Številka:	U-I-16/23-25
Datum:	20. 3. 2025

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Feliksa Dovča, Ljubljana, in drugih, ki jih vse zastopa Klemen Golob, odvetnik v Ljubljani, na seji 20. marca 2025

1. Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 99/22), kolikor

– pod zap. št. 927 kategorizira javno pot »od Obvozne c. do 9992121« (odsek 716191) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 2178, k. o. Ježica,

– pod zap. št. 928 kategorizira javno pot »od 716191 do 716194« (odsek 716192) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 1607, k. o. Ježica, in

– pod zap. št. 930 kategorizira javno pot »od Obvozne c. do 9990684« (odsek 716194) v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 1618, 1619, 1620, 1621, 1622, 1623, 1690, 1796, 1801, 1802, 1809, 1841, 1843, 1857, 1858, 1859 in 1874, vsa k. o. Ježica,

2. Pobuda Pavla Zatlerja za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana, kolikor pod zap. št. 927 kategorizira javno pot »od Obvozne c. do 9992121« (odsek 716191) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 2178, k. o. Ježica, se zavrže.

3. Pobuda Draga Kušarja za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana, kolikor pod zap. št. 930 kategorizira javno pot »od Obvozne c. do 9990684« (odsek 716194) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 1678, k. o. Ježica, se zavrže.

4. Pobuda Aleša Mrzela za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana, kolikor kategorizira javno pot v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 1975/2 in 1975/3, obe k. o. Ježica, se zavrže.

5. Pobuda Andreja Bobiča za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana, kolikor pod zap. št. 1548 kategorizira javno pot »Pot ob Savi, od Obvozne c. do 716271« (odsek 720641) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 2054/2, k. o. Ježica, se zavrže.

6. Mestna občina Ljubljana mora pobudnikom povrniti njihove stroške postopka v višini 1.175,96 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudniki Feliks Dovč, Gašper Dovč, Janez Novak, Aleš Mrzel, Drago Kušar, Rado Kunaver, Andrej Bobič, Ivan Čerin, Franci Klemen, Branko Grad in Pavel Zatler so vložili pobudo, v kateri navajajo, da izpodbijajo 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju Odlok). Zatrjujejo njegovo neskladje z 22., 33. in 69. členom Ustave. Po trditvah pobudnikov je Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) sprejela Odlok, ne da bi prej z njimi kot dejanskimi in zemljiškoknjižnimi lastniki zemljišč, po katerih so kategorizirane javne občinske ceste oziroma javne poti, sklenila pravni posel ali začela postopke razlastitve. Pobudniki naj bi bili lastniki različnih zemljišč, ki ležijo v k. o. Ježica. Feliks Dovč naj bi bil lastnik zemljišč s parc. št. 1690, 1796 in 1809 (številka odseka javne poti 716194), Gašper Dovč zemljišča s parc. št. 1841 (številka odseka javne poti 716194), Janez Novak zemljišč s parc. št. 1621, 1801, 1802 in 1859 (številka odseka javne poti 716194), Aleš Mrzel zemljišč s parc. št. 1975/2 in 1975/3 (številki odsekov javne poti 720562 in 720641), Drago Kušar zemljišč s parc. št. 1678 in 1843 (številka odseka javne poti 716194), Rado Kunaver zemljišč s parc. št. 1622, 1623, 1857 in 1858 (številka odseka javne poti 716194), Andrej Bobič zemljišča s parc. št. 2054/2 (številki odsekov javne poti 720562 in 720641), Ivan Čerin zemljišč s parc. št. 1618, 1619, 1620 in 1874 (številka odseka javne poti 716194), Franci Klemen zemljišča s parc. št. 1607 (številka odseka javne poti 716192) ter Branko Grad in Pavel Zatler zemljišča s parc. št. 2178 (številka odseka javne poti 716191). Pobudniki razlagajo, kako so pridobili zemljišča, in trdijo, da je MOL kot javne poti kategorizirala kmetijske poti oziroma kolovoze ali gozdne vlake, ki jih nikoli niso prosto uporabljala vsa vozila, temveč na podlagi dogovorov le določeni lastniki zemljišč zaradi izkoriščanja kmetijskih in gozdnih površin. Odlok naj bi arbitrarno in nesorazmerno posegal v lastninsko pravico pobudnikov. Andrej Bobič navaja, da je za njegovo zemljišče v teku sodni spor v povezavi z razlastitvenim postopkom. Nihče od pobudnikov, ki naj bi v okviru javne razgrnitve Odloka podali pripombe in predloge, naj pred sprejetjem Odloka ne bi bil obveščen o stališču MOL do teh pripomb in predlogov. MOL naj bi bila opozorjena na spornost Odloka. Pobudniki predlagajo, naj Ustavno sodišče zadevo obravnava absolutno prednostno in razveljavi oziroma odpravi 7. člen Odloka ter MOL naloži v plačilo stroške postopka v 30 dneh po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Pobudniki so naknadno vložili tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

2. MOL v odgovoru na pobudo primarno navaja, da so trditve pobudnikov o njihovem lastništvu zemljišč, po katerih naj bi potekale kategorizirane javne poti, neizkazane. Pobuda naj bi bila tudi prepozna v delu, ki se nanaša na zemljišče s parc. št. 2178, k. o. Ježica, ker naj bi do sporne kategorizacije na tem zemljišču prišlo že s prej veljavnim Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/05 in 33/08 – v nadaljevanju Odlok/05). Poleg tega naj bi bil le Branko Grad lastnik zemljišča s parc. št. 2178, k. o. Ježica, ne pa tudi Pavel Zatler. Andrej Bobič naj ne bi bil lastnik zemljišča s parc. št. 2054/2, k. o. Ježica. Glede zemljišč s parc. št. 1874, 1843, 1620, 1618, 1622, 1623, 1857, 1858, 1859, 1841, 1796 in 1607, vsa k. o. Ježica, MOL trdi, da pred pristojno geodetsko upravo poteka postopek evidentiranja urejene meje, v katerem se ugotavljajo oziroma evidentirajo meje teh zemljišč z zemljišči s parc. št. 2340, 2341 in 2343, vsa k. o. Ježica, ki so v lasti MOL. Postopek naj bi bil prekinjen zaradi sodnega postopka sodne ureditve meje. Prav tako naj bi bil v teku postopek razlastitve zemljišča s parc. št. 1975/2, k. o. Ježica. Tako naj še ne bi bilo jasno, ali javne poti sploh potekajo po navedenih zemljiščih. MOL navaja, da gre v naravi za javne poti, ki obstajajo že daljše časovno obdobje oziroma od prvih vpisov v kataster in zemljiško knjigo. Na zemljiščih s parc. št. 1678 in 1975/3, obe k. o. Ježica, naj v naravi ne bi bilo nobene javne poti. Javne poti naj bi po podatkih digitalnega katastra res potekale po zemljiščih s parc. št. 1809, 1690, 1621, 1801 1802, 1843, vsa k. o. Ježica, vendar naj bi se to ustrezno uredilo, ko naj bi se končali postopki ureditve oziroma evidentiranja mej. MOL razlaga, da javna pot v naravi povsem ne sledi katastrskim mejam zemljišč. Noben predpis naj ne bi določal, da bi bila dolžna pri sprejemanju Odloka v okviru sodelovanja javnosti odgovarjati na podane predloge in pripombe.

3. Po pozivu Ustavnega sodišča so pobudniki pobudo dopolnili z izpiski iz zemljišče knjige za posamezna zemljišča. Predložili so tudi izpiske s spletne strani Urbinfo in odgovorili na navedbe MOL. Trdijo, da navedbe MOL ne držijo, razen kolikor se nanašajo na zemljišči s parc. št. 2054/2 in 2178, obe k. o. Ježica. Zemljišče s parc. št. 2178, k. o. Ježica, naj bi bilo v izključni lasti Branka Grada. Za predmetni postopek naj bi bilo dejansko nepomembno, ali je po zemljiščih kadarkoli v naravi potekala javna pot oziroma javna cesta. Prav tako naj bi bilo nepomembno, ali so v teku upravni ali sodni postopki ugotavljanja mej s sosednjimi zemljišči. Pomembno naj bi bilo le, ali je MOL pred zatrjevano nezakonito in protiustavno kategorizacijo s pobudniki sklenila pravni posel za pridobitev v last zemljišča, po katerih je z izpodbijanim Odlokom kategorizirala javne ceste in poti, oziroma ali je s tem v zvezi postala lastnica zemljišč v razlastitvenih postopkih. MOL naj ne bi storila nič od tega.

4. Po pozivu Ustavnega sodišča je MOL predložila podatke (grafične prikaze) o poteku javnih poti iz evidence o javnih cestah. Do teh dodatnih podatkov se pobudniki niso posebej opredelili.

5. Predlog pobudnikov za izdajo začasne odredbe je Ustavno sodišče zavrnilo s sklepom št. U-I-16/23 z dne 28. 2. 2023, ker niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ustavno sodišče tudi ni sprejelo odločitve o absolutno prednostni obravnavi zadeve.

6. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS). Odlok je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 22. 7. 2022 in je začel veljati petnajsti dan po objavi, tj. 6. 8. 2022 (11. člen Odloka). Pobuda je bila vložena 19. 1. 2023, to je v roku iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS. Ustavno sodišče ne sledi stališču MOL, da je pobuda prepozna, kolikor se nanaša na zemljišče s parc. št. 2178, k. o. Ježica, ker naj bi do sporne kategorizacije na tem zemljišču prišlo že z Odlokom/05. Če občina z novejšim odlokom ponovno kategorizira javno cesto, ki je v preteklosti že bila kategorizirana (kot trdi MOL in kar ni sporno), se rok za vložitev pobude presoja glede na novi odlok, če prejšnji v upoštevnem delu ne velja več,¹ kot v obravnavani zadevi.² Pobuda je pravočasna.

7. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZUstS pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude. Pravni interes je podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS). V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo predpisi o kategorizaciji občinskih javnih cest učinkujejo neposredno na pravne položaje lastnikov zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane javne ceste.

8. V obravnavani zadevi ni sporno, da za zemljišče s parc. št. 2054/2, k. o. Ježica (po katerem naj bi bila kategorizirana javna pot »Pot ob Savi, od Obvozne c. do 716271« na podlagi 7. člena Odloka, pod zap. št. 1548, odsek 720641³), ob vložitvi pobude v zemljiški knjigi ni bila vpisana lastninska pravica v korist Andreja Bobiča. Zato Andrej Bobič za vloženo pobudo ne more izkazovati pravnega interesa v smislu 24. člena ZUstS.

9. V obravnavani zadevi tudi ni sporno, da pobudnik Pavel Zatler, ki izpodbija Odlok v delu, kolikor se nanaša na zemljišče s parc. št. 2178, k. o. Ježica (po katerem naj bi bila kategorizirana javna pot »od Obvozne c. do 9992121« na podlagi 7. člena Odloka, pod zap. št. 927, odsek 716191), ni (so)lastnik tega zemljišča, temveč je (izključni) lastnik tega zemljišča Branko Grad. Glede na to tudi Pavel Zatler ne more izkazovati pravnega interesa za vloženo pobudo.

10. Nadalje je treba navesti, da je za ugotovitev, ali izpodbijana določba sporno javno pot določa (kategorizira) na določenem zemljišču, upoštevna ureditev v že omenjeni evidenci o javnih cestah.⁴ V času sprejetja Odloka je veljal Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1), ki je v prvem odstavku 40. člena določal, da se za potrebe načrtovanja, spremljanja stanja, upravljanja, vzdrževanja in za statistične namene vodi evidenca o javnih cestah kot banka cestnih podatkov. Tretji odstavek 40. člena ZCes-1 je določal, da za občinske ceste to evidenco vodi in vzdržuje občina. Evidenco o javni cestah določa tudi 50. člen zdaj veljavnega Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2).

11. Iz pojasnil MOL in podatkov iz evidence o javnih cestah, ki jih je predložila MOL, izhaja, da po zemljišču s parc. št. 1678, k. o. Ježica, ne poteka javna pot, ki naj bi bila glede na trditve v pobudi kategorizirana v skladu s 7. členom Odloka pod zap. št. 930, »od Obvozne c. do 9990684«, odsek 716194. To pomeni, da Drago Kušar, ki zatrjuje nezakonitost in protiustavnost Odloka tudi v delu, kolikor se nanaša na to zemljišče, za pobudo v tem delu ne izkazuje pravnega interesa.

12. Prav tako iz pojasnil MOL in podatkov iz evidence o javnih cestah izhaja, da ne obstajata zemljišči s parc. št. 1975/2 in 1975/3, obe k. o. Ježica. MOL navaja, da je v zemljiškem katastru navedeno le zemljišče s parc. št. 1975, k. o. Ježica. Aleš Mrzel sicer trdi, da je po zemljiščih s parc. št. 1975/2 in 1975/3, obe k. o. Ježica, v skladu s 7. členom Odloka kategorizirana javna pot, odsek 720562, in da po zemljišču s parc. št. 1975/3, k. o. Ježica, poteka odsek 720641 (zap. št. 1548). Aleš Mrzel je tudi predložil zemljiškoknjižna izpiska, iz katerih izhaja, da je (so)lastnik zemljišč s parc. št. 1975/2 in 1975/3, obe k. o. Ježica. Predložil pa je tudi izpisek oziroma grafični prikaz s spletne strani Urbinfo, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da določena javna pot poteka po zemljišču s parc. št. 1975. Toda dodatnih pojasnil Aleš Mrzel ni navedel. Posledično je nejasno, ali in v kolikšnem obsegu naj bi sporna javna pot potekala po zemljiščih v lasti Aleša Mrzela, ki v pobudi tudi omenja dva različna odseka javne poti. Čeprav MOL trdi, da obstaja zemljišče s parc. št. 1975, k. o. Ježica, in je verjetno, da je prišlo do določenih pravnih oziroma dejanskih sprememb v zvezi s tem zemljiščem (kot je bilo navedeno, obstoj tega zemljišča izhaja tudi iz prilog pobude), Ustavno sodišče ne more samo ugotavljati, po katerih zemljiščih naj bi potekala sporna javna pot (če je na primer iz enega zemljišča nastalo več zemljišč), ker bi s tem preseglo trditveno podlago pobude. Praviloma je sicer odločilen potek javne poti, kot je določen v evidenci o javnih cestah, vendar pobudnik niti ne trdi, da bi bil (zdaj ali v preteklosti) lastnik zemljišča, po katerem po tej evidenci poteka javna pot. Pobudnik se na navedbe MOL, da obstaja le zemljišče s parc. št. 1975, k. o. Ježica, ni odzval. Ustavno sodišče glede na vse navedeno torej ugotavlja, da tudi Aleš Mrzel ne more izkazovati pravnega interesa za vloženo pobudo zoper Odlok, kolikor po njegovih trditvah kategorizira javno pot v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 1975/2 in 1975/3, obe k. o. Ježica, saj podatki iz evidence o javnih cestah temu ne pritrjujejo.

Glede drugih zemljišč

13. Pobudniki so z zemljiškoknjižnimi izpiski, ki so jih predložili po pozivu Ustavnega sodišča, izkazali, da so lastniki drugih zemljišč, na katera se nanaša pobuda in po katerih v skladu z Odlokom poteka javna pot. Gre za zemljišči s parc. št. 2178, k. o. Ježica (po katerem poteka pod zap. št. 927 7. člena Odloka kategorizirana javna pot »od Obvozne c. do 9992121«, odsek 716191), in parc. št. 1607, k. o. Ježica (po katerem poteka pod zap. št. 928 7. člena Odloka kategorizirana javna pot »od 716191 do 716194«, odsek 716192), ter za zemljišča s parc. št. 1618, 1619, 1620, 1621, 1622, 1623, 1690, 1796, 1801, 1802, 1809, 1841, 1843, 1857, 1858, 1859 in 1874, vsa k. o. Ježica (po katerih poteka pod zap. št. 930 7. člena Odloka kategorizirana javna pot »od Obvozne c. do 9990684«, odsek 716194).

14. Ugovori MOL, da ni jasno, ali javna pot v naravi res poteka po vseh zemljiščih pobudnikov zaradi odprtih pravnih postopkov v zvezi z mejami ali lastništvom posameznih zemljišč, niso upoštevni. Iz grafičnega prikaza poteka občinske ceste, kot izhaja iz javne evidence o javnih cestah, namreč izhaja, da je skladno z Odlokom javna cesta (javna pot) kategorizirana na zemljiščih s parc. št. 1607, 1618, 1619, 1620, 1621, 1622, 1623, 1690, 1796, 1801, 1802, 1809, 1841, 1843, 1857, 1858, 1859, 1874 in 2178, vsa k. o. Ježica. Kot je bilo že navedeno, se je treba pri ustavnosodni presoji Odloka v obravnavani zadevi opreti na evidenco o javnih cestah, upoštevaje okvir navedb pobudnikov. Morebitni pravni postopki v zvezi z zemljišči sami po sebi na podatke v evidenci javnih cest ne morejo vplivati. Grafični prikaz iz evidence o javnih cestah ni zgolj informativne narave. Če pristojni organ, ki vodi evidenco občinskih cest, meni, da ta ne odraža določitve kategorizacije občinskih cest, kot je določena z občinskim odlokom, je dolžan ustrezno uskladiti evidenco, v samo določitev javne ceste pa lahko poseže občinski svet s sprejetjem akta o spremembi ali razveljavitvi občinskega odloka po predhodno izvedenem ustreznem postopku.⁵ Bremena ustrezne ureditve lastništva zemljišč ne morejo biti na posameznikih (lastnikih zemljišč), temveč na občinah, ki začnejo postopke kategorizacije javnih cest. Pobudniki torej izkazujejo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, kolikor se nanaša na javno pot, ki v skladu z Odlokom poteka po prej navedenih zemljiščih, in Ustavno sodišče je štelo, da pobudniki izpodbijajo Odlok v tem obsegu.

Sklepno

15. Iz vseh navedenih razlogov je Ustavno sodišče zavrglo pobude Pavla Zatlerja, Aleša Mrzela in Andreja Bobiča, prav tako pa tudi pobudo Draga Kušarja, kolikor se nanaša na zemljišče s parc. št. 1678, k. o. Ježica (2.–5. točka izreka). V preostalem delu je Ustavno sodišče pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

16. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

17. ZCes-2 pojem in status javnih cest ureja v 3. členu. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. V prvem odstavku 49. člena ZCes-2 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 49. člena ZCes-2 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi ZCes-1, ki je, kot je bilo navedeno, veljal v času sprejetja Odloka, in pred tem tudi že Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

18. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila.⁶ Tudi v obravnavani zadevi MOL pred kategorizacijo sporne javne poti po zemljiščih s parc. št. 1607, 1618, 1619, 1620, 1621, 1622, 1623, 1690, 1796, 1801, 1802, 1809, 1841, 1843, 1857, 1858, 1859, 1874 in 2178, vsa k. o. Ježica, teh zemljišč ni pridobila v last. Že zato je 7. člen Odloka, kolikor kategorizira javno pot v delu, ki poteka po teh zemljiščih pobudnikov, v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 7. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave.

19. Zato je Ustavno sodišče 7. člen Odloka razveljavilo, kolikor se nanaša na zgoraj navedena zemljišča pobudnikov (1. točka izreka). Glede na takšno odločitev se v presojo drugih očitkov pobudnikov in navedb MOL ni spuščalo.

20. Pobudniki so zahtevali povračilo stroškov postopka. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu.⁷ V konkretnem primeru Ustavno sodišče ocenjuje, da so takšni razlogi podani. Glede na zelo obsežno ustavnosodno presojo občinskih predpisov o kategorizaciji občinskih cest je namreč MOL lahko utemeljeno pričakovala, da bodo pobudniki vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka ter da bo sprejeta odločitev Ustavnega sodišča vsebinsko enaka kot v drugih podobnih zadevah. Iz pobude izhaja, da je bila MOL pred sprejetjem Odloka, v fazi posredovanja predlogov in pripomb javnosti, opozorjena na protiustavnost kategorizacije, česar MOL ne zanika. MOL je v postopku pred Ustavnim sodiščem navajala, da ni jasno, ali po določenih zemljiščih v naravi dejansko poteka sporna javna pot. Vendar je treba upoštevati, da je ravno obveznost občine, da pred kategorizacijo ustrezno uredi lastništvo zemljišč, kar izhaja tudi iz številnih odločitev Ustavnega sodišča, namenjena preprečevanju tovrstnih položajev. Občine so v vsakem primeru dolžne pridobiti zemljišča pred kategorizacijo javnih cest. Glede na vse navedeno je Ustavno sodišče o stroškovnem zahtevku odločilo, kot izhaja iz 6. točke izreka.

21. Pobudniki so vložili pobudo po pooblaščenem odvetniku. Ustavno sodišče je priznalo odvetniške stroške za opravljene storitve po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18 in 70/22 – v nadaljevanju Odvetniška tarifa), upoštevaje vrednost točke v višini 0,60 EUR (Sklep o spremembi vrednosti točke, Uradni list RS, št. 22/19), in sicer za pobudo z dne 19. 1. 2023 ter za obrazloženo vlogo z dne 5. 4. 2023. Stroškov za vlogo z dne 26. 1. 2023, s katero so pobudniki predlagali izdajo začasne odredbe, Ustavno sodišče ni priznalo, ker pobudniki s tem predlogom niso uspeli. Prav tako ni priznalo priglašenih stroškov za posvet s strankami in pregled listin, ker sta to storitvi, ki sta zajeti v priznani nagradi za sestavo pobude in obrazložene vloge. Po 1. točki Tarifne številke 7 je Ustavno sodišče za pobudo glede na zahtevnost obravnavane zadeve, upoštevaje 500 točk, priznalo stroške v znesku 300 EUR, po 2. točki Tarifne številke 7 za obrazloženo vlogo stroške v znesku 225 EUR in materialne stroške v znesku 10,50 EUR (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife). Zahtevano zvišanje vrednosti storitve za 100 odstotkov za zastopanje enajstih strank (prvi odstavek 7. člena Odvetniške tarife) je Ustavno sodišče priznalo delno, ker je v celoti zavrglo pobude treh pobudnikov (pobudo enega pobudnika je zavrglo delno). Zvišanje vrednosti storitve je priznalo v višini 80 odstotkov (za zastopanje osmih strank), kar znaša 428,40 EUR. Priznalo je tudi DDV v višini 22 odstotkov v znesku 212,06 EUR, ker je pooblaščenec pobudnikov zavezanec za DDV. Stroški zastopanja skupaj znašajo 1.175,96 EUR.

22. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena, tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsedujoča sodnica dr. Špelca Mežnar ter sodniki dr. Matej Accetto, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno.

¹ Prim. npr. sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-312/06 z dne 10. 4. 2008, 3. točka obrazložitve, in št. U-I-119/21 z dne 1. 3. 2022, 3. točka obrazložitve, ter odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-495/20 z dne 2. 3. 2023 (Uradni list RS, št. 32/23), 5. točka obrazložitve. V citiranih primerih sta dva odloka kategorizirala isto javno cesto, in Ustavno sodišče je zavrglo pobudo zoper prvi, ne več veljavni odlok.

² Člen 10 Odloka določa, da z dnem njegove uveljavitve preneha veljati Odlok/05.

³ Andrej Bobič sicer v pobudi navaja tudi odsek 720562, vendar po podatkih MOL iz evidence o javnih cestah izhaja, da po navedenem zemljišču poteka odsek 720641.

⁴ Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-169/19 z dne 3. 2. 2022 (Uradni list RS, št. 20/22), 7. točka obrazložitve.

⁵ Glej prav tam.

⁶ Npr. odločba Ustavnega sodišča št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013 (Uradni list RS, št. 16/13).

⁷ Tako npr. v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-243/19 z dne 6. 7. 2022 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/22), 9. točka obrazložitve, št. U-I-509/18 z dne 19. 5. 2022 (Uradni list RS, št. 79/22), 9. točka obrazložitve, št. U-I-190/20 z dne 10. 3. 2022 (Uradni list RS, št. 41/22), 11. točka obrazložitve, št. U-I-116/17 z dne 30. 9. 2020 (Uradni list RS, št. 145/20), 11. točka obrazložitve, št. U-I-213/16 z dne 9. 1. 2020 (Uradni list RS, št. 4/20), 9. točka obrazložitve, št. U-I-166/14 z dne 21. 4. 2016 (Uradni list RS, št. 32/16), 7. točka obrazložitve, in št. U-I-198/14 z dne 23. 3. 2016 (Uradni list RS, št. 25/16), 9. točka obrazložitve.