijavljena na malico oziroma kosilo, ima pravico do subvencije malice oziroma kosila v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, in zakonom, ki ureja šolsko prehrano. Oseba z začasno zaščito, ki je dijak in je vpisana v srednjo šolo ter se redno izobražuje in je prijavljena na malico, ima pravico do subvencije malice v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(7) Ob vpisu v programe obveznega osnovnošolskega izobraževanja osebe z začasno zaščito, ki formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti, vzgojno-izobraževalni zavod odloči o razredu vključitve ob upoštevanju smernic Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki urejajo vključevanje otrok in mladostnikov z začasno zaščito v vzgojno-izobraževalne zavode. O vpisu v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in splošnega izobraževanja osebe z začasno zaščito, ki formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti, odloča izbrani vzgojno-izobraževalni zavod ob upoštevanju smernic Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki urejajo vključevanje otrok in mladostnikov z začasno zaščito v vzgojno-izobraževalne zavode. O vpisu v programe višjega strokovnega izobraževanja in visokega šolstva osebe z začasno zaščito, ki formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti, odloča zavod, ki izvaja študijski program.
(8) V smernicah iz prejšnjega odstavka se določijo predvsem elementi začetnega razgovora, ki se opravi na vzgojno-izobraževalnem zavodu, možni načini ugotavljanja predznanja in usmeritve za izdelavo osebnega individualnega načrta v skladu s predpisi s področja izobraževanja.
(9) Zaradi vpisa oseb z začasno zaščito, ki kandidirajo za vpis v programe z omejitvijo vpisa, se lahko razpišejo dodatna mesta. K spremembi obsega razpisanih mest vzgojno-izobraževalni zavod pridobi soglasje ministra, pristojnega za izobraževanje.
(10) Oseba z začasno zaščito se lahko vpiše v izobraževalne programe tudi med šolskim letom, če ima vzgojno-izobraževalni zavod razpoložljiva mesta.
(11) V strokovne centre za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami se osebe z začasno zaščito namešča pod enakimi pogoji in po enakih postopkih kot državljane Republike Slovenije v skladu z družinskim in kazenskim zakonikom ter zakonom, ki ureja obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju.
(1) Osebi z začasno zaščito, ki je nastanjena v nastanitvenem centru ali v drugi nastanitveni kapaciteti iz 32. člena tega zakona, kjer je zagotovljena prehrana, in izjavi, da je brez dohodkov, prejemkov in premoženja oziroma ji preživljanja ne zagotavljajo zavezanci, urad dodeli žepnino in ji o tem izda potrdilo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek žepnina ne pripada osebi, ki ni prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, čeprav bi se lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, štela za brezposelno osebo.
(3) Višina mesečne žepnine znaša 30 % osnovnega zneska minimalnega dohodka, za ženske nad 63 let in moške nad 65 let pa 55 % osnovnega zneska minimalnega dohodka. Višina mesečne žepnine se osebi z začasno zaščito po dveh letih od priznanja statusa začasne zaščite zmanjša za polovico zneska iz prejšnjega stavka. Znesek žepnine se zaokroži na celo število. Žepnino mesečno izplačuje urad.
(4) Kadar oseba z začasno zaščito sporoči spremembo ali urad po uradni dolžnosti ugotovi spremembo glede dohodkov, prejemkov, premoženja ali zavezancev, se sprememba upošteva v mesecu, ki sledi mesecu nastanka spremembe. Osebi z začasno zaščito, ki prejema žepnino in za katero se ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, urad ustavi izplačevanje žepnine. O ustavitvi izplačevanja žepnine odloči pooblaščena uradna oseba urada, ki v odločbi navede razloge za neizpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena. Zoper odločbo je mogoč ugovor v treh dneh od njene vročitve. O ugovoru odloči predstojnik urada. Ugovor zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(5) Če se ugotovi, da je oseba z začasno zaščito neupravičeno prejemala žepnino, urad izda odločbo o vračilu neupravičeno prejete žepnine. Oseba z začasno zaščito mora neupravičeno prejeto žepnino vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe. Zoper odločbo je mogoč ugovor v treh dneh od njene vročitve. O ugovoru odloči predstojnik urada. Ugovor zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(1) Status začasne zaščite na podlagi tega zakona se prizna tudi družinskemu članu, ki je skupaj z osebo z začasno zaščito v Republiki Sloveniji in ki sam ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa začasne zaščite v skladu z 12. členom tega zakona, razen v primeru obstoja izključitvenih razlogov iz 13. člena tega zakona ali razlogov za prenehanje statusa začasne zaščite iz 19. člena tega zakona.
(2) Oseba z začasno zaščito vlogo za priznanje statusa začasne zaščite za družinskega člana vloži pri pristojnem organu. Oseba z začasno zaščito mora vlogi za priznanje statusa začasne zaščite priložiti listinske dokaze, ki izkazujejo družinsko vez in istovetnost njenega družinskega člana. Če oseba z začasno zaščito nima listinskih dokazov za izkazovanje družinskih vezi ali istovetnosti njenega družinskega člana in jih ne more pridobiti, mora v vlogi za priznanje statusa začasne zaščite za družinskega člana navesti vsa dejstva o družinskem članu, zlasti njegovo osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča in podatke o tem, kje v času vložitve vloge prebiva, ter navesti razlog, zakaj listinskih dokazov za izkazovanje družinskih vezi ali istovetnosti družinskega člana ne more pridobiti. Za namen izdaje izkaznice iz 57. člena tega zakona oseba z začasno zaščito vlogi za priznanje statusa začasne zaščite priloži tudi fotografijo, ki kaže pravo podobo njenega družinskega člana.
(3) Pri preverjanju družinskih vezi in istovetnosti družinskega člana ima oseba z začasno zaščito, ki ne razume slovenskega jezika, pravico do brezplačnega prevajanja in tolmačenja v jezik, ki ga razume. Sredstva za prevajanje in tolmačenje zagotavlja pristojni organ.
(4) Obrazec vloge za priznanje statusa začasne zaščite za družinskega člana vsebuje naslednje podatke, ki se nanašajo na družinskega člana:
1. osebno ime;
2. datum, kraj in državo rojstva;
3. osebno ime, datum in kraj rojstva ter državljanstvo zakonitega zastopnika;
4. fotografijo;
5. spol;
6. podatek o zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti ali drugi obliki partnerske zveze, urejeni z zakonom;
7. državljanstvo;
8. vrsto, številko, izdajatelja in veljavnost dokumentov za ugotavljanje identitete;
9. osebno ime in naslov začasnega prebivališča osebe z začasno zaščito v Republiki Sloveniji;
10. sorodstveno razmerje z osebo z začasno zaščito;
11. naslov zadnjega stalnega oziroma začasnega prebivališča v tujini;
12. naslov prebivališča v Republiki Sloveniji;
13. kontaktne podatke osebe z začasno zaščito in njenega družinskega člana.
(5) Minister predpiše obrazec vloge za priznanje statusa začasne zaščite za družinskega člana.
(1) Oseba z začasno zaščito ima pravico do združitve z družinskimi člani, če so bili ločeni zaradi okoliščin množičnega prihoda.
(2) Oseba z začasno zaščito ima v skladu s prejšnjim odstavkom pravico do združitve z družinskimi člani, ki se nahajajo v drugi državi članici Evropske unije in imajo tam priznan status začasne zaščite.
(3) V postopku združevanja družine v skladu s prejšnjim odstavkom se smiselno uporabljajo določbe 62. člena tega zakona.
(4) Oseba z začasno zaščito ima v skladu s prvim odstavkom tega člena tudi pravico do združitve z družinskim članom, ki se nahaja v izvorni državi ali regiji oziroma v tretji državi in ustreza kategoriji oseb, za katere je uvedena začasna zaščita v skladu s sklepom Sveta Evropske unije iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, ali med osebe iz sklepa državnega zbora iz drugega odstavka 9. člena tega zakona ter izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa začasne zaščite v skladu z 12. členom tega zakona. Družinskemu članu iz prejšnjega stavka se izda izkaznica iz 57. člena tega zakona na podlagi vloge za združitev z družinskim članom, ki jo vloži oseba z začasno zaščito pri pristojnem organu. Oseba z začasno zaščito mora vlogi za združitev z družinskim članom priložiti listinske dokaze, ki izkazujejo družinsko vez in istovetnost njenega družinskega člana. Če oseba z začasno zaščito nima listinskih dokazov za izkazovanje družinskih vezi ali istovetnosti njenega družinskega člana in jih ne more pridobiti, mora v vlogi za združitev z družinskim članom navesti vsa dejstva o družinskem članu, s katerim se želi združiti, zlasti njegovo osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča in podatke o tem, kje v času vložitve vloge za združitev z družinskim članom biva, ter navesti razlog, zakaj listinskih dokazov za izkazovanje družinskih vezi ali istovetnosti družinskega člana ne more pridobiti. Za namen izdaje izkaznice iz 57. člena tega zakona oseba z začasno zaščito vlogi za združitev z družinskim članom priloži tudi fotografijo, ki kaže pravo podobo njenega družinskega člana. Vlogi za združitev z družinskim članom mora priložiti tudi pisno soglasje, s katerim pristojnemu organu dovoljuje, da lahko za preverjanje družinskih vezi in istovetnosti družinskega člana podatke o družinskem članu posreduje mednarodnim organizacijam, ki delujejo na področju migracij. Pred posredovanjem podatkov mednarodnim organizacijam, ki delujejo na področju migracij, pristojni organ pridobi njihovo pisno izjavo, da bodo podatke varovale pred organi izvorne države.
(5) Pri preverjanju družinskih vezi in istovetnosti družinskega člana ima oseba z začasno zaščito, ki ne razume slovenskega jezika, pravico do brezplačnega prevajanja in tolmačenja v jezik, ki ga razume. Sredstva za prevajanje in tolmačenje zagotavlja pristojni organ.
(6) Izdano izkaznico iz 57. člena tega zakona družinskemu članu vroči diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije, če družinski član še ne prebiva v Republiki Sloveniji, oziroma pristojni organ, če družinski član že prebiva v Republiki Sloveniji. Če družinski član prebiva v državi, v kateri Republika Slovenija nima diplomatskega predstavništva ali konzulata, mu izkaznico iz 57. člena tega zakona lahko vroči mednarodna organizacija, ki deluje na področju migracij, če oseba z začasno zaščito s tem soglaša in krije stroške vročitve. Odločbo o zavrnitvi vloge za združitev z družinskim članom osebe z začasno zaščito, sklep o ustavitvi postopka, sklep o zavrženju prošnje, izdan v postopku združevanja družinskega člana, vroči osebi z začasno zaščito pristojni organ.
(7) Za namen vstopa družinskega člana, ki mu je priznana pravica do združitve z osebo z začasno zaščito in ki nima veljavne potne listine, pristojni organ izda potni list za tujca brez dveh prstnih odtisov in podpisa družinskega člana z veljavnostjo do 90 dni v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. Vlogo za izdajo potnega lista za tujca v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, vloži oseba z začasno zaščito ali njen družinski član, ki mu je priznana pravica do združitve, oziroma njegov zakoniti zastopnik pri pristojnem organu.
(8) Obrazec vloge za združitev z družinskim članom, ki se nahaja v izvorni državi ali regiji oziroma v tretji državi, vsebuje naslednje podatke, ki se nanašajo na družinskega člana osebe z začasno zaščito:
1. osebno ime;
2. datum, kraj in državo rojstva;
3. osebno ime, datum in kraj rojstva ter državljanstvo zakonitega zastopnika;
4. fotografijo;
5. spol;
6. podatek o zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti ali drugi obliki partnerske zveze, urejeni z zakonom;
7. državljanstvo;
8. datum odhoda iz izvorne države;
9. datum prihoda v drugo državo;
10. vrsto, številko, izdajatelja in veljavnost dokumentov za ugotavljanje identitete;
11. osebno ime in naslov začasnega prebivališča osebe z začasno zaščito v Republiki Sloveniji;
12. sorodstveno razmerje z osebo z začasno zaščito;
13. naslov zadnjega stalnega oziroma začasnega prebivališča v tujini;
14. naslov nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji;
15. kontaktni podatki osebe z začasno zaščito in njenega družinskega člana.
(9) Minister določi obrazec vloge za združitev z družinskim članom.
(obveščenost o pravicah in dolžnostih)
Oseba z začasno zaščito se seznani s pravicami in obveznostmi iz tega zakona v jeziku, ki ga razume. Urad ji v ta namen zagotovi in posreduje ustrezne informacije, predvsem s področja nastanitve, uveljavljanja denarnih pomoči, zdravstvenega varstva, izobraževanja in zaposlovanja.
(pomoč pri uveljavljanju pravic in vključevanju v družbo)
(1) Urad zagotavlja pomoč pri uveljavljanju pravic, ki jih imajo osebe z začasno zaščito v skladu s tem zakonom.
(2) Oseba z začasno zaščito je upravičena do enkratne brezplačne udeležbe v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe in do enkratnega brezplačnega preizkusa znanja slovenskega jezika v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(3) Kadar je za pomoč pri uveljavljanju pravic, ki jih ima oseba z začasno zaščito v skladu s tem zakonom, potreben tolmač, ga v prvem letu po priznanju statusa začasne zaščite zagotovi organ, ki je v skladu s tem zakonom pristojen za uveljavljanje posamezne pravice. Gluha oseba z začasno zaščito ima pravico do tolmača za znakovni jezik. Za postopek uveljavljanja pravice do tolmača za znakovni jezik se uporablja zakon, ki ureja slovenski znakovni jezik.
(oseba z začasno zaščito, ki je mladoletnik brez spremstva)
Osebo z začasno zaščito, ki je mladoletnik brez spremstva, se postavi pod skrbništvo v skladu z določbami družinskega zakonika.
(dolžnosti osebe z začasno zaščito)
(1) Oseba z začasno zaščito mora spoštovati ustavno ureditev, predpise in druge splošne akte v Republiki Sloveniji ter ukrepe državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.
(2) Oseba z začasno zaščito organe, pristojne za izvajanje tega zakona, obvešča o vseh dejstvih in spremembah dejstev, ki vplivajo na uveljavljanje njenih pravic in izvrševanje dolžnosti, zlasti pa o:
1. dohodkih, prejemkih in premoženju oziroma njihovi izgubi zase, za svoje družinske člane in zavezance;
2. šolanju na vseh stopnjah izobraževanja;
3. zaposlitvi oziroma prenehanju zaposlitve;
4. spremembi naslova prebivališča;
5. spremembi kontaktnih podatkov;
6. spremembi osebnega imena;
7. spremembi zakonskega stanu;
8. odsotnosti iz nastanitvenega centra ali nastanitvene kapacitete iz 32. člena tega zakona za več kot 24 ur;
9. odsotnosti iz Republike Slovenije za več kot 15 dni;
10. pridobitvi mednarodne zaščite, dovoljenja za prebivanje ali začasne zaščite v drugi državi,
11. prostovoljni trajni vrnitvi v državo ali regijo izvora;
12. sprejemu v novo državljanstvo, razen v državljanstvo Republike Slovenije.
(3) Oseba z začasno zaščito nova dejstva in okoliščine ali spremembe iz prejšnjega odstavka sporoči v osmih dneh od dneva, ko je zanje izvedela. Spremembe se sporočijo na obrazcu, ki ga predpiše vlada.
VII. POGLAVJE LISTINE OSEBE Z ZAČASNO ZAŠČITO IN PRIJAVA ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA
(izkaznica osebe z začasno zaščito)
(1) Osebi z začasno zaščito se izda izkaznica osebe z začasno zaščito (v nadaljnjem besedilu: izkaznica), ki jo mora imeti pri sebi in s katero lahko dokazuje tudi svojo istovetnost. Izkaznica se osebi z začasno zaščito vroči osebno pri pristojnem organu, na območju katerega je nastanjena, ali osebno po pošti v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Način vročitve izbere prosilec oziroma njegov zakoniti zastopnik ob vložitvi vloge za priznanje statusa začasne zaščite.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, ko je bila vloga vložena pri pristojnem organu izven območja, na katerem oseba z začasno zaščito prebiva, izkaznica vroči osebno po pošti.
(3) Izkaznico lahko pristojni organ vroči tudi osebi, ki jo je za to pooblastil prosilec oziroma njegov zakoniti zastopnik.
(4) Vročitev po pošti je opravljena, ko prosilec, njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščena oseba prevzame izkaznico. Če je ne prevzame v osmih dneh od prejema obvestila o dospeli pošiljki, kadar je določen način vročitve po pošti, se vrne pristojnemu organu, ki jo je izdal.
(5) Izkaznica velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji do prenehanja statusa začasne zaščite v skladu z 19. členom tega zakona.
(6) Oseba z začasno zaščito mora izkaznico na zahtevo uradne osebe, ki je po zakonu za to pooblaščena, dati na vpogled.
(7) Oseba z začasno zaščito je v postopku izdaje izkaznice oproščena plačila upravne takse in stroškov tiskovine.
(8) Pogrešitev, izgubo in tatvino (v nadaljnjem besedilu: pogrešitev) izkaznice v Republiki Sloveniji mora oseba z začasno zaščito takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v osmih dneh, ko izve za pogrešitev, prijaviti pristojnemu organu, ki o pogrešitvi obvesti pristojni organ, ki je izkaznico izdal.
(9) Pogrešitev izkaznice v tujini mora oseba z začasno zaščito takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v osmih dneh, ko izve za pogrešitev, naznaniti najbližjemu diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini, ki o pogrešitvi obvesti pristojni organ, ki je izkaznico izdal.
(10) V naznanitvi pogrešitve izkaznice mora oseba z začasno zaščito navesti tudi resnične podatke o okoliščinah pogrešitve izkaznice.
(11) Pristojni organ v primeru pogrešitve izkaznice osebi z začasno zaščito izda novo izkaznico, ki se ji vroči na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini oziroma pri pristojnem organu, na območju katerega oseba z začasno zaščito prebiva, ali osebno po pošti. Glede vročitve se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek tega člena.
(12) Zaradi zagotovitve varnosti pravnega prometa ter odkrivanja ukradenih ali pogrešanih izkaznic so o ukradenih in pogrešanih izkaznicah na državnem portalu eUprava dostopni podatki o izkaznicah, in sicer:
– organ, pristojen za izdajo izkaznice osebe z začasno zaščito;
– serijska številka;
– datum izdaje;
– status veljavnosti;
– datumu prijave pogrešitve izkaznice.
(13) Oseba z začasno zaščito mora vsako spremembo podatkov, ki jih vsebuje izkaznica, takoj ko je to mogoče, najpozneje pa v osmih dneh, ko izve za spremembe podatkov, naznaniti pristojnemu organu. Pristojni organ osebi z začasno zaščito izda novo izkaznico, ki se ji vroči pri pristojnem organu, na območju katerega oseba z začasno zaščito prebiva, ali po pošti, ob vročitvi nove izkaznice pa oseba z začasno zaščito vrne staro izkaznico. Glede vročitve se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek tega člena.
(14) Ob vročitvi nove izkaznice pri pristojnem organu, na območju katerega oseba z začasno zaščito prebiva, oseba z začasno zaščito vrne staro izkaznico. Kadar se nova izkaznica vroči po pošti, oseba z začasno zaščito staro izkaznico vrne pristojnemu organu v petih dneh od prejema nove izkaznice.
(15) V primeru prenehanja statusa začasne zaščite mora oseba v osmih dneh po prenehanju statusa začasne zaščite pristojnemu organu vrniti izkaznico, razen v primeru dovoljenega bivanja po prenehanju začasne zaščite v skladu s 23. členom tega zakona, ko mora oseba vrniti izkaznico pristojnemu organu nemudoma po izteku dovoljenega časa prebivanja. Če tega ne stori, ji policija ob nadzoru zakonitosti prebivanja v državi, zakonitosti vstopa v državo ali ob preverjanju identitete izkaznico odvzame in jo pošlje pristojnemu organu. Izkaznico lahko odvzame tudi diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije in jo pošlje pristojnemu organu, ki je izkaznico izdal.
(1) Izkaznica vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime;
2. datum rojstva;
3. EMŠO;
4. spol;
5. državljanstvo;
6. fotografijo;
7. serijsko številko;
8. pristojni organ, ki je izkaznico izdal;
9. datum izdaje izkaznice.
(2) Obrazec izkaznice predpiše minister.
(izdaja potnega lista za tujca osebi z začasno zaščito)
Za izdajo potnega lista za tujca osebi z začasno zaščito se uporabljajo določbe zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(prijava začasnega prebivališča)
(1) Oseba z začasno zaščito prijavi začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, pri čemer se lahko začasno prebivališče prijavi ne glede na to, da del stavbe, na katero se prijavlja začasno prebivališče, ni stanovanjski del stavbe oziroma ni namenjen nastanitvi, ali stanovanjski del stavbe oziroma del stavbe, namenjen nastanitvi, ne dosega površinskih standardov, določenih za prijavo prebivališča.
(2) Ob podaljšanju začasne zaščite se osebam z začasno zaščito v registru stalnega prebivalstva po uradni dolžnosti podaljša prijavljeno začasno prebivališče do datuma podaljšanja začasne zaščite v Republiki Sloveniji.
VIII. POGLAVJE SODELOVANJE
(sodelovanje z drugimi državami članicami Evropske unije in UNHCR)
(1) Republika Slovenija sodeluje z drugimi državami članicami Evropske unije in Evropsko komisijo v zadevah in vprašanjih, ki se nanašajo na začasno zaščito, zlasti pa jih obvešča o številu oseb z začasno zaščito in nastanitvenih zmogljivostih za sprejem razseljenih oseb v Republiki Sloveniji ter z njimi sodeluje v postopkih premestitve oseb z začasno zaščito. Republika Slovenija druge države članice Evropske unije in Evropsko komisijo obvešča tudi o svojih zakonih in drugih predpisih, ki urejajo začasno zaščito.
(2) Za namene sodelovanja iz prejšnjega odstavka ministrstvo imenuje nacionalno kontaktno točko, katere naslov sporoči drugim državam članicam Evropske unije in Evropski komisiji.
(3) Ministrstvo z drugimi državami članicami Evropske unije in Evropsko komisijo ter državami pogodbenicami Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 izmenjuje podatke v skladu s 70. členom tega zakona.
(4) Organi, pristojni za izvajanje tega zakona, v zadevah in vprašanjih, ki se nanašajo na osebe z začasno zaščito, sodelujejo z UNHCR in mu nudijo potrebno pomoč pri uresničevanju njegovih nalog.
(5) Ministrstvo redno seznanja UNHCR o:
– številu prosilcev in oseb z začasno zaščito;
– nastanitvenih zmogljivostih za nastanitev prosilcev in oseb z začasno zaščito;
– zahtevkih za premestitev oseb z začasno zaščito;
– izvajanju tega zakona in mednarodnih aktov v zvezi z osebami z začasno zaščito;
– predpisih, ki so v pripravi za osebe z začasno zaščito.
(6) Ministrstvo v okviru rednih posvetovanj z UNHCR in drugimi mednarodnimi organizacijami izmenjuje mnenja, stališča in predloge o vprašanjih, ki se nanašajo na začasno zaščito, še zlasti glede njene uvedbe in prenehanja.
(premestitev osebe z začasno zaščito v drugo državo članico Evropske unije in v Republiko Slovenijo)
(1) Postopek za premestitev osebe z začasno zaščito v drugo državo članico Evropske unije se začne na podlagi dogovora med ministrstvom in pristojnim organom druge države članice Evropske unije ob privolitvi osebe z začasno zaščito. Ministrstvo po doseženem dogovoru o premestitvi z drugo državo članico Evropske unije izda odločbo o premestitvi osebe z začasno zaščito.
(2) Ministrstvo v postopku premestitve sodeluje z državnim organom druge države članice Evropske unije, ki je pristojen za obravnavo in odločanje o vlogah za priznanje statusa začasne zaščite.
(3) Ministrstvo za namen izvedbe postopka premestitve pošlje pristojnemu organu druge države članice Evropske unije osebne podatke osebe z začasno zaščito iz 70. člena tega zakona.
(4) Ministrstvo o končani premestitvi iz prvega odstavka tega člena obvesti pristojni organ ki je osebi priznal začasno zaščito.
(5) Oseba z začasno zaščito, ki se premesti, ima pravice in dolžnosti osebe z začasno zaščito v skladu s tem zakonom do dneva premestitve v drugo državo članico Evropske unije.
(6) Osebi z začasno zaščito, ki se premesti, se po pravnomočno končanem postopku premestitve izda prepustnica za premestitev, ki vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime;
2. datum, kraj in državo rojstva;
3. državljanstvo;
4. spol;
5. fotografijo;
6. osebno ime ter datum rojstva zakonitega zastopnika;
7. vrsto in številko dokumenta za ugotavljanje identitete;
8. državo premestitve.
(7) Prepustnica iz prejšnjega odstavka ne velja kot potna listina ali listina za dokazovanje identitete imetnika. Obliko prepustnice določi minister.
(8) Postopek premestitve iz druge države članice Evropske unije v Republiko Slovenijo se začne na podlagi dogovora med ministrstvom in pristojnim organom druge države članice Evropske unije ob privolitvi osebe z začasno zaščito. V postopku premestitve ministrstvo na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje pristojni organ druge države članice Evropske unije, ugotavlja, ali pri osebi, ki uživa začasno zaščito v drugi državi članici Evropske unije, obstaja razlog, zaradi katerega se osebi v skladu s tem zakonom ne prizna status začasne zaščite. Če ministrstvo ugotovi obstoj razloga iz prejšnjega stavka, o tem obvesti pristojni organ druge države članice Evropske unije in se oseba, ki uživa začasno zaščito v drugi državi članici Evropske unije, ne premesti v Republiko Slovenijo.
(9) Če pri osebi, ki uživa začasno zaščito v drugi državi članici Evropske unije, niso podani razlogi, zaradi katerih se v skladu s tem zakonom status začasne zaščite ne prizna, ji pristojni organ, na območju katerega bo oseba z začasno zaščito prebivala, na dan premestitve v Republiko Slovenijo z izdajo izkaznice iz 57. člena tega zakona prizna status začasne zaščite.
(10) Premestitev je možna ves čas trajanja začasne zaščite.
(zbirke osebnih podatkov)
(1) Za opravljanje nalog, določenih s tem zakonom, se vodijo evidence o:
1. prosilcih;
2. osebah z začasno zaščito;
3. pravicah prosilcev in oseb z začasno zaščito;
4. listinah, izdanih na podlagi tega zakona;
5. osebah, ki uživajo začasno zaščito v drugi državi članici Evropske unije;
6. izmenjanih podatkih iz tretjega odstavka 70. člena tega zakona.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka se vodijo v elektronski obliki v informacijskih sistemih, ki jih upravlja ministrstvo, in zagotavljajo vodenje dnevnika obdelave v skladu s prepisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(1) Evidenca o prosilcih se z namenom pridobivanja podatkov iz tretjega odstavka tega člena in z namenom sprejema vloge za priznanje statusa začasne zaščite iz drugega odstavka 15. člena tega zakona s povezovalnim znakom CR številka poveže z evidenco dogodkov iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije. Iz evidence dogodkov se v evidenco o prosilcih prevzamejo naslednji osebni podatki prosilca:
1. osebno ime;
2. datum in kraj rojstva;
3. spol;
4. državljanstvo;
5. naslov prebivališča v Republiki Sloveniji;
6. datum vstopa v Republiko Slovenijo.
(2) Če prosilec vloge za priznanje statusa začasne zaščite ne vloži v treh delovnih dneh po opravljenem registracijskem postopku iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, se naslednji delovni dan preneseni podatki iz prvega odstavka tega člena nepovratno uničijo.
(3) Evidenca o prosilcih vsebuje naslednje osebne podatke, ki se nanašajo na prosilca:
1. osebno ime;
2. datum, kraj in državo rojstva ter EMŠO;
3. osebno ime, državljanstvo, datum in kraj rojstva zakonitega zastopnika;
4. fotografijo;
5. spol;
6. CR številko;
7. podatek o zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti ali drugi obliki partnerske zveze, urejeni z zakonom;
8. državljanstvo;
9. datum odhoda iz izvorne države;
10. datum vstopa v Republiko Slovenijo;
11. vrsto, številko, izdajatelja in veljavnost dokumentov za ugotavljanje identitete;
12. osebna imena in naslove stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov v Republiki Sloveniji;
13. osebna imena in naslove stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov, ki spremljajo prosilca;
14. osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe, ki spremlja mladoletnega prosilca, ter njeno razmerje do mladoletnega prosilca, ki ga spremlja;
15. naslov zadnjega prebivališča v izvorni državi;
16. naslov prebivališča v Republiki Sloveniji;
17. kontaktne podatke prosilca;
18. druge podatke, določene s predpisi, ki so potrebni za odločanje o statusu začasne zaščite;
19. datum vložitve vloge za priznanje statusa začasne zaščite;
20. vrsto in datum pravnomočne odločitve o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite.
(4) Evidenca o prosilcih vsebuje tudi osebno ime, datum rojstva in stalno prebivališče skrbnika za posebni primer prosilca, ki je mladoletnik brez spremstva.
(5) Osebne podatke iz prvega in tretjega odstavka tega člena obdelujejo:
– pristojni organ za namen sprejema vloge za priznanje statusa začasne zaščite v skladu s 15. členom tega člena in odločanja o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite v skladu s 16. členom tega zakona;
– ministrstvo za namen odločanja o pritožbi v skladu s 17. členom tega zakona in za statistične in znanstveno-raziskovalne namene;
– urad za namen odločanja o pravicah in dolžnostih prosilcev v skladu s V. poglavjem tega zakona.
(6) Po pravnomočnosti odločitve o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite se podatki iz tretjega odstavka tega člena, razen podatki o vrsti in datumu odločitve, o osebnem imenu, datumu rojstva, kraju rojstva, spolu in državljanstvu prosilca, blokirajo, tako da se prepreči njihova nadaljnja obdelava. Dostop do blokiranih podatkov dovoli upravljalec iz drugega odstavka 63. člena tega zakona pristojnim državnim organom zaradi pregona kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, v drugih primerih, ko tako določa zakon, na podlagi izrecne zahteve ali privolitve prosilca ali na zahtevo sodišča.
(evidenca o osebah z začasno zaščito)
(1) Če se osebi prizna status začasne zaščite, se pred blokiranjem podatkov v evidenci o prosilcih v evidenco o osebah z začasno zaščito prevzamejo podatki, ki se nanašajo na prosilca:
1. osebno ime;
2. datum, kraj in država rojstva ter EMŠO;
3. fotografija;
4. spol;
5. državljanstvo;
6. zakonski stan;
7. osebno ime ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov, ki že prebivajo v Republiki Sloveniji ali ki spremljajo prosilca;
8. osebno ime, datum rojstva in stalno prebivališča skrbnika za posebni primer za prosilca, ki je mladoletnik brez spremstva;
9. datum vložitve vloge za priznanje statusa začasne zaščite.
(2) Evidenca o osebah z začasno zaščito vsebuje podatke, ki se nanašajo na osebo z začasno zaščito:
1. podatki iz prejšnjega odstavka;
2. številka in datum izdaje izkaznice ter pristojni organ, ki jo je izdal;
3. naslov začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji;
4. številka in vrsta dokumenta za ugotavljanje identitete oziroma potnega lista za tujca;
5. družinski člani, ki jim je bil priznan status začasne zaščite;
6. osebno ime, datum rojstva in stalno prebivališče skrbnika osebe z začasno zaščito, ki je mladoletnik brez spremstva;
7. prenehanje statusa začasne zaščite v skladu z 19. členom tega zakona;
8. dovolitev prebivanja po prenehanju začasne zaščite v skladu s 23. členom tega zakona.
(3) Osebne podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena obdelujejo:
– pristojni organ za namen izvajanja 19., 20., 22., 51. in 52. člena tega zakona;
– ministrstvo za namen izvajanja 61., 62. in 70. člena tega zakona in za statistične in znanstveno-raziskovalne namene;
– urad z namenom odločanja o pravicah in dolžnostih oseb z začasno zaščito v skladu s VI. poglavjem tega zakona.
(4) Osebni podatki iz evidence o osebah z začasno zaščito, razen podatki o osebnem imenu, datumu rojstva, kraju rojstva, spolu in državljanstvu osebe z začasno zaščito, se ob prenehanju statusa začasne zaščite blokirajo, tako da se prepreči njihova nadaljnja obdelava. Dostop do blokiranih podatkov dovoli upravljavec iz drugega odstavka 63. člena tega zakona pristojnim državnim organom zaradi pregona kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, v drugih primerih, ko tako določa zakon, na podlagi izrecne zahteve ali privolitve osebe z začasno zaščito ali na zahtevo sodišča.
(evidenca o pravicah prosilcev in oseb z začasno zaščito)
(1) Iz evidence o prosilcih in evidence o osebah z začasno zaščito se z namenom odločanja o pravicah in dolžnostih prosilcev in oseb z začasno zaščito v skladu s V. in VI. poglavjem tega zakona v evidenco o pravicah prosilcev in oseb z začasno zaščito prevzamejo podatki o osebnem imenu, datumu rojstva, kraju rojstva, spolu in državljanstvu prosilca oziroma osebe z začasno zaščito.
(2) Evidenca o pravicah in dolžnostih prosilcev in oseb z začasno zaščito poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke o:
1. nastanitvi prosilca in osebe z začasno zaščito;
2. kršitvah hišnega reda v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti iz 32. člena tega zakona in izrečenih ukrepih zoper prosilca in osebo z začasno zaščito;
3. zdravstvenem in psiho-socialnem stanju prosilca;
4. posebni prehrani prosilca in osebe z začasno zaščito;
5. maternem jeziku oziroma jeziku, ki ga prosilec in oseba z začasno zaščito razumeta;
6. vključevanju prosilca v sistem šolanja in izobraževanja ter vključevanju osebe z začasno zaščito v predšolsko vzgojo in sistem šolanja ter izobraževanja;
7. materialni oskrbi prosilca in zagotovitvi prehrane osebe z začasno zaščito;
8. vlogah in odločitvah o denarni pomoči in denarni pomoči za zasebno nastanitev ter izplačilu denarne pomoči in denarne pomoči za zasebno nastanitev ter izplačilu žepnine osebi z začasno zaščito;
9. zaposlitvi, dohodkih in prejemkih ter premoženju osebe z začasno zaščito;
10. številki plačilnega računa in davčni številki osebe z začasno zaščito v Republiki Sloveniji in v tujini ter o najemni pogodbi oziroma pogodbi o uporabi nepremične, številki plačilnega računa in davčni številki lastnika stanovanja;
11. vključitvi osebe z začasno zaščito v tečaj učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe;
12. podaljšanju prebivališča osebe z začasno zaščito iz zdravstvenih razlogov in zaradi šolanja v skladu s 23. členom tega zakona;
13. vključitvi osebe z začasno zaščito v ukrepe prostovoljnega vračanja.
(3) Podatke iz tega člena obdeluje urad z namenom odločanja o pravicah in dolžnostih prosilcev v skladu s V. poglavjem tega zakona in oseb z začasno zaščito v skladu s VI. poglavjem tega zakona.
(evidenca o listinah, izdanih na podlagi tega zakona)
(1) Evidenco o listinah, izdanih na podlagi tega zakona, sestavljajo:
– evidenca izkaznic, izdanih na podlagi 57. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: evidenca izkaznic);
– evidenca potnih listov za tujca za družinske člane, izdanih na podlagi sedmega odstavka 52. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: evidenca potnih listov za tujca za družinske člane);
– evidenca potnih listov za tujca za osebe z začasno zaščito, izdanih na podlagi 59. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: evidenca potnih listov za tujca za osebe z začasno zaščito).
(2) Evidenca izkaznic vsebuje naslednje podatke, ki se nanašajo na osebo z začasno zaščito, prevzete iz evidence o osebah z začasno zaščito:
1. osebno ime;
2. datum rojstva;
3. EMŠO;
4. spol;
5. državljanstvo;
6. fotografijo;
7. številko izkaznice;
8. pristojni organ, ki je izkaznico izdal.
(3) Evidenca izkaznic vsebuje tudi podatke o pogrešanih, izgubljenih in ukradenih izkaznicah, izdanih istemu imetniku.
(4) Evidenca potnih listov za tujca za družinske člane vsebuje naslednje podatke, ki se nanašajo na družinske člane osebe z začasno zaščito:
1. osebno ime;
2. datum in kraj rojstva;
3. spol;
4. državljanstvo;
5. naslov začasnega prebivališča;
6. EMŠO;
7. fotografijo.
(5) Evidenca potnih listov za tujca za družinske člane vsebuje tudi podatke o:
– osebnem imenu, datumu in kraju rojstva zakonitega zastopnika ali skrbnika imetnika potnega lista za tujca;
– številki in datumu izdaje odločbe oziroma sklepa, s katerim se zavrne izdaja potnega lista za tujca, oziroma o zavrženju vloge za izdajo potnega lista za tujca in ustavitvi postopka izdaje potnega lista za tujca, in podatek o vrsti potnega lista za tujca, registrski in serijski številki potnega lista za tujca, datumu izdaje in veljavnosti potnega lista za tujca.
(6) Evidenca potnih listov za tujca za osebe z začasno zaščito vključuje naslednje podatke osebe z začasno zaščito, prevzete iz evidence o osebah z začasno zaščito:
1. osebno ime;
2. datum in kraj rojstva;
3. spol;
4. državljanstvo;
5. naslov začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji;
6. EMŠO;
7. fotografijo.
(7) Evidenca potnih listov za tujca za osebe z začasno zaščito vsebuje tudi podatke o:
– prstnem odtisu imetnika potnega lista s podatki o roki in prstu prstnega odtisa;
– osebnem imenu, datumu in kraju rojstva zakonitega zastopnika ali skrbnika imetnika potnega lista za tujca;
– številki in datumu izdaje odločbe oziroma sklepa, s katerim se zavrne izdaja potnega lista za tujca, oziroma o zavrženju vloge za izdajo potnega lista za tujca in o ustavitvi postopka izdaje potnega lista za tujca, in podatek o vrsti potnega lista za tujca, registrski in serijski številki potnega lista za tujca, datumu izdaje in veljavnosti potnega lista za tujca.
(8) Evidenca potnih listov za tujca za osebe z začasno zaščito vsebuje tudi podatke o pogrešanih, izgubljenih in ukradenih potnih listih, izdanih istemu imetniku.
(9) Osebne podatke iz tega člena obdelujejo:
– pristojni organ za namen izvajanja sedmega odstavka 52. člena, 57. in 59. člena tega zakona;
– ministrstvo za namen odločanja o pritožbi zoper odločbo oziroma sklep, s katerim se zavrne ali zavrže vloga za izdajo potnega lista za tujca za družinskega člana ali potnega lista za tujca za osebo z začasno zaščito ali je postopek ustavljen.
(evidenca o osebah, ki uživajo začasno zaščito v drugi državi članici Evropske unije)
(1) Evidenca o osebah, ki uživajo začasno zaščito v drugi državi članici Evropske unije, vsebuje osebne podatke navedenih oseb, ki jih druge države članice Evropske unije posredujejo ministrstvu za namen izvedbe postopka premestitve v skladu z 62. členom tega zakona.
(2) Evidenca o osebah iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime v latinici;
2. datum, kraj in državo rojstva;
3. državljanstvo;
4. spol;
5. razmerje mladoletne osebe z začasno zaščito do osebe, ki jo spremlja, oziroma navedbo, da je oseba z začasno zaščito mladoletnik brez spremstva, številko in vrsto dokumenta za ugotavljanje identitete;
6. državo priznanja začasne zaščite;
7. datum priznanja začasne zaščite;
8. enotno matično številko iz nacionalnega sistema druge države članice Evropske unije.
(3) Osebne podatke iz prejšnjega odstavka obdeluje ministrstvo za namen izvedbe premestitve oseb z začasno zaščito v Republiko Slovenijo v skladu z 62. členom tega zakona.
(zbiranje, obdelava in posredovanje osebnih podatkov)
(1) Pristojni organ, urad in ministrstvo zbirajo osebne podatke za vpis v evidence iz prvega odstavka 63. člena tega zakona neposredno od policije s povezovanjem evidenc v skladu s prvim odstavkom 64. člena tega zakona, od prosilca in osebe z začasno zaščito oziroma njenega zakonitega zastopnika, prič, iz uradnih in drugih zbirk osebnih podatkov iz 71. člena tega zakona ter na podlagi izvedenih aktivnosti zagotavljanja pravic in vključevanja v družbo za osebe z začasno zaščito. Kadar tako določa ta zakon, pristojni organ po uradni dolžnosti sam generira podatke. Prosilec in oseba z začasno zaščito oziroma njun zakoniti zastopnik morajo organom, pristojnim za izvajanje tega zakona, dati vse podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirk podatkov.
(2) Upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v postopkih v skladu s tem zakonom, na podlagi obrazložene pisne zahteve pristojnega organa, urada ali ministrstva brezplačno v 15 dneh posredujejo zahtevane podatke. Zahteva vsebuje navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko zadeve.
(3) Pristojni organ, ministrstvo in urad lahko osebne podatke iz evidenc iz prvega odstavka 63. člena tega zakona posredujejo le na obrazloženo pisno zahtevo uporabnika, ki izkaže pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov, določeno v zakonu, ali na podlagi izrecne pisne privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
(4) Podatki, ki jih od prosilcev in oseb z začasno zaščito zberejo organi, pristojni za izvajanje tega zakona, se lahko izvorni državi posredujejo le s pisnim soglasjem prosilca oziroma osebe z začasno zaščito.
(5) Za odstranitev osebe, katere vloga za priznanje statusa začasne zaščite je bila zavrnjena ali zavržena ali je bil postopek za priznanje njenega statusa začasne zaščite ustavljen in je bila odrejena njena prisilna odstranitev v izvorno državo, se tujim organom lahko posreduje le osebno ime, datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo, podatke o dokumentih, ki jih je izdala izvorna država, ter zadnji naslov v izvorni državi.
(6) Podatke iz četrtega in petega odstavka tega člena lahko ministrstvo ob pogoju vzajemnosti in z namenom nadzora nad pravilnostjo in zakonitostjo postopka odstranitve posreduje državam, ki niso države članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za posredovanje osebnih podatkov v države, ki niso države članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, določajo predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(izmenjava podatkov in evidenca o izmenjanih podatkih)
(1) Za namen izvajanja 3. točke prvega odstavka 19. člena in tretjega odstavka 62. člena tega zakona in za namen izvajanja 10. in 27. člena Direktive 2001/55/ES ministrstvo izmenjuje z državami članicami Evropske unije, državami pogodbenicami Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 in Evropsko komisijo naslednje podatke o osebah z začasno zaščito:
1. osebno ime v latinici;
2. datum, kraj in državo rojstva;
3. državljanstvo;
4. spol;
5. razmerje mladoletne osebe z začasno zaščito do osebe, ki jo spremlja, oziroma navedba, da je oseba z začasno zaščito mladoletnik brez spremstva;
6. številko in vrsto dokumenta za ugotavljanje identitete;
7. državo priznanja začasne zaščite;
8. datum priznanja začasne zaščite;
9. vrsto zaščite;
10. EMŠO.
(2) Ministrstvo izmenjuje z državami članicami Evropske unije, državami pogodbenicami Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 in Evropsko komisijo podatke iz prejšnjega odstavka le v času trajanja začasne zaščite.
(3) Evidenca o izmenjanih podatkih vsebuje podatke iz prvega odstavka tega člena o osebah, glede katerih se izmenjajo podatki.
71. člen
(pridobivanje osebnih podatkov iz drugih zbirk)
(1) Urad brezplačno pridobiva podatke za prosilce in osebe z začasno zaščito iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
1. ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, oziroma izvajalcev vzgojno-izobraževalne ali študijske dejavnosti – podatke o vključenosti oseb v vzgojni oziroma izobraževalni oziroma višješolski zavod (ime vrtca ali osnovne šole ali srednje šole ali višje strokovne šole ter obdobje vključenosti), datum izpisa iz izobraževalnega zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, podatek o razredu ali letniku izobraževanja, datum prvega vpisa v izobraževalni program, podatek o nazivu izobraževalnega programa in smeri, podatek o statusu (otrok, vključen v vrtec, učenec, dijak, študent, udeleženec izobraževanja odraslih), podatek o načinu izobraževanja (redno oziroma izredno);
2. ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo – podatke o vključenosti študentov v študijske programe (ime visokošolskega zavoda, obdobje vključenosti), vrsta visokošolskega zavoda, datum prvega vpisa v študijski program, datum izpisa iz študijskega programa, datum zaključka študijskega programa, podatke o letniku študija, podatek o statusu študenta (če ga ima ali nima), podatek o načinu študija;
3. ministrstva, pristojnega za družino in socialne zadeve – podatke o pravici do otroškega dodatka in starševskega dodatka;
4. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času);
5. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja nadomestil iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb), podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost, podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve (datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v tej evidenci), podatke iz evidence brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive (podatke o datumu obravnave na komisiji, podatke o mnenju in predlogih ukrepov komisije in predvideno trajanje začasne nezaposljivosti);
6. Finančne uprave Republike Slovenije – v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, podatke o dohodkih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatke o številkah plačilnih računov oseb v tujini, ki se vodijo v davčnem registru;
7. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatke o vrednosti lastniških deležev (matična številka zasebnika ali pravne osebe, datum vpisa in izbrisa v Poslovni register Slovenije, pravnoorganizacijska oblika, davčna številka zasebnika ali pravne osebe, znesek osnovnega kapitala, lastniški delež osebe v gospodarski družbi ali zadrugi), podatek o višini dobička zasebnikov in pravnih oseb, podatek o številki plačilnega računa, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), datum zaprtja računa
8. Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o višini, obdobju upravičenosti in o datumu izplačila nadomestil preživnine in izplačilih ob insolventnosti delodajalca, podatke o vračilih preživninskega zavezanca (višina in datum vračila);
9. Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke o vrednosti nepremičnin (posplošena tržna vrednost po predpisu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin iz registra nepremičnin), podatke o vrsti nepremičnine (dejanska raba parcele iz zemljiškega katastra, dejanska raba stavb in delov stavb iz katastra stavb), podatke o površini stanovanja;
10. Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij – podatke o začetku in izteku prestajanja kazni zapora za osebo na prestajanju kazni zapora ter podatke o začetku in izteku vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom za mladoletnike;
11. Uprave Republike Slovenije za pomorstvo – podatke o lastništvu vodnih plovil posamezne osebe ter o vodnem plovilu;
12. okrajnih sodišč – podatke o lastništvu nepremičnin posamezne osebe;
13. klirinško depotne družbe – računalniški izpis podatkov, vpisanih v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se nanašajo na posameznega imetnika nematerializiranih vrednostnih papirjev;
14. Slovenskega informacijskega sistema bonitet (SISBON) – podatke o vrsti posla (osebni računi z odobrenim izrednim limitom, izredni limit, posojila, kreditne kartice, poroštva drugim, druge terjatve), datumu sklenitve posla, oznaki valute, znesku ob odobritvi, znesku anuitete ali obroka, vrsti anuitete ali obroka, odplačilni dobi v mesecih, podatke o moratoriju, podatke o poslovnih dogodkih, ki vplivajo na potek posla (odplačilo dolga, predčasno odplačilo, sprememba odplačilne dobe, sprememba obroka), podatke o poslovnih dogodkih, ki niso skladni s pogodbo (odpoved posla zaradi neplačila dolga, neplačan zapadli dolg, blokiranje, deblokiranje);
15. kreditnih institucij – podatke o prometu na transakcijskih računih, podatke o višini sredstev na varčevalnih računih, podatke o višini depozitov, podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov, podatke o imetnikih enot premoženja investicijskih skladov, o številu enot, vrednosti enote ter podatke o skladu;
16. družb za upravljanje – podatke iz evidence imetnikov investicijskih kuponov, o imetniku enot premoženja investicijskih skladov, o številu enot, vrednosti enote ter podatke o skladu;
17. borzno posredniških hiš – podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov vlagatelja in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja po tem zakonu, podatke o imetnikih enot premoženja investicijskih skladov, o številu enot, vrednosti enote ter podatke o skladu;
18. zavarovalnic – podatke o višinah zavarovalnih rent in podatke o dohodkih iz življenjskih zavarovanj;
19. ministrstva – podatki o lastništvu vozila in o vozilu iz evidence registriranih vozil (datum prve registracije vozila, podatke o lastniku, podatke o osebi, na katero je vozilo registrirano, pa ni lastnik vozila, podatke o vozilu).
(2) O pridobivanju podatkov iz tega člena, prosilcev in oseb z začasno zaščito, na katere se podatki nanašajo, ni treba seznaniti.
(uporaba osebnih podatkov)
Osebne podatke prosilcev in oseb z začasno zaščito ter družinskih članov oseb z začasno zaščito, potrebne za izdelavo izkaznice, potnega lista za tujca za družinske člane iz sedmega odstavka 52. člena tega zakona in potnega lista za tujca za osebe z začasno zaščito iz 59. člena tega zakona, sme uporabljati pooblaščeno podjetje ali organ za vnos v navedenim listinam pripadajoče obrazce in za izdelavo navedenih listin in jih v 30 dneh po uporabi uniči.
Osebni podatki prosilcev in oseb z začasno zaščito iz evidenc iz 63. člena tega zakona se hranijo 20 let po poteku časa trajanja začasne zaščite, nato pa se arhivirajo.
X. POGLAVJE KAZENSKE DOLOČBE
(uporaba kazenskih določb)
(1) Če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ne določa drugače, se kazenske določbe zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, uporabljajo tudi za osebe z začasno zaščito, in sicer če oseba z začasno zaščito:
1. ne naznani pogrešitve izkaznice, ki velja kot dovoljenje za prebivanje;
2. uporablja osebno ime v nasprotju z zakonom;
3. ne prijavi pogrešitve, izgube, tatvine ali druge odtujitve potnega lista za tujca;
4. posodi svojo izkaznico oziroma potni list za tujca drugi osebi ali uporabi tuje listine kot svoje;
5. na zahtevo policista ne pokaže izkaznice, s katero dokazuje zakonitost prebivališča v državi;
6. pomaga pri nezakonitem vstopu, prebivanju ali tranzitu.
(2) Če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ne določa drugače, se kazenske določbe zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, uporabljajo tudi za prosilce, in sicer če prosilec:
1. uporablja osebno ime v nasprotju z zakonom;
2. na zahtevo policista ne pokaže potrdila o vloženi vlogi za priznanje statusa začasne zaščite iz petega odstavka 15. člena tega zakona, s katerim dokazuje zakonitost prebivališča v državi;
3. pomaga pri nezakonitem vstopu, prebivanju ali tranzitu.
XI. POGLAVJE PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(izkaznica osebe z začasno zaščito)
Izkaznice oseb z začasno zaščito, ki so bile izdane na podlagi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo), ostanejo v veljavi do poteka njihove veljavnosti.
Postopki, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo v skladu z Zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo), razen če so določbe tega zakona za prosilca ali osebo z začasno zaščito ugodnejše.
(izdaja podzakonskih predpisov)
Podzakonski predpisi na podlagi tega zakona se izdajo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(subvencija kosila za učence)
Do začetka uporabe določb zakona, ki ureja šolsko prehrano, imajo pravico do brezplačnega kosila učenci, ki so prosilci za mednarodno zaščito ali prosilci za začasno zaščito, ki se redno izobražujejo in so prijavljeni na kosilo, in sicer do konca meseca, ki sledi mesecu, v katerem jim je bila priznana mednarodna zaščita oziroma začasna zaščita.
(nastanitev v okviru mednarodne zaščite)
(1) Do ureditve v zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, se osebi s priznano mednarodno zaščito, ki je imela pred priznanjem mednarodne zaščite status začasne zaščite in je bila nastanjena v nastanitvenih centrih ali drugih nastanitvenih kapacitetah v skladu z zakonom, ki ureja začasno zaščito, čas te nastanitve šteje v obdobje upravičenosti do nastanitve v nastanitvenih kapacitetah v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito.
(2) Do ureditve v zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, se osebi s priznano mednarodno zaščito, ki je imela pred priznanjem mednarodne zaščite status začasne zaščite, pravica do prejemanja denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu skrajša za čas prejemanja denarne pomoči za zasebno nastanitev v skladu z zakonom, ki ureja začasno zaščito.
(spremembe in dopolnitve Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja)
V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23) se:
1. v 135.a členu v drugem odstavku v dvaindvajseti alineji pika nadomesti z vejico in za njo doda nova, triindvajseta alineja, ki se glasi:
»– status prosilca za začasno zaščito, datum izdaje izkaznice osebe z začasno zaščito in datum pravnomočnosti odločitve, izdane v postopku začasne zaščite.«;
2. v 135.b členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za zagotavljanje točnosti in ažurnosti identifikacijskih podatkov udeležencev vzgoje in izobraževanja v centralni evidenci (podatkov o imenu, priimku, spolu, kraju in državi rojstva, stalnem oziroma začasnem prebivališču, državljanstvu, statusu prosilca za mednarodno zaščito, datumu pridobitve statusa in datumu izvršljivosti odločbe, izdane v postopku mednarodne zaščite, statusu prosilca za začasno zaščito, datumu izdaje izkaznice osebe z začasno zaščito oziroma datumu pravnomočnosti odločitve, izdane v postopku začasne zaščite) se ti na podlagi podatka o EMŠO udeleženca vzgoje in izobraževanja pridobijo iz centralnega registra prebivalstva.«.
(spremembe Zakona o dohodnini)
V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS in 104/24) se v 20. členu 10. točka spremeni tako, da se glasi:
»10. prejemkov, ki jih prosilcem za mednarodno zaščito v Sloveniji, osebam s statusom mednarodne zaščite v Sloveniji, prosilcem za začasno zaščito v Sloveniji, osebam z začasno zaščito v Sloveniji in tujcem, ki jim je dovoljeno začasno zadrževanje v Sloveniji, zagotavlja proračun v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, zakonom, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb, zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Sloveniji, in drugimi predpisi ter od prejemkov, ki jih zagotavlja mednarodna organizacija.«.
(spremembe in dopolnitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev)
V Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B in 122/23 – ZŠtip-1C) se:
1. v 25. členu peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena imajo učenci in dijaki, ki so nameščeni v rejniško družino na podlagi odločbe o namestitvi otroka v rejniško družino, ter učenci in dijaki, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma v domove za učence in obiskujejo šolo izven zavoda ter se redno izobražujejo in so prijavljeni na malico, pravico do brezplačne malice. Pravico do brezplačne malice imajo tudi učenci in dijaki, ki so prosilci za mednarodno zaščito ali prosilci za začasno zaščito, ki se redno izobražujejo in so prijavljeni na malico, in sicer do konca meseca, ki sledi mesecu, v katerem jim je bila priznana mednarodna zaščita oziroma začasna zaščita.«;
2. za 32. členom doda nov, 32.a člen, ki se glasi:
(posebni primer učinkovanja pravice do subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence, ki jim je priznana začasna ali mednarodna zaščita)
(1) Če učenci oziroma dijaki, ki jim je priznana začasna ali mednarodna zaščita in so vpisani v osnovno ali srednjo šolo, kjer se redno izobražujejo, in ki so prijavljeni na malico, še nimajo veljavne odločbe o subvenciji malice za učence oziroma dijake ali otroškem dodatku ali državni štipendiji, lahko zaprosijo za pravico do subvencije malice najpozneje v mesecu, v katerem jim je bila priznana začasna ali mednarodna zaščita. Če iz odločbe centra za socialno delo izhaja nižja pravica do subvencije malice za učence oziroma dijake oziroma pravica do subvencije malice preneha veljati, se že prejeta pravica ne šteje za neupravičeno prejeto pravico iz javnih sredstev.
(2) Če učenci, ki jim je priznana začasna ali mednarodna zaščita, in so vpisani v osnovno šolo, kjer se redno izobražujejo in ki so prijavljeni na kosilo, še nimajo veljavne odločbe o subvenciji kosila za učence ali otroškem dodatku ali državni štipendiji, lahko zaprosijo za pravico do subvencije kosila v mesecu, v katerem jim je bila priznana začasna ali mednarodna zaščita. Če iz odločbe centra za socialno delo izhaja nižja pravica do subvencije kosila za učence oziroma pravica do subvencije kosila preneha veljati, se že prejeta pravica ne šteje za neupravičeno prejeto pravico iz javnih sredstev.«.
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (Uradni list RS, št. 65/05, 5/17 – ZTuj-2D in 16/17 – uradno prečiščeno besedilo), ki pa se uporablja do začetka uporabe tega zakona.
(2) Določbe 24.a, 24.b in 25.a člena Zakona o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 20/97, 94/00 – odl. US, 67/02, 2/04 – ZPNNVSM in 65/05 – ZZZRO; v nadaljnjem besedilu: ZZZat) se uporabljajo do prenehanja statusa tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji osebam, ki so tega pridobile v skladu s 24.a členom ZZZat, pri čemer je za pomoč pri vključevanju oseb, ki so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje po ZZZat, pristojen urad. Do prenehanja statusa tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji osebam, ki so tega pridobile v skladu z 24.a členom ZZZat, se uporabljajo tudi določbe 3., 4., 8. in 9. člena Zakona o dopolnitvah Zakona o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 67/02).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati določba 7. člena Zakona o dopolnitvah Zakona o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 67/02).
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
– Uredba o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito (Uradni list RS, št. 42/22, 151/22 in 74/24);
– Pravilnik o vlogi za začasno zaščito in izkaznici osebe z začasno zaščito (Uradni list RS, št. 43/22);
– Pravilnik o postopku premestitve oseb z začasno zaščito (Uradni list RS, št. 110/05);
– Navodilo o postopku in načinu ravnanja z osebami, ki v času trajanja začasne zaščite nezakonito vstopijo v Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 34/06 in 58/22);
– Sklep o določitvi denarnega nadomestila za zasebno nastanitev (Uradni list RS, št. 41/14).
Ta zakon se začne uporabljati tri mesece po njegovi uveljavitvi, razen prvi, drugi in šesti odstavek 64. člena in četrti odstavek 65. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona, ter 70. člen tega zakona, ki se začne uporabljati naslednji dan po uveljavitvi tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 213-04/25-4/19
Ljubljana, dne 25. marca 2025
EPA 1916-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
