Na podlagi 119. člena in druge alineje 4. točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) ter 17. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 54/21 in 184/21) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 27. 3. 2025 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ograde v Sežani (EUP SŽ-149 SSe)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Sežana (Uradni list RS, št. 20/16, 52/18, 81/19; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme občinski podrobni prostorski načrt Ograde v Sežani (EUP SŽ-149 SSe) – v nadaljnjem besedilu: OPPN, ki vsebuje:
1. arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
2. načrt parcelacije,
3. etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna,
4. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
5. rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
6. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
7. pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
8. vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
9. zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
10. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
11. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
12. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN,
13. pogoje za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov.
(2) OPPN je izdelalo podjetje PIA STUDIO projektiranje, inženiring, arhitektura d.o.o. Portorož, Obala 26, 6320 Portorož, pod št. 21/2019.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Z OPPN se določa celovito prostorsko ureditev prostostoječe stanovanjske gradnje eno ali dvostanovanjskih stavb, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za urejanje utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture.
Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
Besedni del vsebuje
1. Besedilo odloka v obliki splošnega pravnega akta.
Grafični del OPPN vsebuje:
1. Izsek iz kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju M 1:5000
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, M 1:1000
3. Območje podrobnega načrta z geodetskim posnetkom, M 1:1000
4. Ureditvena situacija s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:7500
5. Ureditvena situacija, M 1:1000
5a. Prerez A-A, M 1:600
6. Geodetska zazidalna situacija, M 1:1000
7. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:1000
8. Prometna ureditev, M 1:1000
9. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje zdravja, celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, ohranjanje narave, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom M 1:1000
10. Načrt parcelacije M 1:1000.
OPPN ima naslednje priloge:
1. izvleček iz občinskega prostorskega načrta, ki se nanaša na obravnavano območje,
2. izhodišča za pripravo OPPN,
3. prikaz stanja v prostoru,
4. strokovne podlage,
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
6. obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
7. povzetek za javnost.
(1) Območje obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelami številka 2212/768-del, 2212/769, 2212/770, 2212/747, 2212/746, 2212/745, 2212/744, 2212/743, 2212/742, 2212/741, 2212/750, 2212/751, 2212/752, 2212/753, 2212/754, 2212/755, 2212/756, 2212/757, 2212/759, 2408/6, 2409/1, 2212/691, 2410/3, 2212/684, 2212/695, 2212/748, 2212/758, 2212/536, 2212/685, 2212/686, 2212/687, 2212/699, 2212/698, 2212/700, 2212/688, 2212/684, 2212/683, 2212/692, 2212/689, 2212/690, 2406/21-del, 2212/693, 2212/694, 2409/4, 2409/3, 2410/5, 2404/69-del, 2212/749, vse katastrska občina Sežana.
Gospodarska javna infrastruktura, ki poteka v območju OPPN, se navezuje na infrastrukturo, ki poteka po parcelah izven območja OPPN, in sicer po parcelah št. 2212/4699-del, 2406/21, vse katastrska občina Sežana.
(2) Meja ureditvenega območja je prikazana v grafičnem delu OPPN, Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, risba št. 2.
III. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV
(1) Obravnavano območje meji na jugovzhodni in jugozahodni strani na obstoječe gozdne površine. Na severovzhodni strani meji na nepozidana stavba zemljišča EUP SŽ-148*. V manjšem delu na severni strani meji na obstoječo stanovanjsko sosesko EUP SŽ-105, v večjem delu na severni in severozahodni strani pa na nepozidana stavbna zemljišča EUP SŽ-106*.
Lega
(2) Obravnavano območje leži jugovzhodno od centra Sežane in je z njim povezano preko obstoječih prometnic. Površina terena je rahlo nagnjena in se spušča proti jugozahodu, kjer se odpira tudi pogled proti okoliški pokrajini.
Dejanska raba in komunalna opremljenost območja
(3) Zemljišča so v naravi nepozidana in poraščena deloma z nižjo vegetacijo, deloma z gozdom. Glede na register dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč spada območje OPPN pod gozd. Območje ni komunalno opremljeno.
Varovana območja in varovalni pasovi
(4) Območje OPPN ni varovano z vidika kulturne dediščine in z vidika varstva narave. Območje OPPN ne leži znotraj poplavnih območij. Znotraj območja OPPN ni varovalnih gozdov ali gozdnih rezervatov in območje OPPN ne leži znotraj vodovarstvenih območij.
(5) Območje OPPN spada v povodje Jadranskega morja, v porečje Obale ter v vodno telo podzemnih vod Kras z Brkini. Območje OPPN je v območju z zelo veliko stopnjo požarne ogroženosti Kras II.
(6) Območje je plazljivo.
(7) Območje OPPN ni znotraj varovalnih pasov.
Prometno in infrastrukturno navezovanje
(8) V bližini območja OPPN se nahajata občinski lokalni cesti JP št. 375051 in 875251 z odvodnjavanjem, javnim vodovodnim omrežjem, javnim omrežjem fekalne kanalizacije, javnim distribucijskim elektroenergetsim omrežjem, omrežjem elektronskih komunikacij ter distribucijskim plinovodom. Predvidena je navezava na obstoječe prometno omrežje in infrastrukturno omrežje vodovoda, kanalizacije, elektrike in telekomunikacij.
(9) Vplivi v času gradnje bodo segali na zemljišča znotraj OPPN in na zemljišča v neposrednem stiku ter na zemljišča potrebna za gradnjo navezav na javno gospodarsko infrastrukturo.
IV. NAČRT PARCELACIJE/GRADBENE PARCELE
(načrt parcelacije/gradbene parcele)
Parcelacija se izvede na podlagi načrta iz tega OPPN.
V območju OPPN so opredeljene naslednje nove gradbene parcele:
C1 …. javna pot
C2 …. javna pot
C3 …. javna pot
P 1- P 35 ….. stanovanjska parcela, namenjena ureditvi posamične eno ali dvostanovanjske stavbe.
Na gradbenih parcelah z oznako Parcela C1, C2 in C3 se načrtuje ureditev prometnega in komunalnega omrežja ter druge gospodarske javne infrastrukture. Ureditve obsegajo ureditev nove javne poti z dvostranskim pločnikom, obračališčem na koncu ulice, posamične prometne priključke do gradbenih parcel stanovanjskih stavb ter ureditev druge gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo.
Na gradbeni parceli C2 se načrtuje ureditev eko otoka in trafo postaje.
Na gradbenih parcelah z oznako P 1 do P 35 se načrtuje 35 eno ali dvostanovanjskih stavb v šestih nizih. Ureditve na posamezni gradbeni parceli obsegajo novogradnjo eno ali dvostanovanjske stavbe, ureditev funkcionalnih površin (površine za mirujoči promet, dvorišče, intervencijske površine) z ureditvijo pomožnih objektov (kot so garaže, nadstreški, ograje, oporni zidovi), ureditev odprtih zelenih površin (terasa, vrt, druge zelene površine) z ureditvijo pomožnih objektov (kot so vrtne ute, senčnice, podporni zidovi, bazeni) ter ureditev prometnega priključka in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
V. URBANISTIČNE, ARHITEKTURNE IN KRAJINSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustne gradnje znotraj OPPN)
(1) V ureditvenem območju OPPN so dovoljene naslednje gradnje:
1. gradnja novih objektov,
2. odstranitev objektov,
3. rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije, prizidave objektov,
4. vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist,
5. sprememba namembnosti.
(2) Do pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene v skladu z dejansko rabo zemljišč.
(prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrst dopustnih objektov)
(1) Osnovna dejavnost na območju je bivanje.
(2) Spremljajoče dejavnosti kot so opredeljene v OPN:
– družbene dejavnosti,
– poslovne dejavnosti (iz področja dejavnosti N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti so dopustne samo 82 pisarniške dejavnosti in spremljajoče poslovno storitvene),
– druge dejavnosti (ki služijo tem območjem).
Spremljajoče dejavnosti lahko v glavnem objektu, namenjenem bivanju, dosegajo do 50 % bruto tlorisne površine (BTP).
(3) Izključujoča dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti,
– promet in skladiščenje,
– gostinstvo in turizem,
– vzdrževanje in popravila motornih vozil.
(4) Vrste dopustnih objektov v območju OPPN:
Glavni objekti na gradbenih parcelah:
– 11100 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe.
Pomožni oziroma pripadajoči objekti:
– 12420 Garažne stavbe (za osebna vozila do velikosti BTP 100 m2)
– 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev (ute in letne kuhinje do velikosti 25 m2 in nadstrešnice do velikosti 50 m2)
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (samo vkopani rezervoarji za vodo do 8 m3 in drvarnice do 20 m2)
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo bazen za kopanje do 60 m3)
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (ograje in oporni zidovi).
Objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
– 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo
– 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija)
– 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi
– 22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
(prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov)
(1) V območju pozidave je gradnja stavb dovoljena znotraj gradbenih parcel, ki se oblikujejo v skladu z določili tega odloka. Prostorski akt predvideva 35 gradbenih parcel.
(2) Gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture je dovoljena tudi preko gradbenih parcel, razen če s tem OPPN ni določeno drugače.
(3) Pri določitvi lege glavnih stavb je minimalen odmik od parcelnih meja sosednjih gradbenih parcel 4 m. Manjši odmik od parcelne meje je dovoljen (v okviru GM) s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča, od katerega bo odmik manjši od 4 m.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, je odmik stavb najmanj 10 m od jugovzhodnega in jugozahodnega dela meje območja urejanja, kakor je prikazano na ureditveni situaciji.
Gradnja podzemnih delov stavb
(5) Pri legi podzemnih delov stavb je, poleg splošnih določil o legi objektov, treba upoštevati še vpliv na mehansko odpornost in stabilnost obstoječih ter predvidenih objektov.
Gradbena meja in regulacijska linija (regulacijske črte)
(6) Gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča, pri čemer velja:
– gradnja manj zahtevnih objektov je dopustna samo znotraj gradbene meje GM1,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so taki, da imajo enega ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi, je dopustna samo znotraj gradbene meje GM2. Ostali nezahtevni in enostavni objekti niso omejeni z gradbeno mejo,
– gradnja podzemnih delov objektov je dopustna znotraj GM.
(7) Regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra. Znotraj RL je možna graditev gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo.
(8) GM in RL so prikazane v grafičnem delu OPPN.
(prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov)
(1) Tlorisni gabarit: podolžen tloris, pri čemer se upošteva merila za lego objektov.
(2) Objekti so podolgovate oblike, daljša stranica je vzporedna s smerjo plastnic. Osnovnemu stavbnemu volumnu so znotraj gradbene meje in z upoštevanjem vseh drugih pogojev odloka, lahko dodani manjši podrejeni volumni. Prostornina podrejenih volumnov ne sme presegati 50 % volumna celotne stavbe. Največja tlorisna dimenzija objekta pravokotne oblike je 18 m × 10 m, v primeru členjenega tlorisa pa 18 m × 15 m, ob upoštevanju predpisanih odmikov.
(3) Višinski gabarit glavnih stavb: (K)+P+1. Dopustna je izvedba vklopane kleti. Popolnoma vkopani deli stavb globinsko niso omejeni. Število podzemnih etaž ni omejeno. Klet (kratica K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol, pritličje (kratica P) pa je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
(4) Osnovni kubus glavne stavbe ne sme biti pritličen (atrijske hiše niso dovoljene) pri čemer se kot pritličje pojmuje tisti del stavbe, ki je neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu. Najvišja višina nadzemnega dela glavnega objekta lahko znaša 10 m, merjeno od kote terena pred najvišjo stranico objekta do vrha slemena. Višinski gabariti pomožnih oziroma pripadajočih stavb je največ 4 m do vrha slemena. Podporni zidovi, ki so višji od 1,5 m morajo biti izvedeni v kaskadah, pri katerih je posamezen podporni zid visok največ 1,5 m, zeleni pas v kaskadi pa je širok najmanj 0,3 m.
(5) Kota pritličja je na terenu, nagnjenem do 10 %, največ 50 cm nad najnižjo točko terena ob objektu.
Pri določanju etažnosti šteje, da je pritličje del stavbe, ki je neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
(6) Dopustni faktor zazidanosti gradbene parcele objekta (FZ) je največ 0,4, kar predstavlja razmerje med zazidano površino vseh stavb in celotno površino gradbene parcele. V primerih, da so parcele večje od 1000 m2, se merila za velikost objektov računajo za površino gradbene parcele 1000 m2.
FZ se šteje od zazidane površine vseh stavb na gradbeni parceli.
(7) Delež parcele, ki je lahko namenjen pomožnim objektom, ki so v funkciji glavnega objekta, znaša največ 0,15.
(prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)
(1) Objekti so predvideni kot sodobno oblikovani stanovanjski objekti za bivanje.
(2) Fasada:
– prepovedani so dodatki kot so večkotni izzidki, vetrolovi, stolpiči, fasadni pomoli in drugi neznačilni arhitekturni elementi.
– bela, siva in nežni zemeljski toni (bež, oker, opečna, rjava) pastelne barve;
– barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– intenzivna barva fasad in fasadna opeka ni dopustna,
– prepovedane so poslikave fasad;
– cokla praviloma ni.
(3) Okenske in vratne odprtine imajo praviloma obliko pokončnega pravokotnika, večje odprtine in odprtine v obliki ležečega pravokotnika so dopustne v pritličju oziroma v območju bivalnih prostorov ter na vizualno manj izpostavljenih delih stavbe. Stavbno pohištvo je priporočljivo v naravnih barvah lesa, v umirjenih sivo-zelenih in zeleno-modrih tonih ter zemeljskih barvah; izvedba v živih barvah ni dovoljena.
(4) Senčila so polkna, izjemoma drugo senčilo, če je to utemeljeno s projektom.
(5) Izhodišče v oblikovanju strešin je dvokapnica, naklon 18–25 stopinj. Sleme v vzdolžni smeri stavbe, nad manjšimi dodanimi stavbnimi volumni je lahko tudi ravna streha ali enokapna streha. Naklon enokapne strehe mora biti usklajen z naklonom dvokapne strehe.
(6) Kritina opečne barve.
(7) Smer slemena osnovnega kubusa stavbe mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta.
(8) Čopi in frčade niso dopustni, lahko se izvedejo manjša strešna okna v ravnini strešine.
(9) Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in različno kritino ter strehe z atiko.
(ureditev zunanjih in obcestnih površin)
(1) Faktor zelenih površin: minimalno 0,2.
(2) Prepovedane so eksotične rastlinske vrste, iglavci in druge neavtohtone vrste.
(3) Objekt in zunanja ureditev naj se prilagajata terenu, če to ni mogoče, se višinske razlike premosti s travnatimi brežinami ali s podporni zidovi, ki so na nagnjenem terenu lahko visoki do 1,50 m, pri čemer mora biti vsaj 50 % zidu ozelenjenega, če je zid izveden iz vidnega betona.
(4) Ograje se lahko postavi skladno s splošnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji iz OPN.
(5) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje, razen če upravljavec soglaša z drugačnimi pogoji.
(6) Za določitev parkirnih mest se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji iz OPN, pri čemer velja, da je potrebno zagotoviti 2 PM/stanovanje; 1 PM/30 m2 uporabne površine namenjene dopustnim spremljajočim dejavnostim, vendar ne manj kot 2 PM v primeru dejavnosti z obiskom strank.
(7) Oblikovanje utrjenih površin: tlakovanje poti in dvorišč naj bo enostavno in čistih linij; posamezne izvedbe morajo biti enotne in izvedene v nevpadljivih barvnih odtenkih zemeljskih tonov.
(8) Vidne zunanje in obcestne površine ter zasaditev zelenja in dreves se z urejanjem prilagodijo obstoječim ureditvam v mejnih stanovanjskih območjih.
(9) Zaradi zagotavljanja požarne varnosti je na jugovzhodnem in jugozahodnem robu območja, v širini požarnega pasu, ki znaša 10 m, pri urejanju zunanjih površin potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje tveganja prenosa požara. V požarnem pasu ni dovoljena zasaditev visokega drevesnega rastlinja. Upoštevati je potrebno področne predpise glede požarne varnosti in splošne smernice s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pred požarom ter nadrejene prostorske akte.
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Pri lociranju enostavnih in nezahtevnih objektov je treba upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime.
(2) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanja prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Urbana oprema mora biti enotno oblikovana.
(3) Na gradbeni parceli je dovoljenja gradnja naslednjih pripadajočih (enostavnih in nezahtevnih) objektov:
– 12420 Garažne stavbe do 50 m2
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča do 20 m2 za stavbe (samo drvarnice)
– 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev (ute in letne kuhinje do velikosti 25 m2 in nadstrešnice do velikosti 50 m2).
(4) Odmik od parcelne meje za enostavne in nezahtevne objekte, v katere se lahko vstopi, je minimalno 1,5 m, razen s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča (s soglasjem je lahko manjši, v okviru GM). Enostavni in nezahtevni objekti, ki sodijo med gradbeno inženirske objekte ter so vkopani, so lahko postavljeni do parcelne meje pod pogojem, da pri gradnji in vzdrževanju ni in ne bo motena sosednja posest. Maksimalna višina ograje je 1,8 m. Zidani del ograje je lahko maksimalne višine 1 m. Maksimalna višina opornega zidu je 1,5 m.
(5) Pripadajoči objekti se oblikujejo skladno z glavnim objektom, pri čemer se upoštevajo določbe splošnih in podrobnih prostorsko izvedbenih pogojev iz OPN.
VI. POGOJI GLEDE GRADNJE PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
(1) Gospodarska javna infrastruktura, posegi v njene varovalne pasove ter posegi v grajeno javno dobro ter priključevanje nanjo se načrtuje v skladu s pogoji in soglasjem/mnenjem upravljavcev.
(2) Stik med gospodarsko javno infrastrukturo in zasebnim priključkom se mora izvesti na mestu, ki je dostopen upravljavcu infrastrukture.
(3) Vodi gospodarske javne infrastrukture in priključki nanje so podzemni.
(4) Za gradnjo objektov na gradbenih parcelah od P 1 do P 35 mora biti zagotovljena minimalna komunalna oskrba v skladu s predpisi.
16. člen
(zasnova prometne infrastrukture)
(1) Območje OPPN se prometno priključuje na obstoječe javne poti v naselju oziroma v delu se naveže na predvideno prometno ureditev dela območja SŽ-106, ki je v izgradnji.
(2) Navezava območja se izvede preko treh koridorjev, skladno s potekom obstoječih tras. Zgornja in spodnja stranska dostopna cesta se zaključita z obračališčem. Osrednja glavna dostopna cesta, ki se navezuje na Cesto v Ograde, se prav tako zaključi z obračališčem, vendar se predvidi možna navezava na bodočo razširitev naselja. Javna cesta in hodniki za pešce se izvedejo na javni površini, v območju površine za GJI.
(3) V zelenicah ob robu dostopnih cest se uredijo drevoredi. Zasaditve se izvedejo z drevesnimi sadikami enake vrste in kvalitete. Za zasaditev se uporabijo vrste srednje visokih dreves, kot so npr. malolistna lipa 'Greenspire' (Tilia cordata 'Greenspire'), navadni koprivovec (Celtis australis) in/ali murva (Morus nigra). Uporabijo se drevoredno vzgojene sadike. Zelenice se zatravijo.
(4) Ob osrednji dostopni cesti se drevored predvidi na obeh straneh cestišča, na obeh slepih ulicah pa se drevored zasadi samo na spodnji strani.
(5) Lokacije za izvedbo zasaditve dreves v drevoredu so prikazane z odmiki od roba pločnika. Pri izvajanju zasaditev so dovoljena manjša odstopanja, ki bodo posledica razmer na terenu po končani izvedbi zemeljskih in gradbenih del (izgradnja ceste, bližina morebitnih vodov GJI).
(6) Os drevoreda je označena v grafični prilogi, in sicer se drevesa zasadijo v poravnani liniji vzdolž vozišča. Pozicije posameznih dreves so predvidene tako, da so omogočeni neovirani dostopi in preglednost za stanovalce objektov ob cesti. Razdalje med posameznimi drevesi znašajo 13 m, na obeh slepih ulicah in 13,5 m na osrednji dostopni cesti.
(1) Območje OPPN je območje umirjenega prometa. V območju se dovoli motorni promet samo z osebnimi in kombiniranimi vozili ter motorji. Tovorna vozila so dovoljena samo za intervencijo in dostavo.
(2) V območju OPPN mora biti zagotovljeno neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb v skladu s predpisi.
(3) Prosti profil osrednje glavne dostopne ceste v naselju meri 14,0 m (vozišče – 2 x 3,00 m + hodnik za pešce – 2 x 2,0 m + zelene površine – 2 x 2,0 m). Prosti profil zgornje in spodnje stranske dostopne ceste v naselju meri 10,0 m (vozišče – 2 x 2,75 m + hodnik za pešce – 2 x 1,5 m + zelene površine – 1 x 1,50 m).
(4) Območje OPPN se prometno priključuje na obstoječe javne poti v naselju oziroma v delu se naveže na predvideno prometno ureditev dela območja SŽ-106*, št. proj. 17-014-154, marec 2020, februar 2022, ki ga je izdelalo podjetje Krasinvest d.o.o.
(5) Navezava območja se izvede preko treh koridorjev, skladno s potekom obstoječih tras. Zgornja in spodnja stranska dostopna cesta se zaključita z obračališčem. Osrednja glavna dostopna cesta, ki se navezuje na Cesto v Ograde, se prav tako zaključi z obračališčem, vendar se predvidi možna navezava na bodočo razširitev naselja. Javna cesta in hodniki za pešce se izvedejo na javni površini, v območju površine za GJI.
(6) Na sredinski dostopni cesti v naselju mora biti pločnik višinsko ločen od zunanjega roba vozišča z robnikom višine vsaj 12 cm, imeti mora utrjeno površino s prečnim nagibom 2,0 %. Stranski dostopni cesti sta območje skupnega prometnega prostora, vse prometne površine so izvedene v enem nivoju.
(7) Postavitev prometnih znakov se predvidi v skladu s predpisom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ter skladno z določbami zakona, ki ureja varnost cestnega prometa, med drugim tudi naprave za urejanje prometa.
(8) Parkirne površine za potrebe stanovalcev in njihovih obiskovalcev se morajo zagotoviti znotraj gradbenih parcel. Za določitev potrebnega števila parkirnih mest se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji iz OPN.
(9) Pločnik mora biti višinsko ločen od zunanjega roba vozišča z robnikom višine vsaj 12 cm, imeti mora utrjeno površino s prečnim nagibom 2,0 %.
(10) Dovozne poti za gasilska vozila morajo biti urejene tako, da lahko po njih vozijo gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10 t, upoštevane morajo biti tudi smernice SZVP 206/19.
(11) Postavitev prometnih znakov se predvidi v skladu s predpisom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ter skladno z določbami zakona, ki ureja varnost cestnega prometa, med drugim tudi naprave za urejanje prometa.
(12) Zasebni priključki morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena zadostna preglednost s ceste na priključek in obratno ter je zagotovljeno čelno vključevanje vozil.
(mirujoči promet ter intervencija in dostava)
(1) Parkirna mesta morajo biti urejena znotraj gradbenih parcel.
(2) Poti za intervencijska vozila (rešilna, gasilska in policijska vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno) so zagotovljene z javnih cest. Dodatne intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine (razkladanje, nakladanje, obračanje vozil) morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir.
(1) Peš promet se odvija po pločnikih ob javnih cestah.
(2) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem ter dostop do stanovanjskih stavb. Elementi cest ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
Komunalna in energetska infrastrukturo
(pogoji za komunalno in energetsko infrastrukturo)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– gospodarska javna infrastruktura se gradi na javnih zemljiščih;
– stik med gospodarsko javno infrastrukturo in zasebnim priključkom se mora izvesti na mestu, ki je dostopen upravljavcu infrastrukture. Vsi vodi gospodarske javne infrastrukture vključno z zasebnimi priključnimi vodi izven stavb se izvedejo podzemno;
– gospodarska javna infrastruktura in posegi v njene varovalne pasove se načrtujejo v skladu s smernicami in projektnimi pogoji upravljavca;
– križanja gospodarske javne infrastrukture se izvedejo v ustreznih horizontalnih in vertikalnih odmikih;
– novi infrastrukturni vodi se po izgradnji geodetsko posnamejo, digitalni posnetek infrastrukture se dostavi upravljavcu infrastrukturnega voda;
– vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječo in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora zato od lastnika pridobiti služnost;
– trase komunalnih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur;
– gradnja komunalnih in energetskih naprav mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov;
– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov lokalne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku. Gradnja nadzemnih komunalnih vodov, objektov in naprav ni dovoljena. Gradnja pomožnih energetskih, telekomunikacijskih in komunalnih objektov je dovoljena le, če je možno te objekte izvesti v kletnih etažah v območju.
(2) Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(pogoji za urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Predviden je ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda.
(2) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in urejenih javnih površin.
(3) Odvajanje in čiščenje odpadnih vod mora biti urejeno skladno s področnimi predpisi.
(4) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. Javno kanalizacijsko omrežje se izvede v območju površin za GJI.
(5) Na mestih, kjer poteka javno fekalno in meteorno omrežje ni dovoljena zasaditev z grmovjem in drevjem v razdalji min. 2,0 m od osi kanalov oziroma z rastlinami, ki imajo agresiven koreninski sistem.
(6) Odpadne fekalne vode se odvajajo v javno fekalno kanalizacijo. Za odvajanje odpadnih vod iz območja je predvideno gravitacijsko odvajanje ter navezava na načrtovano črpališče v EUP SŽ-106. Objekti, ki se načrtujejo nad nivojem cestišča, se na javno fekalno kanalizacijo priključujejo gravitacijsko. Objekti, ki se načrtujejo pod nivojem cestišča, se na javno fekalno kanalizacijo priključujejo preko internih črpališč oziroma gravitacijsko z urejenimi služnostmi.
(7) Komunalne odpadne vode iz obravnavane gradnje je potrebno priključiti na javno fekalno kanalizacijo na taki višinski koti, da ne bo prihajalo do poplavitve obravnavane gradnje s strani javne fekalne kanalizacije.
(8) Talnih rešetk iz kurilnic in zunanjih površin ni dovoljeno priključevati na interno fekalno kanalizacijo z iztokom v javno kanalizacijsko omrežje.
(9) Na javno kanalizacijsko omrežje je dovoljeno priključevati le komunalne odpadne vode, ki ustrezajo veljavnim predpisom. V primeru, da komunalne odpadne vode ne bodo ustrezale parametrom iz pravilnikov in uredb je potrebno te komunalne odpadne vode predhodno prečistiti.
(10) Odpadne vode, ki nastanejo pri pranju bazenskih filtrov, je treba obvezno odvajati v fekalno kanalizacijo.
(11) Odpadne padavinske vode iz utrjenih javnih površin (ceste, parkirne, pohodne) se odvajajo v padavinsko kanalizacijo ter naprej v ponikanje. Vode se zajema s cestnimi požiralniki in kanaletami. Čiste padavinske vode se vodijo v interno meteorno kanalizacijo preko peskolovov. Padavinske odpadne vode iz površin, ki so onesnažene z olji se pred iztokom v meteorni odvodnik očisti v lovilcih olj in maščob.
(12) Odpadne padavinske vode iz streh objektov in iz utrjenih površin gradbene parcele se ponikajo v območju gradbene parcele stavbe.
(13) Ponikalnice se izvedejo tako, da se med njenim dnom in najvišjo gladino podzemne vode nahaja plast neomočenih sedimentov, zemljin ali filtrnega materiala debeline najmanj 1 m. Prostornina ponikalnice se določi glede na ponikalne sposobnosti terena.
(14) Padavinske vode iz utrjenih površin gradbene parcele je potrebno prestrezati tako, da ne prehajajo po površini na sosednja zemljišča in na javno cesto.
(15) Pri načrtovanju gradenj na gradbenih parcelah stavb naj se predvidijo ukrepi za zmanjševanje količin odpadne padavinske vode, ki se odvaja v padavinsko kanalizacijo in dalje v podzemne vode (npr. zalivanje, uporaba v sanitarijah …).
(16) V primeru praznjenja bazenov je treba pred izpustom v ponikalnico bazenske vode prečistiti do zakonsko predpisane stopnje.
Energetika
22. člen
(pogoji za urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov se zgradi podzemno srednjenapetostno (SN) in nizkonapetostno (NN) omrežje v cevni kanalizaciji, z ustreznimi betonskimi kabelskimi jaški, z razdelilnimi in priključno-merilnimi omaricami. Kabelske kanalizacije v posameznih ulicah morajo biti med seboj povezane (zazankane).
(2) V območju urejanja se predvidi prostor za izgradnjo nove transformatorske postaje (SN/NN), in sicer moči do 1000 kVA. Nova trafo postaja se vzanka v obstoječi sistem trafo postaj. Novo predvideno in obstoječe omrežje morata biti med seboj povezana.
(3) Razdelilne omarice in priključno-merilne omarice morajo biti ločene. Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje. Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
(4) Koridorji za elektroenergetsko infrastrukturo naj potekajo po javnih površinah. Distribucijska elektroenergetska infrastruktura se lahko gradi do meje sosednjih zemljišč.
(5) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa in zahteve po predpisih o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(6) Pri posegih v prostor je treba uskladiti trase novega elektroenergetskega omrežja z ostalimi komunalnimi napravami zaradi predpisanih odmikov, odmike objektov od elektroenergetskega omrežja ter predvideti vse prestavitve ali spremembe obstoječega elektroenergetskega omrežja zaradi novih objektov.
(7) V primeru prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, ki so v lasti operaterja, mora investitor pridobiti overjene služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer je navedeno, da ima operater pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanje omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
(8) Pred pričetkom gradnje se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov, ki jo nameravana gradnja zajema.
(9) Pri izvajanju del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo.
(10) Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov in naprav ter objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
(11) Investitor se obvezuje plačati stroške za upravno in projektno dokumentacijo, za morebitne prestavitve in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov, stroške za morebitne prestavitve in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov, stroške zakoličbe obstoječih naprav, odškodnine za trase prestavitev ter škodo nastalo zaradi neupoštevanja nadzora, smernic in mnenj.
(12) Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo se izvaja na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih.
(13) Varovalni pas elektroenergetskih omrežji je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– Za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m;
– Za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m;
– Za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m.
(14) Do predvidene transformatorske postaje in jaškov kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih površin.
(15) Vstopni pokrovi in jaški naj bodo nameščeni izven vozne površine (v pločniku ali na sredini voznega pasu med kolesnice).
(16) Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je podrejeno funkcionalnemu značaju teh objektov, ki ga določajo ustrezni tehnični predpisi oziroma standardi. Prostorski akti lahko posegajo zgolj v barvno shemo njihovih fasadnih barv.
(17) Za elektroenergetsko infrastrukturo je predvideno, da se nadgradi oziroma dogradi z dodatnimi vodi oziroma tehničnimi rešitvami.
(18) Razdelilne omarice ter priključno merilne omarice se namestijo na stalno dostopna mesta iz javnih površin.
(19) Prižigališča JR naj bodo predvidena izven TP-jev, ločeno od distribucijske elektroenergetske infrastrukture.
(20) Priključevanje objektov na distribucijsko elektroenergetsko omrežje se izvede v skladu s projektnimi pogoji in soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja in s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje električne energije (SONDSEE) (Uradni list RS, št. 7 iz dne 19. 1. 2021).
(pogoji za urejanje plinovodnega omrežja)
Na območju je možna izgradnja distribucijskega omrežja za zemeljski plin.
Telekomunikacije, javna razsvetljava in komunalni odpadki
24. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Območje se opremi z elektronskim komunikacijskim omrežjem, ki se priključi na obstoječe omrežje.
(2) Omrežje se izvede v podzemni cevni kanalizaciji.
(3) Za nove programe se po potrebi dogradi nova telefonska kabelska kanalizacija.
(1) Javne površine na območjih naselji morajo biti opremljene z javno razsvetljavo.
(2) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je potrebno upoštevati predpise in usmeritve glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
(3) Upoštevati je potrebno tipizacijo opreme za območje Občine Sežana. Drogovi cestne razsvetljave naj bodo umeščeni na delu vozišča, kjer potekajo pločniki.
(4) Pri izvedbi komunalnih priključkov je potrebno pri morebitnem križanju z napeljavami javne razsvetljave zagotoviti ustrezne odmike in zaščito.
(5) Vse prestavitve in zaščite elementov javne razsvetljave lahko izvaja samo pooblaščeni vzdrževalec javen razsvetljave.
(6) Vse novogradnje javne razsvetljave v javni rabi je potrebo reševati projektno v sodelovanju s koncesionarjem.
(7) Za vse novogradnje, prestavitve in dopolnitve objektov in naprav javne razsvetljave je potrebno izdelati tehnično dokumentacijo z upoštevanjem pogojev: razmejitev javnih in funkcionalnih površin; stanje naprav javne razsvetljave in navezavo na obstoječe naprave na obravnavanem območju; izhodišča podana v idejnih projektih za obravnavano območje; tipizacijo opreme za območje Občine Sežana; opremo za daljinsko vodenje razsvetljave ter implementacijo prometnih in vremenskih podatkov; skladnost tras vodov javne razsvetljave in ostalih komunalnih vodov; energetsko učinkovitost razsvetljave; usmeritve glede varstva okolja pred vsiljeno svetlobo.
(zbiranje in odvoz odpadkov)
(1) Komunalne odpadke se zbira v skladu z občinskimi področnim predpisom. V skladu s potrebami je dopustna umestitev novega ekološkega otoka v območju površin za GJI. Zbirno mesto za ostanke komunalnih odpadkov mora biti urejeno na parceli stanovanjske stavbe. Pri ustrezni umestitvi je lahko tudi prevzemno mesto, vendar naj bo na vizualno neizpostavljeni lokaciji, na utrjeni površini z odtokom tako, da je omogočeno enostavno čiščenje. Objekt mora biti vključen v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
(2) Slepa cesta ob kateri so prevzemna mesta za komunalne odpadke mora imeti zaključek z obračališčem.
(3) Investitor sporoči pristojnemu upravljavcu za ravnanje s komunalnimi odpadki začetek uporabe objekta.
Vodovodno omrežje ter hidranti
27. člen
(1) Obravnavano območje stanovanjskih objektov se bo oskrbovalo z izgradnjo javnega vodovoda NL DN 100 po javnih poteh, priključevanje z ustreznimi vodomernimi jaški na nevoznih površinah in z ustreznim številom javnih hidrantov.
(2) Priključevanje objektov in oskrba novih uporabnikov bo urejena individualno za vsak objekt posebej skladno z veljavnim Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sežana in veljavnim Tehničnim pravilnikom za vodovod.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN, OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(ohranjanje kulturne dediščine)
V obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot in območij kulturne dediščine.
V ureditvenem območju so možne le take dejavnosti, ki ne povzročajo vplivov in emisij v okolje nad dovoljenimi vrednostmi za obravnavano območje.
(1) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka bodo na območju potrebni med gradnjo, med obratovanjem pa dodatni ukrepi ne bodo potrebni.
(2) Osnovni sanacijski ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak med gradnjo so:
– preprečevanje prašenja z gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje odkritih delov trase;
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev.
(3) Pri načrtovanju gradnje objektov se za način ogrevanja prednostno načrtuje uporaba obnovljivih virov energije. Za pridobivanje dodatne električne energije se spodbuja uporaba sončne energije.
(4) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba zagotoviti smotrno uporabo materialov in učinkovitejšo ter varčnejšo rabo energije.
(5) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika ali z biomaso.
(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov se upošteva določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.
(2) Za zaščito vseh preobremenjenih območij in varovanih prostorov v stavbah je investitor skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja in zakonom, ki ureja področje graditve objektov dolžan izvesti protihrupne ukrepe, ki obsegajo zmanjšanje emisij hrupa, zmanjšanje razširjanja hrupa v okolje ter sanacijo fasadnih elementov stavb, kjer zaščita zunanjega okolja ni možna.
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(1) Odvajanje in čiščenje vseh vrst odpadnih voda mora biti usklajeno z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in veljavne Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, ter z ostalimi področnimi predpisi.
(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest se načrtuje v meteorno kanalizacijo ter naprej v ponikanje.
(3) V času gradnje je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da se prepreči onesnaženje podzemne in površinske vode, ki bi nastale zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi.
(4) Na vseh napravah in objektih, kjer bi obstajala možnost razlivanja nevarnih snovi, je treba predvideti ustrezne ukrepe za preprečevanje razlivanja teh snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, naj bo zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, ki lahko zadrži celotno prostornino v primeru razlitja.
(5) Za morebitno rabo vode, ki bi presegala meje splošne rabe, bo treba pridobiti vodno pravico.
(1) V času gradnje je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v vodotoke ali podtalnico.
(2) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba obnoviti v prvotno stanje oziroma ustrezno urediti.
(3) V največji možno meri je potrebno ohranjati reliefne oblike tal ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo. Obstoječih večjih vrtač, udornin ipd. ni dovoljeno zasipavati, ampak jih je potrebno upoštevati pri zasnovi obravnavane gradnje.
Na območju ni objektov ali ureditev za obrambo.
(1) Pri pripravi so upoštevane zahteve veljavnih predpisov s področja varstva pred požarom ter upoštevani prostorski in gradbeno tehnični ukrepi, s katerimi so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objekta (ustrezna kapaciteta poti umika, ustrezna razporeditev poti umika, ustrezno število poti umika, ustrezni dostopi do poti umika in drugi ukrepi, ki vplivajo na neoviran umik ljudi in premoženja iz objektov), potrebni odmiki med objekti (na podlagi smernic so predvidene ustrezne požarne ločitve objektov v nizu, s katerimi se zagotavlja omejevanje širjenja ognja ob požaru) ter prometne površine.
(2) Požarna voda se zagotavlja ali iz vodovodnega omrežja ali z drugimi tehničnim rešitvami. Požarna voda bo zagotovljena pred tehničnim pregledom objektov.
(3) Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar in se usposobi uporabnike objektov za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objekta.
(varstvo pred poplavami ter pred erozijo)
(1) Na območju OPPN ni nevarnosti pred poplavami ali erozijo.
(2) Nulta višinska kota načrtovanih stavb je med + 414,50 m n.v. do + 443,50 m n.v.
(3) Območje je plazljivo ogroženo (majhna verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov).
(4) Pri načrtovanju in izvedbi je treba upoštevati plazljivost terena in prilagoditi projektne rešitve. Za vsako gradnjo je treba izdelati ustrezno geološko geomehansko poročilo, v katerem je treba obdelati tudi možnost izvedbe ponikalnih objektov. Pri umeščanju ponikalnega objekta se analizira vplive na vodni režim in stanje voda ter oceni vpliv na gradnjo v vplivnem območju. Ponikalne objekte se umesti v prostor tako, da zaradi ponikanja ne bo prihajalo do negativnih vplivov na stabilnost okoliškega terena in objektov – tudi v primeru ekstremnih vremenskih razmer in odpovedi sistema.
(5) Izdelan je Geotehnični načrt raziskav (izdelal Geoeng&Co, Ljubljana, št. projekta 21/19-IDZ, september 2019). Poleg izdelave geološko geomehanskega poročila za posamezno gradnjo, je potrebno upoštevati tudi okvirne usmeritve, ki so podane v geotehničnem načrtu.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Pri gradnji je potrebno upoštevati naravne omejitve (erozivnost ter plazovitost terena) ter cono potresne ogroženosti in v projektni dokumentaciji temu primerno prilagoditi tehnične rešitve gradnje.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DOPUSTNA ODSTOPANJA
(1) Gradnja lahko poteka fazno, po posameznih etapah. Vsaka etapa mora tvoriti zaključen prostorski del – potrebno komunalno opremo, na katero se priključujejo predvidene stavbe v etapi, posamezno stavbo z vsemi funkcionalnimi površinami, priključki na javno gospodarsko infrastrukturo, zunanjo ureditvijo, ustreznim številom parkirnih prostorov ter drugimi varstvenimi in varovalnimi ukrepi.
(2) Gradnja gospodarske javne infrastrukture se lahko izvaja po fazah tako, da posamezna etapa obsega tolikšen del izvedene infrastrukture, ki je potrebna, da delujejo vsi posamezni infrastrukturni objekti.
(1) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov GJI ter priključkov zaradi zagotavljanja ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, pod pogojem, da s spremembami soglašajo upravljavci posameznih omrežij.
(2) Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov prometnic, križišč in mirujočega prometa v kontaktnih območjih s sosednjimi prostorskimi izvedbenimi akti.
(dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi:
– promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in raba sosednjih objektov in zemljišč;
– v skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo obstoječih objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje tal, voda in zraka, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;
– reševati eventualni odkup zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi;
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji povrniti v prvotno rabo.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje.
(obveznosti pri izvajanju prostorskega akta)
(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere.
(2) Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in vibracij. S ciljem, da se zagotovi čim manjše vplive na bivalne razmere v soseščini (predvsem: hrup, prah in tresljaji) je potrebno v načrtih za izbor tehnologije in organizacijo gradbišča razčleniti tehnične rešitve in način izvajanja gradbenih del.
(3) Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na območje podrobnega načrta. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. V primeru, da je potrebno sondirati temeljna tla ali kako drugače zaščititi gradbeno jamo se lahko posega tudi izven meja območja določenega s tem odlokom.
X. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Sežana. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-2/2025-13
Sežana, dne 27. marca 2025
