Št. 6316-1/2025-66 Ob-1570/25, Stran 724
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 32. člena v povezavi z 12. členom, v zvezi z drugimi in tretjim odstavkom 100. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23 in 102/24; v nadaljnjem besedilu: ZZrID), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11, 6/12 in 186/21 – ZZrID) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), v zvezi s petim odstavkom 47. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 48/23), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2025« v letu 2025, št. 012-1/2025-7 z dne 17. 2. 2025 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija »CRP 2025«), Usmeritev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2025« v letu 2025, št. 631-25/2024-3360-8 z dne 5. 2. 2025, Sprememb in dopolnitev Usmeritev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2025« v letu 2025, št. 631-25/2024-3360-15 z dne 21. 2. 2025 in na podlagi soglasij: Ministrstva za finance št. 631-1/2025/10 z dne 11. 3. 2025, Ministrstva za obrambo št. 631-13/2024-21 z dne 4. 3. 2025, Ministrstva za pravosodje št. 631-2/2024-2030-21 z dne 4. 3. 2025, Ministrstva za javno upravo št. 010-168/2024-3130-9 z dne 3. 3. 2025, Ministrstva za zdravje št. 631-46/2024-2711-28 z dne 4. 3. 2025, Ministrstva za solidarno prihodnost št. 631-2/2025-2720-2 z dne 7. 3. 2025, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo št. 631-1/2024-2570-31 z dne 4. 3. 2025, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje št. 631-6/2024-3350-11 z dne 3. 3. 2025, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije št. 631-25/2024-3360-18 z dne 3. 3. 2025, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport št. 631-14/2024/10 z dne 6. 3. 2025, Ministrstva za kulturo št. 631-5/2024-3340-8 z dne 3. 3. 2025, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 631-14/2024-2611-13 z dne 7. 3. 2025, Ministrstva za naravne vire in prostor št. 631-10/2024-2560-26 z dne 3. 3. 2025, Ministrstva za digitalno preobrazbo št. 631-20/2024-3150-4 z dne 3. 3. 2025, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Urada Republike Slovenije za meroslovje št. 6400-4/2024/12 z dne 28. 2. 2025, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino št. 024-5/2024-14 z dne 5. 3. 2025, Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost št. 631-2/2024-1544-6 z dne 27. 2. 2025, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu št. 530-1/2024-1537-8 z dne 5. 3. 2025, Ministrstva za zdravje, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, št. 024-1/2025-2717-3 z dne 28. 2. 2025, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranošt. 631-51/2024/16 z dne 28. 2. 2025, Ministrstva za infrastrukturo št. 631-1/2025/5-02111217 z dne 3. 3. 2025 in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve št. 5105-137/2023/20 z dne 7. 3. 2025, objavlja
za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2025« v letu 2025
1. Naziv in sedež uporabnika proračunskih sredstev
– Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARIS),
– Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za solidarno prihodnost, Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za naravne vire in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za meroslovje, Tkalska ulica 15, 3000 Celje,
– Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Kotnikova ulica 6, 1000 Ljubljana,
– Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, Ulica gledališča BTC 2, 1000 Ljubljana,
– Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva cesta 15, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za zdravje, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana.
2. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2025« v letu 2025 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) je izbor in (so)financiranje izvajanja raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorjem udeležencev javnega razpisa v zvezi s pripravo strokovnih podlag za odločanje in oblikovanje razvojnih in drugih politik na posameznem področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja Slovenije.
Javni razpis temelji na strateških ciljih, opredeljenih v Strategiji Republike Slovenije 2030 in v dokumentih udeležencev javnega razpisa. Seznam dokumentov je priloga javnemu razpisu.
Področja javnega interesa raziskovalnih projektov so določena s prioritetnimi vsebinami v okviru težišč »CRP 2025«, in sicer:
Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
Težišče 2: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
Težišče 3: Učenje za in skozi vse življenje,
Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje,
Težišče 5: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.
Težišča javnega razpisa tematsko in problemsko ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom udeležencev CRP.
Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme in pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP ter imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP. Tematski sklopi sledijo ciljem in prednostnim programskim usmeritvam.
Razpisane teme z opredelitvijo in obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem raziskovalnega projekta ter z navedbo kontaktne osebe udeleženca CRP, so priloga javnemu razpisu.
Razpisani tematski sklopi in teme
Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba
Tematski sklop 1.1.: Zdravo in aktivno življenje
Številka teme: 1.1.1.
Naslov teme: Opredelitev učinkovitih pristopov za jasno komuniciranje preprečevanja in zmanjševanja uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov
Cilji:
– Pregled najnovejše dostopne literature (znanstvene in sive literature) in primerov dobrih praks iz drugih držav glede učinkovitih komunikacijskih pristopov za preprečevanje in zmanjševanje uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov.
– Analiza pisnih virov komunikacijskih pristopov/strategij za preprečevanje in zmanjševanje uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov skozi segmentacijo različnih ciljnih skupin.
– Pregled in analiza dostopnih raziskav in modelov glede iskanja informacij v povezavi s tobačnimi in nikotinskimi izdelki.
– Priprava, zasnova in izvedba raziskave za proučitev stanja v zvezi s pridobivanjem informacij in zaupanjem različnim virom informacij glede preprečevanja in zmanjševanja uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov v Sloveniji.
– Analiza stanja glede vedenj v povezavi z iskanjem informacij skozi prizmo različnih (pod)skupin.
– Priprava komunikacijskega načrta, vezanega na specifično slovensko okolje.
– Diseminacijske aktivnosti projekta, v okviru katerih se pridobljene podatke in ugotovitve skozi pilotne komunikacijske aktivnosti (s fokusom na skupinah mladih) aplicira v prakso in pripravi evalvacijo.
Številka teme: 1.1.2.
Naslov teme: Klinični koordinacijski center za napredna zdravljenja in razvoj modela za dostopnost do inovativnih zdravil za redke bolezni na majhnih trgih
Cilji:
– Zagotavljanje najboljše prakse pri uvajanju novih naprednih zdravil ter spremljanju njihove klinične in ekonomske učinkovitosti.
– Sodelovanje pri oblikovanju strategije Republike Slovenije za zagotavljanje strokovne in vzdržne zdravstvene politike na tem področju.
– Omogočiti klinično in laboratorijsko infrastrukturo za nova zdravljenja redkih bolezni.
– Preučiti možnosti za oblikovanja nacionalnega centra za napredno gensko zdravljenje z združitvijo aktivnosti, ki na tem področju že potekajo in nadgraditvijo v smeri prenosa v medicinsko okolje.
Številka teme: 1.1.3.
Naslov teme: Analiza izpostavljenosti visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem v Sloveniji ter ocena zdravstvenih tveganj
Cilji:
– Razvoj računskega modela za ocenjevanje izpostavljenosti prebivalstva različnim visokofrekvenčnim EMS v okolju za celo Slovenijo.
– Opredelitev območij v Sloveniji, kjer so določene vrednosti VF EMS povišane glede na zakonodajo, s pomočjo verificiranega modela.
– Meritev osebne izpostavljenosti VF EMS v različnih mikro okoljih.
– Izdelava celovite ocene tveganja za zdravje in oblikovanje predlogov ukrepov za omejevanje izpostavljenosti.
– Promocija znanja o vplivih VF EMS na zdravje s poudarkom na novih tehnologijah, priprava predlogov za oblikovalce politik javnega zdravja ter ozaveščanje ciljnih skupin – mladi, zdravstveni delavci, učitelji, predstavniki množičnih medijev.
Ključni cilji projekta so:
– Glavni cilj predlaganega projekta je razvoj dinamičnega registra vseh brezžičnih sistemov, ki so vir visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (VF EMS) na območju Republike Slovenije. Podatki o virih VF EMS naj temeljijo na registru Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Register bo služil kot podlaga za izdelavo javno dostopne karte obremenjenosti okolja ter izpostavljenosti ljudi VF EMS. Za doseganje tega cilja bo uporabniku na voljo spletna aplikacija, ki bo omogočila enostaven in brezplačen dostop do informacij o izpostavljenosti VF EMS. Na podlagi geografskih podatkov lokacije bo namreč uporabnik pridobil informacijo o vrednosti VF EMS za to lokacijo oziroma območje glede na zakonsko določene mejne vrednosti za varovanje zdravja. Uporabniku bodo na voljo tudi podatki o virih visokofrekvenčnih EMS na izbranem območju ter o skupnih sevalnih obremenitvah, ki jih ti viri VF EMS povzročajo. Ta aplikacija bo omogočala spremljanje izpostavljenosti VF EMS v določenem okolju, zmanjševala zaskrbljenost zaradi umeščanja novih tehnologij (5G omrežje) in drugih naprav v okolje. Hkrati bo prispevala k večji ozaveščenosti prebivalstva o VF EMS. Podatki bodo na voljo vsem operaterjem, planerjem in projektantom, ki iščejo podatke o obstoječi obremenjenosti okolja z VF EMS pri izboru lokacij za nove vire VF EMS. Še posebno bo ta podatek zelo koristen pri odločanju za nameščanje novih brezžičnih sistemov generacije 5G, kjer drugi viri že obstajajo in so mikrolokacije že obremenjene z VF EMS.
– Na podlagi verodostojnih podatkov o virih določiti prostorske porazdelitve VF EMS na območju celotne Slovenije zaradi različnih virov EMS v okolju kot so: bazne postaje sistemov 2G, 3G, 4G in 5G, radijski in televizijski oddajniki, zveze … Na podlagi rezultatov je mogoče opredeliti tista območja v Sloveniji, kjer so vrednosti VF EMS povišane glede na zakonodajo.
– Analizirati osebno izpostavljenost prostovoljcev v različnih mikrookoljih zaradi baznih postaj, radijskih in TV oddajnikov, zvez in drugih virov VF EMS v okolju in rabe različnih električnih in elektronskih naprav doma. Posnetek stanja bo omogočil vpogled v časovno in prostorsko izpostavljenost VF EMS, ki v kratkih časovnih intervalih vzorčijo lokacijo (GSP) s pripadajočo vrednostjo VF EMS v širokem frekvenčnem območju, kjer delujejo vse relevantne tehnologije in sistemi.
– Izdelati celovito oceno tveganja za zdravje in pripraviti načrta strategije komuniciranja in ozaveščanja javnosti o problematiki VF EMP s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih skupinah prebivalstva.
– Pripraviti predloge za oblikovalce politik javnega zdravja na podlagi smernic Svetovne zdravstvene organizacije in drugih mednarodnih organizacij kot pomoč pri odločanju na področju zdravstvenih tveganj zaradi različnih virov VF EMS v Sloveniji ter uvajanju ukrepov za zmanjševanje tveganj za posamezne najbolj ranljive skupine prebivalstva (npr. otrok in mladostnikov).
Številka teme: 1.1.4.
Naslov teme: Analiza stanja prepoznavanja in dolgoročne podpore osebam, ki alkohol pijejo tvegano
Cilji:
– Osnovni cilj raziskovalnega projekta je vezan na opredelitev učinkovitosti in uspešnosti aktivnosti institucij, ki na sistemski ravni ali na ad hoc način v okviru svojih delokrogov/pristojnosti prihajajo v stik in obravnavajo osebe, ki kažejo znake tveganega pitja alkohola (zdravstveni sistem, pravosodni sistem, socialno-varstveni sistem, policija, šolski sistem, zaporniški sistem, delovne organizacije ipd.).
Ključni cilji raziskovalnega projekta so:
– Celovit pregled aktivnosti ter pristojnosti posameznih institucij in organizacij s svojimi podsistemi glede prepoznave in obravnave oseb z znaki tveganega pitja alkohola.
– Analiza potencialov ter vrzeli v medsebojnem sodelovanju, izvajanju pristojnosti posameznih akterjev za boljšo prepoznavo, obravnavo ter dolgoročno spremljanje in podporo tem osebam.
– Identifikacija možnosti nadgradnje in izboljšav za bolj uspešen/učinkovit sistem prepoznave, napotitve in/ali motivacije za aktivno naslavljanje problematike celovite obravnave oseb, ki pijejo tvegano, ter njihovega socialnega okolja.
– Izvedba mednarodno-primerjalne analize, vezane prvenstveno na evropski prostor, iz katere naj bo razvidna tako splošna situacija glede naslavljanja predmetne problematike, kot identifikacija konkretnih rešitev, ki lahko služijo kot primeri dobrih praks v slovenskem okolju.
– Pregled obstoječih aktivnosti in programov v tretji rehabilitacijski fazi za podporo osebam pri zmanjševanju tveganja oziroma vzdrževanju (po zdravljenju).
– Priprava celovitega nabora stvarnih priporočil ter alternativnih rešitev za izboljšanje stanja pri identifikaciji in dolgoročnem spremljanju in podpori oseb, ki pijejo tvegano, za zmanjšanje tveganja oziroma vzdrževanja.
– Organizacija zaključnega posveta z udeležbo ključnih deležnikov.
– Izdaja zbornika v tiskani obliki.
Številka teme: 1.1.5.
Naslov teme: Validacija mednarodno priznanega orodja za odkrivanje psihosocialnih tveganj v delovnih okoljih, izvedba nacionalne raziskave in priprava smernic za uporabo orodja
Cilji:
– Validirati in testirati orodje Copenhagen Psychosocial Questionnaire (COPSOQ) za oceno psihosocialnih tveganj pri delu v skladu s psihometričnimi načeli: Izvedba pilotne in validacijske študije.
– Validirati in testirati orodje Work-Related Quality of Life (WRQoL) za oceno izidov za zdravje in dobro počutje zaposlenih v skladu s psihometričnimi načeli: Izvedba pilotne in validacijske študije;
– Razviti, validirati in testirati orodje za prepoznavo psihosocialnih tveganj v kontekstu digitalizacije: Izvedba pilotne in validacijske študije.
– Formulirati model odnosa med psihosocialnimi tveganji pri delu in izidi za zdravje in blagostanje zaposlenih ter pri tem upoštevati tudi posebnosti v visokotehnoloških in znanju intenzivnih storitvah in prisotnost specifičnih psihosocialnih tveganj.
– Oblikovati strategijo vzorčenja in panel udeležencev za dolgoročno ocenjevanje psihosocialnih tveganj pri delu na nacionalni ravni (»SloWorkStress« panel).
– Izvesti prečno študijo oziroma prvo meritev v vzdolžni študiji.
– S pomočjo orodja določiti ranljive skupine zaposlenih glede na demografske značilnosti (spol, starost, izobrazba, poklic) ter organizacijske značilnosti (tip zaposlitve, poklic, panoga, velikost organizacije).
– Analizirati izide psihosocialnih tveganj pri delu za zdravje in dobro počutje skozi primerjavo rezultatov z drugimi državami EU.
– Zagotovitev dostopa do podatkov za načrtovanje učinkovitih praks preprečevanja psihosocialnih tveganj pri delu v delovnih organizacijah.
– Priprava smernic za delodajalce in interesna združenja za ocenjevanje psihosocialnih tveganj pri delu in pripravo ukrepov za njihovo obvladovanje.
– Pripraviti predlog oziroma vzpostaviti mehanizme za nadaljnje sistematično ocenjevanje psihosocialnih tveganj pri delu (tj. nadaljevanje v vzdolžno študijo oziroma v naslednji val študije).
Kazalniki:
– 1 pilotna in validacijska študija za orodje Copenhagen Psychosocial Questionnaire (COPSOQ).
– 1 pilotna in validacijska študija za orodje Work-Related Quality of Life (WRQoL) za oceno izidov za zdravje in dobro počutje zaposlenih v skladu s psihometričnimi načeli.
– 1 pilotna in validacijska študija novega orodja za prepoznavo psihosocialnih tveganj v kontekstu digitalizacije.
– Oblikovanje 1 modela odnosa med psihosocialnimi tveganji pri delu in izidi za zdravje in blagostanje zaposlenih, z upoštevanjem posebnosti v visokotehnoloških in znanju intenzivnih storitvah in prisotnost specifičnih psihosocialnih tveganj.
– Oblikovanje 1 modela za vzorčenje udeležencev za dolgoročno ocenjevanje psihosocialnih tveganj pri delu na nacionalni ravni (»SloWorkStress« panel + prečna študija oziroma prva meritev v vzdolžni študiji).
– Posodobitev smernic za delodajalce in interesna združenja za ocenjevanje psihosocialnih tveganj pri delu in pripravo ukrepov za njihovo obvladovanje.
– Oblikovanje strategije za vzpostavitev mehanizmov za nadaljnje sistematično ocenjevanje psihosocialnih tveganj pri delu.
Številka teme: 1.1.6.
Naslov teme: Stanje prehranjenosti in s prehranjenostjo povezanih stanj ter oblikovanje klinične poti prehranske podpore pri pacientih z duševno motnjo starejših od 65 let
Cilji:
– Prevalenca sarkopenije in povezanost nekaterih dejavnikov tveganja za sarkopenijo ob hospitalizaciji pacientov z duševno motnjo, starejših od 65 let: presečna, retrospektivna raziskava. Namen raziskave je ugotoviti pogostost sarkopenije pri hospitaliziranih pacientih z duševno motnjo starejših od 65 let in ugotavljati povezanost sarkopenije z indeksom telesne mase (ITM), kognitivnimi sposobnostmi ter nekaterimi krvnimi biomarkerji. V raziskavi naj se obdelajo podatki pacientov z duševno motnjo starejših od 65 let sprejetih na enoto za gerontopsihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, v obdobju od oktobra 2020 do oktobra 2024.
– Prevalenca podhranjenosti in drugih stanj prehranjenosti ter s prehranjenostjo povezanih stanj hospitaliziranih pacientov z duševno motnjo, starejših od 65 let, presečna raziskava. V raziskavo naj se vključi hospitalizirane paciente z duševno motnjo, ki so starejši od 65 let. Opredeli naj se prehransko stanje s prehransko diagnozo (podhranjenost, prekomerna hranjenost z ali brez sarkopenije, neravnovesje mikrohranil, kaheksija, sarkopenija in krhkost), disfagijo (obstoj disfagije in stopnja) in kognitivni status in komorbidnost. Poleg zgoraj naštetega naj se spremlja nekatere tudi socio-demografske spremenljivke, med katerimi na primer ugotavljanje okolja, iz katerega preiskovanci prihajajo.
– Priprava in uvedba klinične poti prehranske obravnave in ugotavljanje njene učinkovitosti ter izvedljivosti, prospektivna opazovalna kohortna raziskava. Uvedba klinične poti prehranske obravnave je nujna, saj so stanja kot sta podhranjenost in sarkopenija pogosta in pomembno vplivata na izid zdravljenja, umrljivost ter trajanje hospitalizacije. Učinkovitost in izvedljivost izvedbe prehranske podpore sta pri tej skupini malo raziskani. Učinkovitost naj se spremlja z metodami za oceno prehranskega, funkcionalnega in kognitivnega stanja ter tarčnim metabolomskim profiliranjem.
Številka teme: 1.1.7.
Naslov teme: Priprava predloga kazalnikov za oceno resnosti pandemije gripe po metodologiji PISA
Namen raziskave je oceniti razpoložljivost podatkov za vrednotenje ocene resnosti pandemije in oceniti sisteme, ki zagotavljajo podatke glede na pravočasnost, reprezentativnost, občutljivost, prilagodljivost, enostavnost in sprejemljivost.
Cilj:
– Opredeliti vire podatkov, podatkovne modele in obseg razpoložljivih časovnih vrst (predvsem za izračune mejnih vrednosti za oceno intenzitete) za posamezno skupino podatkov, preučiti prednosti in omejitve parametrov in predlagati nadgradnjo.
Predvideni rezultati in dobrobit:
Rezultati naj bodo osnova za izboljšanje in nadgradnjo spremljanja epidemij gripe in pripravljenost na pandemsko gripo z zmožnostjo hitrejše prilagoditve sistemov v vseh fazah pandemije, da bodo informacije v podporo k izoblikovanju pravočasnih in sorazmernih javno-zdravstvenih ukrepov usmerjenih v zmanjšanje bremena bolezni.
Številka teme: 1.1.8.
Naslov teme: Integracijska platforma za kakovost in varnost v zdravstvu
Cilji:
– Usklajevanje z mednarodnimi standardi: Vzpostavitev skladnosti z mednarodnimi standardi, kot so ISO 9001, ISO 27001, HIPAA in GDPR.
– Integracija informacijskih sistemov: Združitev različnih HIS-ov in IT sistemov v enotno platformo za izboljšano upravljanje podatkov in procesov.
– Optimizacija in avtomatizacija procesov: Avtomatizacija ključnih zdravstvenih procesov za zmanjšanje napak, izboljšanje učinkovitosti in znižanje stroškov.
– Izboljšanje kakovosti in varnosti oskrbe: Razvoj funkcij za stalno spremljanje in nadzor kakovosti ter varnosti protokolov, ki bodo prispevali k varnosti pacientov.
– Podpora odločanju na osnovi podatkov: Implementacija analitičnih orodij za boljše odločanje in spremljanje kazalnikov uspešnosti (KPI-jev).
Projekt naj vključuje naslednje faze:
– Predhodna analiza in zasnova: Pregled trenutnih sistemov in procesov, identifikacija ključnih stičnih točk in zbiranje zahtev za funkcionalnosti platforme.
– Povezovanje platforme: zajemanje, avtomatizacija, zbiranje in analiza podatkov. Integracija platforme z obstoječimi IT infrastrukturami zdravstvenih ustanov.
– Testiranje in pilotna implementacija: izvajanje testiranje v izbranih zdravstvenih centrih (npr. Osnovno zdravstvo Gorenjske in Bolnišnica Celje) za preverjanje funkcionalnosti in prilagoditev sistemov nastavitev.
– Širitev in nadgradnja: Postopna implementacija platforme v nacionalnem okviru z dodatnim razvojem funkcij glede na pridobljene povratne informacije.
– Vzdrževanje in nadzor kakovosti: stalno vzdrževanje in posodabljanje platforme, usklajevanje z najnovejšimi mednarodnimi standardi in varnostnimi zahtevami.
Pričakovani rezultati projekta so:
– Enotna platforma, ki zagotavlja visoko stopnjo kakovosti in varnosti v zdravstvenih procesih.
– Izboljšana koordinacija in komunikacija med različnimi oddelki znotraj zdravstvenih ustanov.
– Hitrejše in bolj natančno odločanje zahvaljujoč realnočasnemu dostopu do podatkov in naprednim analitičnim orodjem.
– Znižanje stroškov zdravstvene oskrbe zaradi optimizacije in avtomatizacije procesov.
– Večje zadovoljstvo pacientov zaradi boljše kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe.
Številka teme: 1.1.9.
Naslov teme: Tranzicija in transfer: Varen prehod kroničnega bolnika od pediatrične v zdravstveno oskrbo za odrasle
Cilji:
– Sistematičen pregled literature iz področja tranzicije in transferja.
– Sistematičen pregled obstoječih smernic tranzicije in transferja.
– Priprava smernic za varen prehod kroničnih bolnikov iz pediatrične v zdravstveno oskrbo za odrasle na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva (primarna, sekundarna in terciarna) in umestitev v slovenski zdravstveni sistem.
Številka teme: 1.1.10.
Naslov teme: Razvoj modela za testiranje kakovosti in varnosti kliničnih procesov v primarnem zdravstvu
Cilji:
– Identificirati varnostna tveganja ključnih kliničnih procesov v primarnem zdravstvenem varstvu.
– Razviti model za testiranje kakovosti in varnosti kliničnih sistemov v primarnem zdravstvu.
– Razviti in validirati kvantitativno orodje za testiranje kakovosti in varnosti kliničnih sistemov v primarnem zdravstvu.
– Izvesti pilotno testiranje modela za oceno njegove uporabnosti, prilagodljivosti in vpliva na kakovost in varnost.
– Razviti kazalnike za merjenje uspešnosti testiranja kliničnih procesov.
– Pripraviti smernice in priporočila za uporabo razvitega modela kot standardnega orodja za testiranje kakovosti in varnosti kliničnih procesov in opreme v primarnem zdravstvu.
Številka teme: 1.1.11.
Naslov teme: Epidemiologija smrti zaradi poškodb v Republiki Sloveniji – analiza vpliva različnih javnozdravstvenih projektov na področju oskrbe poškodovanih od 2000 do 2025 na umrljivost zaradi poškodb
Cilji:
– Ugotoviti vzroke smrti zaradi poškodb v RS in trende v različnih časovnih obdobjih.
– Ugotoviti vpliv implementacije različnih javnozdravstvenih projektov na umrljivost zaradi poškodb.
– Ugotoviti najpogostejšo časovno premico od nastanka poškodbe do nastopa smrti.
– Ugotoviti razpršenost umrljivosti zaradi poškodb v različnih demografskih regijah RS.
– Ugotoviti najbolj šibke točke sistema na nacionalnem in regionalnem nivoju in predstaviti možnosti za izboljšanje sistema.
Številka teme: 1.1.12.
Naslov teme: Dejavniki pridobivanja in zadržanja mladih v poklicih zdravstvene nege v slovenskih zdravstvenih ustanovah
Cilji:
– Ugotoviti namero za ostati v poklicu v zdravstveni negi v naslednjih dveh letih med vključenimi izvajalci zdravstvene nege v raziskavo.
– Ugotoviti pomen celovitega uvajalnega procesa in poklicne integracije novo zaposlenih v zdravstveni negi ob sprejemu v delovno okolje in v prvih letih poklicnega dela med vključenimi izvajalci zdravstvene nege v raziskavo.
– Ugotoviti poklicno zavzetost za delo v poklicu med izvajalci med vključenimi izvajalci zdravstvene nege v raziskavo.
– Ugotoviti dejavnike, ki oblikujejo zadovoljstvo s poklicno kariero, delovnim okoljem in zadovoljstvom z delom med vključenimi izvajalci zdravstvene nege v raziskavo.
– Prepoznati dejavnike pridobivanja in zadržanja mladih v poklicih zdravstvene nege, ki bodo v oporo vodilnim v zdravstvenih ustanovah, Ministrstvu za zdravje in visokošolskim in srednješolskim zavodom na področju izobraževanja v zdravstveni negi.
Številka teme: 1.1.13.
Naslov teme: Analiza zaznane problematike digitalne zasvojenosti otrok in mladostnikov ter odraslih s popisom potreb in aktivnosti za preprečevanje le-teh ter proučitev možnosti vzpostavitve mehanizma stalnega spremljanja rabe IKT v šolskem okolju in širše
Cilji:
– Analiza uporabe digitalnih tehnologij po starosti, namenu, vsebini z vidika uporabnikov s poudarkom na otrocih in mladostnikih, strokovnih delavcev in staršev.
– Samoocena kompetenc in potreb strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, socialnem varstvu za izvajanje preventivnih aktivnosti, prepoznavo ter usmerjanje k nadaljnjim virom pomoči.
– Popis in pregled obstoječih aktivnosti, ki naslavljajo nekemične zasvojenosti in njihov obseg v šolskem okolju in izven.
– Popis in pregled zunanjih virov pomoči in strokovne obravnave (zdravstvene ustanove in sociala), vključno z geografsko razpršenostjo, dostopnostjo, virom financiranja.
– Postavljanje mejnikov/definicije primerne, prekomerne, tvegane rabe IKT v šolskem prostoru in izven.
– Priprava predloga protokola o sodelovanju med šolami oziroma VIZ in drugimi deležniki (javnozdravstvenimi ustanovami, Centri za duševno zdravje, CSD, izvajalci socialnovarstvenih programov, nevladnimi organizacijami, starši) v primerih zaznave tvegane rabe digitalnih tehnologij in IKT.
– Priprava podlag za oblikovanje smernic za uporabo IKT v VIZ in izven.
– Oblikovanje predloga za vzpostavitev mehanizma (instrumenta) za spremljanje rabe in prekomerne rabe IKT.
Tematski sklop 1.2.: Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo
Številka teme: 1.2.1.
Naslov teme: Nacionalna raziskava o vplivu prostovoljstva na družbo
Cilji:
– Z nacionalno raziskavo, ki bi bila opravljena na podlagi metodologije Mednarodne organizacije dela (ILO) bi:
– pridobili sliko o ravni in stopnji prostovoljstva v družbi, tj. oceniti obseg prostovoljstva v Republiki Sloveniji (organiziranega in neorganiziranega);
– analizirali ekonomsko vrednost prostovoljstva;
– razumeli demografske in geografske trende prostovoljstva;
– ugotovili področja največjega vpliva prostovoljstva v družbi;
– pripravili podatke za oblikovanje politik in podporo prostovoljskim programom.
Številka teme: 1.2.2.
Naslov teme: Kompetence v poklicih socialne oskrbe in dolgotrajne oskrbe ter priprava strokovnih podlag za nove kadrovske normative
Cilji:
– Pridobiti pregled poklicnih skupin, ki v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi izvajajo storitve skladne z zakoni, ki urejajo socialno varstvo, zdravstveno dejavnost (v delu izvajalcev, ki so tudi izvajalci socialnovarstvenih storitev) in dolgotrajno oskrbo s poudarkom na zagotavljanju storitev starejšim od 65 let v vsaj petih državah EU (vključno z Nizozemsko, Španijo, Nemčijo), Švici ter dveh državah izven EU.
– Pridobiti pregled kompetenc poklicnih skupin (iz prejšnje točke) v primerjavi s kompetencami poklicnih skupin na področju socialnovarstvenih storitev (vključno s kompetencami zdravstvenih delavcev, ki opravljajo delo pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev), oziroma dolgotrajne oskrbe v Republiki Sloveniji.
– Izvesti primerjavo načina in trajanja usposabljanja za delo poklicnih skupin (navedenih v prvih dveh točkah).
– Primerjati načine vključevanja poklicnih skupin v delo pri izvajalcih na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe (npr. zaposlovanje na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugih oblik, prostovoljno delo, samozaposlitev, aktivna politika zaposlovanja ipd.).
– Pridobiti organizacijske strukture (organigrame) izvajalcev s področja socialnega varstva oziroma dolgotrajne oskrbe za države, vključene v raziskavo, vključno s Slovenijo.
– Izvesti primerjavo pravic zaposlenih (plača, letni dopust, druge bonitete) v vseh državah, ki so predmet raziskave, vključno s Slovenijo.
– Primerjati krovne pristojnosti za področje socialnega varstva oziroma dolgotrajne oskrbe (npr. katero ministrstvo je pristojno za obravnavano področje).
– Zbrati informacije o praksah naslavljanja izzivov pri zagotavljanju zadostnega števila ustrezno usposobljenega kadra na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe v raziskovanih državah.
– Pridobiti podatke o značilnostih zaposlenih v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi v državah, ki so predmet raziskave (npr. spolna in starostna struktura, izobrazbena raven, delovne izkušnje, stopnja fluktuacije, obseg zaposlitve, etična in jezikovna raznolikost itd.).
Številka teme: 1.2.3.
Naslov teme: Priprava kurikuluma neformalnega izobraževanja za pridobitev in razvoj digitalnih kompetenc vključno s testiranjem in certificiranjem
Cilji:
– Za pripravo neformalnega izobraževanja za pridobitev in razvoj digitalnih kompetenc mora biti premostitev digitalne vrzeli v digitalnem znanju, zagotavljanje smiselnega certificiranja in opolnomočenje posameznikov s praktičnim znanjem, uporabnim za njihov poklicni ali osebni razvoj.
Analiza:
Določitev ciljnih skupin na podlagi ZSDV ter identifikacija izobraževalnih potreb.
Izvedba ankete ali intervjujev z namenom ugotovitve posebnih vrzeli v spretnostih ali znanju.
Razvoj učnega načrta:
Oblikovanje učnega načrta, prilagojenega ugotovljenim potrebam in učnim ciljem.
Osredotočenost na praktično in uporabno znanje, pomembno za ciljno skupino.
Identifikacija strukturirane in zanimive oblike za učinkovito učenje izven formalnega sistema (drugačni motivacijski dejavniki).
Preverjanje znanja in ocenjevanje:
Razviti je potrebno okvir za preverjanje in ocenjevanje, da bi izmerili razumevanje materije in usposobljenost udeležencev.
Vključiti je potrebno različne metode ocenjevanja, kot so kvizi, projekti in praktični prikazi, ki odražajo sodobne pristope za poučevanje digitalnih vsebin.
Določitev jasnih meril za uspešno dokončanje oziroma uspeh pri preverjanju znanja.
Postopek certificiranja:
Vzpostavitev sistema certificiranja, ki potrjuje dosežke udeležencev.
Opredelitev meril za pridobitev certifikata in zagotavljanje odražanja obvladovanja predvidenih spretnosti ali znanj.
Identifikacija možnosti sodelovanja s priznanimi institucijami za zagotavljanje verodostojnosti.
Strategija izvajanja:
Določitev primerne platforme ali prostorov za izvajanje programa.
Izbira ustreznih metod poučevanja, kot so delavnice, spletni tečaji ali kombinirano učenje.
Zagotavljanje dostopnosti in vključenost za raznoliko občinstvo.
Zagotavljanje kakovosti:
Priprava/identifikacija mehanizma za stalno izboljševanje na podlagi povratnih informacij udeležencev in podatkov o uspešnosti.
Vzpostavitev protokola za redno posodabljanje učnega načrta, da se uskladi z razvijajočimi se industrijskimi standardi ali izobraževalnimi trendi.
Spremljanje in vrednotenje:
Vzpostavitev sistema za spremljanje učinkovitosti programa.
Načrt protokola za redna vrednotenja ocene vpliva na udeležence in opredelitev področij za izboljšave.
Promocija in obveščanje:
Razvoj strategije trženja za promocijo programov neformalnih izobraževanj.
Osvetlitev prednosti udeležbe, vključno s pridobitvijo praktičnih spretnosti in priznanega potrdila.
Partnerstva in sodelovanje:
Identifikacija možnosti/priložnosti za sodelovanje s strokovnjaki iz industrije, izobraževalnimi ustanovami ali delodajalci, da se poveča relevantnost, pomembnost in prepoznavnost programov.
Protokol za iskanje partnerstev za morebitno sofinanciranje, sodelovanje pri pripravi učnih vsebin, ipd.
Povratna zanka:
Izdelava procesa t. i. »povratne zanke«, ki udeležencem omogoča, da prispevajo k vsebini in strukturi programa.
Predvideti uporabo povratnih informacij za utemeljene prilagoditve in izboljšave.
Številka teme: 1.2.4.
Naslov teme: Ozaveščanja s področja kibernetske varnosti za starejše odrasle
Cilji:
– Izvedba primerjalne analize programov izobraževanja starejših odraslih s področja varne uporabe IKT, ki se izvajajo v tujini, tako v državah EU kot tudi globalno.
– Razvoj skalabilnega in vsebinsko prilagodljivega modela izobraževanja starejših odraslih s področja varne uporabe IKT, ki omogoča prilagodljivo izvajanje izobraževanj ne glede na obseg ali stopnjo specializacije programov. Model mora omogočati vključevanje vsebin o varni uporabi IKT v različne izobraževalne kontekste.
– Pripraviti predlog kurikuluma s konkretnimi izobraževalnimi vsebinami o varni uporabi IKT, ki bo skladen z razvitim modelom in neposredno uporaben za institucije, ki izvajajo izobraževanje starejših odraslih. Kurikulum mora zajemati vsebine vključno z, vendar ne omejeno na:
– povečanje osnovnega znanja o kibernetskih tveganjih,
– spodbujanje varne uporabe digitalnih tehnologij,
– razvijanje veščin prepoznavanja prevar,
– poudarjanje pomena zaščite osebnih podatkov,
– razvijanje varnega ravnanja na spletu,
– gradnja podpornega okolja za varno rabo IKT,
– spodbujanje priglašanja zlorab in prevar na spletu pristojnim organom.
Tematski sklop 1.3.: Dostojno življenje za vse
Številka teme: 1.3.1.
Naslov teme: Možni modeli aktivacije velikih družinskih hiš s praznimi ali delno praznimi bivalnimi površinami
Cilji:
– Definirati pojem velike družinske hiše z določitvijo gabaritov in značilnosti.
– Analizirati razloge za nizko zasedenost in ohranjanje praznih objektov.
– Raziskati pripravljenost lastnikov za aktivacijo hiš ali njihovih delov ter načine, kako jih k temu spodbuditi.
– Ugotoviti pripravljenost potencialnih najemnikov ali prihodnjih lastnikov za bivanje v (delih) velikih hiš, vključno z njihovimi potrebami in pričakovanji.
– Razmisliti o tehničnih posegih, ki bi omogočili bivanje več gospodinjstev v teh nepremičninah.
– Pripraviti različne modele aktivacije hiš (npr. dolgoročni najem dela hiše, etažiranje in prodaja novega dela stavbe, spodbujanje aktivacije praznih hiš) s predlogi tehničnih rešitev, organizacijske strukture ter potrebne državne ali občinske podpore.
Številka teme: 1.3.2.
Naslov teme: Pregled potreb in predlog razširitev storitev bolnišnične šole
Cilji:
– Analiza obstoječih storitev bolnišnične šole in predlogi širitev storitev:
– zagotavljanje programov bolnišnične šole za učence in dijake na zdravljenju v bolnišnici;
– aktivnosti za vključevanje v matično šolsko okolje med zdravljenjem in po njem, dokler ni možna polna vključenost v matično šolo, ter tudi poznejše svetovanje in povezovanje z matično šolo;
– strokovna podpora vrtcem in šolam, ki vključujejo dolgotrajno bolne otroke;
– podpora učencem in dijakom s posebnimi potrebami, ki imajo življenjsko ogrožajoče zdravstvene težave in le redko ali sploh ne obiskujejo šole.
Številka teme: 1.3.3.
Naslov teme: Izhodišča za zbiranje statističnih podatkov o invalidih
Cilji:
– Analiza obstoječih definicij invalidnosti v povezavi z mednarodnimi standardi (mdr. Konvencija o pravicah invalidov, metodologija Washingtonske skupine).
– Analiza primerljivosti podatkov na nacionalni in mednarodni ravni.
– Analiza možnosti povezovanja različnih administrativnih virov podatkov, ki se nanašajo na invalidnost in njen vpliv na življenje posameznikov.
– Preučiti, kako izboljšati dostopnost in uporabnost administrativnih podatkov za pripravo nacionalnih statistik.
– Razvoj kazalnikov za spremljanje invalidnosti na nacionalni ravni, temelječih na obstoječih podatkih in mednarodnih priporočilih.
– Priprava pravnih in tehničnih priporočil za povezovanje administrativnih virov podatkov z zagotovilom anonimnosti in skladnosti z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.
Številka teme: 1.3.4.
Naslov teme: Celovita analiza prevoda Konvencije o pravicah invalidov
Cilji:
– Izvedba celovite analize prevoda Konvencije o pravicah invalidov z vidika pravne in jezikoslovne skladnosti, kulturne ustreznosti, strokovne terminologije ter skladnosti z mednarodnimi standardi in smernicami.
– Vključevanje zainteresirane javnosti v proces analize, s posebnim poudarkom na vključevanju invalidov, invalidskih organizacij, strokovnjakov in predstavnikov neodvisnih institucij za človekove pravice.
– Organizacija posveta na temo analize prevoda, z namenom izmenjave mnenj in pridobivanja povratnih informacij od ključnih deležnikov.
– Priprava možnih predlogov sprememb besedila, razvrščenih glede na nujnost popravkov.
– Izboljšanje ozaveščenosti in razumevanja Konvencije o pravicah invalidov.
Številka teme: 1.3.5.
Naslov teme: Vpliv lastništva nepremičnin na položaj upokojencev
Cilji:
– Ugotoviti delež upokojencev, ki imajo v lasti nepremičnino (ali jo ima v lasti partner v istem gospodinjstvu …).
– Opredeliti vrste nepremičnin, povprečno kvadraturo (skupno in na člana gospodinjstva), lokacijo, vrednost nepremičnin.
– Opredeliti implicitno rento iz naslova lastništva nepremičnine (koliko bi v istem mestu oziroma na primerljivi lokaciji plačevali najemnine).
– Analiza in priprava projekcij glede deleža upokojencev, ki bodo imeli nepremičnino v lasti v naslednjih 5, 10, 15 … 30 letih.
– Analiza vpliva lastništva nepremičnine na socialni položaj in revščino med upokojenci.
– Analiza primerljivosti podatkov na nacionalni in mednarodni ravni.
– Analiza možnosti povezovanja različnih administrativnih virov podatkov, ki se nanašajo na vpliv lastništva nepremičnin pri upokojencih.
– Preučiti, kako izboljšati položaj upokojencev, ki nimajo v lasti nepremičnin.
– Razviti kazalnike za spremljanje vpliva lastništva nepremičnin na položaj upokojencev na nacionalni ravni, temelječih na obstoječih podatkih in mednarodnih priporočilih.
– Priprava pravnih in tehničnih priporočil za povezovanje administrativnih virov podatkov za ugotovitev vpliva lastništva nepremičnin na položaj upokojencev.
Številka teme: 1.3.6.
Naslov teme: Celovita analiza stanja na področju platformnega dela v Republiki Sloveniji
Cilji:
– Dobiti vpogled v aktualno stanje na trgu platformnega dela v Sloveniji: zbiranje podatkov in analiza pogojev dela, položaja oseb, ki opravljajo platformno delo, načinov algoritemskega menedžmenta. Pri tem je cilj raziskati različne oblike platformnega dela, tudi tiste, ki do sedaj še niso bile dovolj raziskane.
– Dobiti vpogled v prakse platformnega upravljanja in izkušnje oseb, ki opravljajo platformno delo: raziskati vzroke za odločitev za delo preko digitalnih platform dela, odnos oseb, ki opravljajo platformno delo do algoritmičnega upravljanja, odnos do ostalih oseb, ki opravljajo platformno delo, odnos do regulacij, odnos do združevanja z ostalimi delavci in ostalimi osebami, ki opravljajo platformno delo, odnos do same digitalne platforme dela …
– Dobiti vpogled v stališča oseb, ki opravljajo platformno delo do različnih regulatornih rešitev, predvsem te, ki so vsebovane v sprejeti Direktivi (EU) 2024/2831 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu. Rezultati študije bodo v pomoč odločevalcem pri prenosu direktive v slovenski pravni red.
Tematski sklop 1.4.: Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete
Številka teme: 1.4.1.
Naslov teme: Primerjalna raziskava umetnostnega trga
Cilji:
– Analiza delovanja umetnostnega trga v Sloveniji (analiza obstoječih ukrepov in morebitnih administrativnih, pravnih, finančnih in drugih omejitev):
– prepoznava specifik umetnostnega trga v Sloveniji (prepoznava ključnih deležnikov, analiza vrednostne verige in odsotnosti povezovalnega člena med umetniki in zbiratelji, zbiralna politika zbirateljev (zamejenost na lokalni prostor), netransparentnost, nereguliran trg, nizka kupna moč, omejeno število institucionalnih ter zasebnih zbirateljev, vloga in položaj umetnosti v družbi idr.),
– pregled obstoječih ukrepov javnega in zasebnega sektorja (odkupi umetniških del, različne oblike podpore idr.),
– pregled preteklih neuspešnih poskusov zakonodajnega urejanja trga,
– ocena finančnega obsega trga (ocena obsega sivega trga).
– Pregled in analiza ukrepov evropskih držav (po izboru izvajalca) s primerljivo razvitim umetnostnim sistemom in vzpostavljenim trgom umetniških del:
Pregled in analiza ukrepov izbranih evropskih držav za večanje transparentnosti in zaupanja kupcev:
– pregled mehanizmov za doseganje transparentnosti trga (provenienca umetniških del),
– pregled ukrepov za doseganje transparentnosti pri bazah podatkov, tržnih trendih, spremljanju transakcij idr.,
– pregled certifikacijskih sistemov in certificiranja (certifikat kakovosti za galerije, dražbene hiše idr.).
Pregled davčnih politik v izbranih evropskih državah in njihov vpliv na umetnostni trg:
– pregled mehanizmov za nižanje davčnih stopenj za nakup umetniških del, davčne spodbude za podjetja (sponzorstva, nakupi umetniških del) idr.
Pregled in analiza ukrepov državne podpore razvoju in delovanju umetnostnega trga v izbranih evropskih državah:
– pregled mehanizmov za podporo in profesionalizacijo deležnikov,
– pregled mehanizmov za doseganje enakopravnih pogojev za vse udeležence trga,
– pregled mehanizmov za vključevanja družbeno ranljivejših skupin v trg umetnosti,
– pregled mehanizmov podpore za udeležbo na mednarodnih umetnostnih sejmih,
– pregled storitev, aplikacij in orodij, kot so spletne platforme za prodajo umetniških del in organizacijo dražb, spletne baze idr.
– Predlogi ukrepov za izboljšanje delovanja in regulacijo umetnostnega trga na podlagi prilagoditve uspešnih praks evropskih držav specifikam umetnostnega trga v Sloveniji:
– ukrepi za doprinos umetnostnega trga k družbenemu in gospodarskemu razvoju (promocija vloge umetnosti v družbi, naložbeni in nenaložbeni vidiki zbirateljstva, spodbujanje zbirateljstva med mlajšo generacijo idr.),
– ukrepi za opolnomočenje deležnikov (izobraževanja o poslovnih vidikih umetnostnega trga (marketing, avtorske pravice idr.),
– ukrepi za redno spremljanje trga (vzpostavitev baze podatkov, ustanovitev posvetovalnih teles, spodbujanje nakupa likovnih del v okviru investicij, financiranih iz javnih sredstev idr.) in
– drugi ukrepi, izhajajoč iz analize ukrepov izbranih evropskih držav.
Številka teme: 1.4.2.
Naslov teme: Korpus lahkega branja za poenostavljanje besedil z orodji umetne inteligence
Cilji:
– Izdelati korpus lahkega branja: za potrebe poenostavljanja besedil z orodji umetne inteligence je treba razviti korpus, ki bo poleg kompleksnih besedil vseboval tudi njihove poenostavljene različice. Tovrstna poenostavljena besedila, ki se imenujejo »lahko branje«, služijo osebam z zmanjšanimi sposobnostmi (v začetni fazi lahko tudi tistim, ki se šele učijo slovenskega jezika).
– Korpus lahkega branja bo osnova za izdelavo tehničnih pripomočkov, npr. (samodejnega) pretvornika besedil v lahko branje in elektronskih bralnikov – naprave za branje elektronskih datotek ali predvajanje digitalno posnetih zvočnih knjig, bralniki zaslonov na računalniških ali mobilnih napravah, (ročni) bralniki z izgovorom besedila, pametna pisala ipd.
– Predvideni učinki: Korpus lahkega branja bo omogočil izdelavo orodij za komunikacijo oseb s posebnimi potrebami s ciljem, da se povečajo njihove sporazumevalne zmožnosti, dostop do kulturnih dobrin in storitev sodobne informacijske družbe ter orodij za izdelavo vsebin v lahkem branju – skratka boljša opremljenost oseb s posebnimi potrebami s prilagojenimi jezikovnimi in jezikovnotehnološkimi pripomočki ter orodji.
– Ciljne skupine so zlasti osebe s posebnimi potrebami, kot so osebe z motnjami v kognitivnem razvoju in druge osebe, ki težje berejo in razumejo prebrano (npr. osebe z bralno-napisovalnimi težavami, gluhi in naglušni, osebe po poškodbi glave, pa tudi tujci na začetni stopnji usvajanja slovenskega jezika in kulture).
Številka teme: 1.4.3.
Naslov teme: Analiza glasbenega trga v Sloveniji: trendi, izzivi in priložnosti
Cilji:
– Določitev ciljev raziskave:
– Analiza trenutnih trendov in izzivov na slovenskem glasbenem trgu.
– Ocena ekonomskega vpliva glasbene industrije v Sloveniji.
– Identifikacija potreb in priložnosti za razvoj glasbene scene.
– Zbiranje podatkov:
– Ankete in intervjuji: Izvedba anket in intervjujev z različnimi deležniki slovenskega glasbenega trga: glasbenimi profesionalci, umetniki, tehniki, menedžerji, mediji in organizatorji dogodkov, kolektivnimi organizacijami idr.
– Sekundarni viri: Zbiranje podatkov iz obstoječih poročil, uradnih statistik in drugih relevantnih virov.
– Analiza trga:
– Trgi žive glasbe: Analizirati stanje prizorišč, festivalov in koncertov v Sloveniji.
– Posneta glasba: Pregledati trende v prodaji posnete glasbe in uporabo pretočnih platform.
– Medijska krajina: Pregled prisotnost glasbe v slovenskem medijskem prostoru.
– Kolektivno upravljanje: Ocena učinkovitosti sistemov kolektivnega upravljanja avtorskih pravic.
– Mednarodni potenciali: Ocena ekonomskega stanja prisotnosti slovenske glasbe na mednarodnih glasbenih trgih.
– Demografska analiza:
– Analiza demografskih značilnosti slovenskega glasbenega občinstva, vključno s starostjo, spolom, dohodkom in geografskimi razlikami.
– Priporočila za politiko in poslovno strategijo:
– Razvoj priporočil za podporo in razvoj slovenske glasbene industrije.
– Identifikacija priložnosti za izboljšanje poslovnih modelov in povečanje prihodkov.
Številka teme: 1.4.4.
Naslov teme: Ekonomski učinki sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-265/19 na slovenske imetnike pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov do enkratnega primernega nadomestila za priobčitev javnosti fonogramov
Cilj:
– Analizirati in oceniti trenutno dejansko stanje v zvezi z enkratnim pravičnim nadomestilom za priobčitev javnosti fonogramov, vključno z višino prejetih zneskov, ki so bili izplačani slovenskim imetnikom pravic.
– Identificirati morebitne potrebne sistemske spremembe v zvezi z ureditvijo enkratnega pravičnega nadomestila.
– Pripraviti stališče k morebitni spremembi ureditve tega vprašanja na ravni EU.
Tematski sklop 1.7.: Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta
Številka teme: 1.7.1.
Naslov teme: Analiza obstoječe ureditve platformnega dela, vključno z analizo prepoznavanja in odpravljanja prikritih delovnih razmerij
Cilji:
– Celovita analiza obstoječega stanja ureditve glede na zahteve Direktive (EU) 2024/2831 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu.
– Analiza delovnopravnega statusa oseb, ki opravljajo delo preko digitalnih spletnih platform.
– Analiza ostalih oblik prikritih delovnih razmerij.
– Oblikovanje rešitev za uresničitev prenosa ukrepov iz Direktive (EU) 2024/2831.
– Analiza izvedbenega dela zahtev Direktive (EU) 2024/2831 na področju prikritih delovnih razmerij in učinkovite izpodbojne pravne domneve o obstoju delovnega razmerja ter ugotavljanja elementov delovnih razmerij (povezovanje baz podatkov in evidenc, sodelovanje med različnimi nadzornimi in državnimi organi …).
Tematski sklop 1.9.: Trajnostno upravljanje naravnih virov
Številka teme: 1.9.1.
Naslov teme: Nacionalna shema za zdravje in okolje
Cilji:
– Analiza zakonodaje, strateških dokumentov in deklaracij z vidika okolja in zdravja (STRS, NEPN, RDPSS 2050, Deklaracija COP28 o podnebju in zdravju, Globalni akcijski načrt za podnebje in zdravje, Agenda za trajnostni razvoj 2030, Evropski zeleni dogovor, Deklaracija iz Dohe o podnebnih spremembah in zdravju, Budimpeška deklaracija o okolju in zdravju, Ocena ranljivosti in tveganja za zdravje itd.).
– Identifikacija obstoječih nacionalnih in regijskih programov, shem, orodij, projektov (vključno z EU in CRP projekti) s področja javnega zdravja, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje (npr. Zdravje v občinah, Zelena shema, predhodni CRP projekti).
– Identifikacija obstoječih mednarodnih certifikatov za zdravstvene zavode oziroma ustanove s področja blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.
– Mednarodna primerjava (»benchmark«) z vidika najuspešnejših nacionalnih in regijskih shem s področja krepitve zdravja v povezavi z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ter razširjenosti okoljskih in predvsem trajnostnih znakov za zdravstvene zavode oziroma ustanove (najmanj po tri države).
Cilji izvedbene faze:
– Vsebinsko in vizualno oblikovanje nacionalne sheme ali nadgradnja obstoječe sheme za krepitev zdravja in razogljičenje zdravstvenega sistema (okoljski, ekonomski in družbeni vidik trajnostnega prehoda ter vsi vidiki javnega zdravja), kot praktično orodje za občine in zdravstvene zavode, ki združuje in nadgrajuje vse predhodne relevantne programe in projekte ter omogoča mednarodno primerjavo občin in zdravstvenih ustanov. Shema se zastavi izrazito praktično – po sistemu semaforja oziroma kljukanja (kaj je že narejeno oziroma v kakšni meri in kako priti do želenega cilja), opredeljeni so kvantitativni in kvalitativni kazalniki s primeri dobrih praks za izboljšave itd.
– Oblikovanje dolgoročno vzdržnega organizacijskega okvirja oziroma poslovnega modela (vodenje sheme, motiviranje deležnikov za vključitev in izboljšave, podpora uporabnikom in izobraževanja, skrbništvo informacijskega sistema, terenske evalvacije, nadgradnje sheme itd.).
– Oblikovanje kadrovskega okvirja oziroma sistemske rešitve za občine in zdravstvene zavode.
– Priprava vsebinskih izhodišč, funkcionalnih specifikacij in arhitekturne sheme za nacionalno informacijsko središče, ki bo služilo kot podatkovno skladišče, orodje za vizualni prikaz podatkov, primerjalno orodje med občinami in med zdravstvenimi zavodi z vidika krepitve zdravja, blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe.
– Identifikacija potrebnih sprememb zakonodaje za krepitev javnega zdravja v povezavi z okoljem in za pridobivanje podatkov.
– Outputi poleg osnovnega dokumenta: Word dokument s ključnimi rezultati projekta v obsegu 50 strani, vizualno privlačen in uporabniku prijazen vodnik za pristop k shemi in za njeno implementacijo, vizualno privlačna in uporabniku prijazna PPT predstavitev, 4-stranska pdf. infografična predstavitev, najmanj 3 predstavitve za naročnika oziroma ciljno javnost.
Tematski sklop 1.10.: Zaupanja vreden pravni sistem
Številka teme: 1.10.1.
Naslov teme: Pravno-ekonomska analiza urejanja okvirjev prisilnega prestrukturiranja gospodarskih družb ob nastopu grozeče insolventnosti in ob nastopu insolventnosti v državah članicah EU s težiščem na analizi vlog, porazdelitve bremen in pravnega varstva prizadetih udeležencev
Cilji:
– Pregled stanja in možnosti gospodarskih družb za prestrukturiranje ob nastopu grozeče insolventnosti in ob nastopu insolventnosti.
– Pravno-ekonomsko oceno obstoječih okvirjev prisilnega prestrukturiranja v Sloveniji in vsaj 3 državah članicah EU z oceno prednosti in slabosti posameznih okvirjev.
– Ugotovitve kako vloge, porazdelitev bremen in pravno varstvo prizadetih udeležencev v postopkih prisilnega prestrukturiranja vpliva na učinkovito nadaljnje delovanje gospodarske družbe po prisilnem prestrukturiranju.
Številka teme: 1.10.2.
Naslov teme: Analiza nevralgičnih točk veljavne sistemske in področnih ureditev sodnega varstva pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter organizacije upravnega sodstva v luči zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva in odločanja brez nepotrebnega odlašanja
Cilji:
– Opredelitev glavnih nevralgičnih točk veljavne postopkovne ureditve upravnega spora z vidika učinkovitega pravnega varstva pravic tako glede ureditve po Zakonu o upravnem sporu kot drugih področnih zakonih, ki vsebujejo specialno ureditev, ki odstopa od splošnih pravil.
– Pregled področij, na katerih je že s posameznimi področnimi zakoni določeno, da upravno sodišče v upravnem sporu odloča prednostno ali nujno, ali pa je določeno odločanje »brez odlašanja« ali »nemudoma« ter oblikovanje predlogov, na katerih področjih je potrebna takšna ureditev in na katerih ne, vključno z oceno potrebnosti oziroma nujnosti takšnega določanja.
– Pregled področji, na katerih v upravnem postopku ni predvideno redno pravno sredstvo znotraj upravnega postopka in ocena vpliva takšnih določb na postopek pred upravnim sodiščem.
– Pregled in ocena (prednosti in slabosti) veljavne organiziranosti upravnega sodstva in predlogi morebitnih nadgradenj v smeri zagotavljanja večje učinkovitosti odločanja na eni strani kot tudi kakovostnejšega odločanja z vidika varstva pravic posameznikov na drugi strani.
– Primerjalnopravni pregled ureditve organiziranosti upravnega sodstva v petih državah, od tega najmanj v treh državah članicah EU.
Tematski sklop 1.11.: Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 1.11.1.
Naslov teme: Varnostna kultura na Ministrstvu za obrambo (VARKUL MO25)
Cilji:
– Posnetek stanja na področju varnostne kulture na Ministrstvu za obrambo.
– Evalvacija ugotovitev.
– Evalvacija pravnih podlag, ki urejajo varovanje tajnih podatkov.
– Primerjalna analiza po varnostni kulturi v drugih državah.
– Priprava koncepta za izboljšanje kakovosti varnostne kulture na Ministrstvu za obrambo.
– Priprava vprašalnika za ocenjevanje varnostne kulture po posameznih organizacijskih enotah.
– Testna izvedba na mediju.
– Izvedba usposabljanja zaposlenih za evalvacijo rezultatov pridobljenih z vprašalnikom.
– Opredelitev nabora znanja za posamezne skupine in/ali organizacijske enote na Ministrstvu za obrambo.
– Priprava programov izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja na področju varnostne kulture.
– Priprava mehanizmov za spodbujanje zavedanja o pomenu in pomembnosti varnostne kulture.
– Priprava metod za izboljšanje zaznavanja groženj in zavedanja o ustreznem ravnanju.
– Priprava metodologije/mehanizma za povečanje ozaveščanja o pomenu in dolžnosti sporočanja pomanjkljivosti in predlogov izboljšav na področju varnostne kulture ustrezni instituciji.
– Priprava programa za razvoj in ozaveščanje o stalni skrbi posameznika za lastno varnost in varnost ljudi v okolici ter o pomenu izvajanja samozaščitnih ukrepov.
Številka teme: 1.11.2.
Naslov teme: Uporaba komunikacijskih tehnologij 5G (6G) za povečanje odpornosti obrambnega sistema, sistema zaščite in reševanja in kritične infrastrukture (KT5GOSKI)
Cilji:
– Povečanje nacionalne varnosti in stabilnosti države v kriznih razmerah s povečanjem odpornosti in povezljivosti komunikacijskih sistemov obrambe, zaščite in reševanja in kritične infrastrukture na osnovi mobilnih 5G (6G) tehnologij in omrežij.
– Opredeliti možnosti in omejitve uporabe privatnih (lokalnih) 5G omrežij, mešanih privatnih/javnih 5G omrežij in komercialnih 5G omrežij za komunikacijske potrebe obrambnega sistema, sistema zaščite in reševanja ter kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji.
– Zagotoviti redundančne komunikacijske povezave zemeljskim komunikacijam.
– Demonstrirati uporabo privatnega taktičnega 5G omrežja (military-oriented 5G network) in povezljivosti tega omrežja z drugimi vojaškimi in komercialnimi 5G omrežji, senzorskimi omrežji in brezpilotnimi letalniki (droni).
– Zagotoviti interoperabilnost nacionalnih komunikacijskih sistemov s sistemi v okviru Nata in z državami EU.
– Zagotoviti sodelovanje nacionalnih raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti v znanstveno raziskovalnih projektih Nata ter Evropske obrambne agencije.
– Prenos teoretičnega in praktičnega znanja o 5G (6G) komunikacijskih tehnologijah v obrambno okolje, okolje zaščite in reševanja ter na upravljavce kritične infrastrukture.
Številka teme: 1.11.3.
Naslov teme: Izboljšanje odpornosti organizacije in posameznikov na človeške vektorje kibernetskih napadov ter prepoznavanje neočitnih psiholoških mehanizmov prisile (ČVKNNPMP)
Cilji:
– Izboljšanje odpornosti organizacije in posameznikov na kibernetske napade, kjer je tarča človek (človeški vektorji napadov).
– Izdelava modela ocenjevanja in kriterijev ocene odpornosti organizacije in posameznikov na človeške vektorje napadov.
– Priprava ocene izpostavljenosti organizacije in posameznikov na človeške vektorje napadov na osnovi javno dostopnih informacij (internet, črni splet) na manjši vzorčni skupini izpostavljenih posameznikov (vodstveni delavci, ključni delavci pri oblikovanju strateških ciljev, študij, analiz, izvedbi nabav, administratorji informacijskih in komunikacijskih sistemov, predstavniki Slovenije v tujini, delavci napoteni na misije in usposabljanja v tujino), ki so predhodno seznanjeni z metodo in načinom priprave ocene izpostavljenosti in soglašajo s sodelovanjem v vzorčni skupini. Oceno izpostavljenosti pripravi izvajalec projekta v sodelovanju s pristojnimi službami Ministrstva za obrambo.
– Izdelava predloga možnih izrab ranljivosti s poudarkom na neočitnih psiholoških mehanizmih prisile za posameznike, ki soglašajo, da se zanje pripravi analiza. Pri pripravi in predstavitvi možnih izrab ranljivosti se strogo upošteva varovanje osebnih in tajnih podatkov.
– Izdelava posplošene ocene izpostavljenosti organizacije in posameznikov na človeške vire s posplošenimi in anonimiziranimi podatki ter upoštevanjem zaščite osebnih in tajnih podatkov.
– Oblikovanje praktičnega usposabljanja izboljšanje odpornosti na človeške vektorje napadov s posebnim poudarkom na neočitnih psiholoških mehanizmih prisile.
– Izvedba usposabljanja za izboljšanje odpornosti organizacije in posameznikov na človeške vektorje napadov na izbrani vzorčni skupini s posebnim poudarkom na neočitnih psiholoških mehanizmih prisile.
– Preverjanje uspešnosti usposabljanja za izboljšanje odpornost organizacije in posameznikov na človeške vektorje napadov z novo oceno odpornosti organizacije in posameznikov na človeške vektorje napadov.
– Prenos znanja o metodah ocenjevanja izpostavljenosti na človeške vektorje napadov in neočitnih psiholoških mehanizmih prisile na pristojne službe Ministrstva za obrambo.
– Predlog možnosti prenosa rezultatov razvojno raziskovalnega projekta na upravljalce kritične infrastrukture, poslovne subjekte in državljane Republike Slovenije.
Težišče 2.: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse
Tematski sklop 2.5.: Gospodarska stabilnost
Številka teme: 2.5.1.
Naslov teme: Nadgradnja izračunljivega modela splošnega ravnovesja Republike Slovenije z okoljsko in energetsko komponento
Cilji:
– Nadgradnja izračunljivega modela splošnega ravnovesja Republike Slovenije z okoljsko in energetsko komponento za izračun makroekonomskih učinkov ukrepov povezanih z zelenim prehodom.
– Priprava matrike družbenih računov in ostalih vhodnih podatkov modela na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov, ki najbolje opisujejo trenutno delovanje slovenskega gospodarstva. členitev matrike na proizvode in sektorje mora biti takšna, da bo omogočila vrednotenje učinkov širokega nabora ukrepov in instrumentov na makroekonomske kazalnike ter sektorje.
– Razčlenitev energetskega sektorja, ki bo upoštevala dejstvo, da imamo v Sloveniji različne vire proizvodnje električne energije, ki se med seboj razlikujejo tako z vidika samega delovanja, kot tudi izpustov toplogrednih plinov.
– Razvoj in uporaba naprednejših političnih instrumentov (npr. davek na ogljik).
– Razčlenitev sektorja država, ki bo omogočal vrednotenje makroekonomskih in fiskalnih učinkov zelenih ukrepov glede na različne načine njihovega financiranja (npr. davek na ogljik se porabi za znižanje davkov na dohodek; investicija v izgradnjo dodatnih jedrskih kapacitet je delno financirana s strani države, in sicer iz naslova povečanja posrednih davkov).
– Simulacijske analize makroekonomskih, sektorskih in fiskalnih učinkov zelenih ukrepov.
– Razvoj uporabniku prijaznega vmesnika za simulacijo različnih scenarijev.
– Usmeritve fiskalni politiki, predvsem glede financiranja zelenih ukrepov.
Številka teme: 2.5.2.
Naslov teme: Novi model organiziranja turističnega vodenja
Cilji:
– Priprava robustne metrike za lažje odločanje o novi ureditvi in regulativi turističnega vodenja (pregled stanja).
– Pregled rešitev in dobrih praks primerljivih drugih držav.
– Oblikovan predlog novega modela organizacije turističnega vodenja v skladu z novimi trendi na področju turizma in na trgu kadrov.
Tematski sklop 2.6.: Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor
Številka teme: 2.6.1.
Naslov teme: Analiza dejavnikov poslovnih investicij in produktivnosti slovenskega gospodarstva
Cilji:
– Analiza produktivnosti slovenskih podjetij in gospodarskih panog.
– Analiza dejavnikov, ki vplivajo na investicijsko dejavnost podjetij.
– Analiza učinkov različnih tipov investicij na produktivnost podjetij (investicije v neopredmetena v primerjavi z opredmetenim sredstvi, ter različne vrste neopredmetenih sredstev).
– Usmeritve ekonomski politiki za spodbujanje poslovnih investicij in produktivnosti, vključno z usmeritvami za oblikovanje prokonkurenčne industrijske politike.
Številka teme: 2.6.2.
Naslov teme: Izzivi udeležbe delavcev v lastništvu v slovenskem gospodarstvu: prepoznavanje ovir in oblikovanje podpornih mehanizmov
Cilji:
– Poglobljena analiza izzivov in ovir, povezanih z udeležbo delavcev v lastništvu v Sloveniji ter oblikovanje konkretnih priporočil za oblikovanje podpornih mehanizmov.
– Identifikacija ovir in težav pri uvajanju udeležbe delavcev v lastništvu, ki jih zaznavajo trije ključni deležniki: delodajalci/lastniki (npr. pomisleki glede izgube nadzora nad podjetjem, zapletenostjo postopkov), delavci (npr. pomanjkanje znanja, različna tveganja) in financerji (npr. skepticizem glede kreditne sposobnosti podjetja in dolgoročne vzdržnosti udeležbe delavcev v lastništvu).
– Izvedba ankete na reprezentativnem vzorcu z izbranimi deležniki med delodajalci/lastniki, delavci in finančnimi institucijami za razumevanje operativnih, psiholoških, finančnih in drugih ovir.
– Izvedba poglobljenih intervjujev z izbranimi deležniki (med delodajalci/lastniki, delavci in financerji/bankirji) za razumevanje operativnih, psiholoških, finančnih in drugih ovir.
– Pregled uspešnih podpornih mehanizmov iz drugih držav, ki imajo razvito udeležbo delavcev v lastništvu in so lahko uporabni v slovenskem okolju.
– Priprava smernic in oblikovanje priporočil glede konkretnih podpornih mehanizmov s strani države, ki bodo naslovili izzive in ovire treh ključnih deležnikov ter spodbudili rast delavskega lastništva v Sloveniji.
Številka teme: 2.6.3.
Naslov teme: Primerjalna analiza vpliva udeležbe delavcev v lastništvu na poslovanje podjetja, zadovoljstvo delavcev in druge kazalnike v izbranih podjetjih
Cilji:
– Analiza dvajsetih primerljivih podjetij (po velikosti, panogi, starosti in drugih značilnostih): desetih, kjer je udeležba delavcev v lastništvu več kot 25 % (ne vodstvenega kadra) in desetih podjetij, kjer delavci niso udeleženi v lastništvu (ne vodstveni kader).*
– Izvedba analize z dvajsetimi izbranimi podjetji za pridobitev podatkov o poslovanju, organizacijski kulturi in zadovoljstvu delavcev.
– Dolgoročna primerjava gospodarskih kazalcev izbranih podjetij (produktivnosti, stopnje inovacij, rasti, finančne stabilnosti ipd.).
– Analiza odzivov in odpornosti izbranih podjetij na gospodarske šoke med pandemijo Covid-19 (predvsem v povezavi s stabilnostjo zaposlitve in poslovanjem podjetja).
– Primerjava delovnih pogojev oziroma kakovosti delovnih mest v izbranih podjetjih (vključno z analizo nagrajevanja, motiviranostjo delavcev in razlikami v dohodkih oziroma stopnjo neenakosti).
– Primerjava zadovoljstva delavcev v izbranih podjetjih, njihove povezanosti z organizacijsko kulturo podjetij (zaupanjem, pripadnostjo, timskim delom in povezanostjo s podjetjem), fluktuacijo oziroma dolgoročnostjo zaposlitev v podjetjih z udeležbo delavcev v lastništvu in brez udeležbe delavcev v lastništvu.
– Primerjava izbranih podjetij, ki so v (delni) lasti delavcev in podjetij, kjer delavci niso udeleženi v lastništvu (korelacija kazalnikov).
– Na podlagi pridobljenih podatkov poglobljena analiza korelacij ter prednosti in slabosti izbranih podjetij, ki so v (delni) lasti delavcev in podjetij, kjer delavci niso udeleženi v lastništvu.
– Oblikovanje predlogov praktičnih smernic za podjetja, ki želijo vključevati delavce v lastniško strukturo.
* Cilj raziskovalnega projekta je identificirati in raziskati 10 podjetij, kjer imajo delavci, ki niso na vodstvenih položajih več kot 25 % lastniškega deleža v podjetju ter 10 podjetij, kjer delavci, ki niso na vodstvenih položajih, nimajo lastniškega deleža. Lastniški delež vodstvenega kadra se v okviru te analize ne proučuje.
Številka teme: 2.6.4.
Naslov teme: Razvoj strategije prehoda na vzdržne modele znanstvenega objavljanja, usklajene z dobrimi praksami v Evropskem raziskovalnem prostoru
Cilji:
– Analiza prevladujočih načinov znanstvenih objav slovenskih raziskovalcev (npr. glede na poslovni model založnikov) ter razlogov in okoliščin za te (npr. navezanost na določene založnike in razlogi za to).
– Analiza dobrih praks držav Evropskega raziskovalnega prostora s poudarkom na državah, ki se aktivno prilagajajo dolgoročnim rešitvam priporočil evropskih raziskovalnih politik na področju znanstvenega objavljanja.
– Priprava predloga konkretne strategije z ustrezno časovnico, ki bo upoštevala aktualne politike in dobre prakse ERA in bo lahko podlaga za izvajanje aktivnosti prehoda Slovenije v bolj vzdržne in po možnosti neprofitne oblike odprtega znanstvenega objavljanja na način, da po eni strani omejimo nevzdržno porabo javnih sredstev, ki bodo na tak način lahko porabljena v podporo odličnosti raziskav, po drugi strani pa s temi spremembami ne bo okrnjena konkurenčnost slovenskih raziskovalcev (v okviru teh rešitev predlagati tudi npr. načine promocije, ozaveščanja in usposabljanja akterjev znanstvenoraziskovalnega sistema, ureditev vprašanja upravičenosti stroškov odprtega dostopa v naročniških/hibridnih revijah ipd.).
Številka teme: 2.6.5.
Naslov teme: Analiza stanja in razvoj trajnostnega turizma v zamejstvu
Cilji:
– Analiza stanja na področju turizma v zamejstvu.
– Identifikacija potencialov in usmeritev turistične politike za dvig kakovosti in pospeševanje razvoja trajnostnega turizma v zamejstvu (spodbujanje turistične ponudbe ter razvoj lokalnih turističnih produktov).
– Možnosti za sodelovanje med slovenskim gospodarstvom, raziskovalnimi organizacijami in univerzami z zamejskimi gospodarskimi organizacijami in drugimi subjekti na področju turizma.
Številka teme: 2.6.6.
Naslov teme: Vzpostavitev in krepitev ekosistema slovenskih podjetnikov v ZDA
Cilji:
– Identifikacija glavnih centrov slovenskih podjetnikov v ZDA.
– Analiza obstoječih akademsko-poslovnih ekosistemov slovenskih podjetnikov v ZDA.
– Razumevanje interesov in izzivov slovenskih podjetnikov v ZDA ter njihovega interesa za sodelovanje s Slovenijo.
– Predlaganje politik in strategij za izboljšanje delovanja samega ekosistema za podporo internacionalizaciji, temelječih na dobrih praksah iz EU.
– Predlaganje politik in strategij za krepitev poslovnih ekosistemov, temelječih na dobrih praksah iz EU.
Številka teme: 2.6.7.
Naslov teme: Predlog smernic požarne varnosti za rabo lesa pri gradnji
Cilji:
– Pregled ustreznosti obstoječih smernic požarne varnosti glede na tehnologije lesene gradnje.
– Analiza primerov tujih smernic požarne varnosti na trgih, kjer je razvita lesena gradnja.
– Razvoj in priprava predloga novih smernic za požarno varnost uporabe lesa pri različnih tehnologijah gradenj.
Številka teme: 2.6.8.
Naslov teme: Dodajanje vrednosti lesu slabše kakovosti/gozdno lesnim sortimentom
Cilji:
– Analiza stanja lesa slabše kakovosti v Sloveniji.
– Podrobna analiza praks ravnanja z lesom slabše kakovosti v Sloveniji, državah EGS, ter državah, ki imajo na tem področju dobre prakse.
– Priprava predloga/nabora izdelkov potencialne predelave lesa slabše kakovosti v Sloveniji, upoštevaje ekonomsko upravičenje predloga, glede na obstoječo konkurenco.
– Sodelovanje z deležniki: vključitev lastnikov gozdov, družbe SiDG d.o.o., združenja SLOLES, GIS, SURS, GZS, OZS …
– Primerjanje % izkoristka posekanega lesa za izdelke in za energetsko izrabo kot zadnjega člena kaskadne rabe lesa.
Številka teme: 2.6.9.
Naslov teme: Razvoj modela za ugotavljanje potencialnih trgov za prodor slovenske lesnopredelovalne industrije
Cilji:
– Posnetek značilnosti ponudbe slovenske lesnopredelovalne panoge po posameznih skupinah lesnih izdelkov.
– Analiza in identifikacija potencialnih trgov in določitev njihovih karakteristik.
– Razvoj modela s spremenljivkami za načrtovanje ciljnih trgov.
– Presejalni test obetavnosti-persperktivnosti trgov/izdelkov.
– Identifikacija najprimernejših načinov/pristopov za vstop na potencialne trge po skupinah lesnih izdelkov (npr. delegacije, sejmi, vzorčne postavitve, direktni marketing ipd.).
Številka teme: 2.6.10.
Naslov teme: Ukrepi prava družb za spodbujanje večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v zvezi s spoštovanjem mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic in okolja ter boja proti podnebnim spremembam
Cilji:
– Pridobiti poglobljeno pravno analizo in pregled:
– ukrepov za preprečevanje kršitev pravic, obveznosti in prepovedi iz mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic in okolja ter boja proti podnebnim spremembam (kot je skrbni pregled, spremljanje in poročanje o ukrepanju, načrt združljivosti poslovnega modela in strategije gospodarske družbe, vzorčne pogodbene klavzule, določitev organa ter njegovih pristojnosti in nalog za vzpostavitev učinkovitega nadzora), ki so skladni z direktivo 2024/1760/EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti,
– pravne ureditve odškodninske odgovornosti gospodarskih družb zaradi kršitev pravic, obveznosti in prepovedi iz mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic in okolja; vključi naj se tudi analizo in pregled primernega načina zapisa obveznosti gospodarskih družb, da bodo lahko odgovarjale za kršitev, ki je povezana z mednarodnimi pogodbami (saj te običajno veljajo za države in ne posameznike),
– pravne ureditve začasne prekinitve ali prekinitve poslovnega odnosa v zvezi s spoštovanjem pravic, obveznosti in prepovedi iz mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic in okolja ter boja proti podnebnim spremembam,
– kako lahko spoštovanje pravic, obveznosti in prepovedi iz mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic in okolja ter boj proti podnebnim spremembam vplivajo na večjo konkurenčnost gospodarskih družb.
– Pridobiti primerjalno študijo, katere namen bo pridobiti informacije, kako je urejeno področje ukrepov za preprečevanje kršitev določil mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic in okolja ter boja proti podnebnim spremembam, področje začasne prekinitve ali prekinitve poslovnega odnosa in področje odškodninske odgovornosti gospodarskih družb v teh primerih v nekaterih drugih državah članicah EU ali tretji državi, ter kateri so tisti elementi (dobre prakse) v posamezni izbrani državi članici ali tretji državi, ki najbolj prispevajo k učinkovitosti njenega sistema ter razloge za to.
– Pridobiti osnutek zakonskih določb z obrazložitvami, ki bi glede na primerjalno pravno analizo in identificirane primere ukrepov predstavljal podlago za nadaljnjo razpravo, vključno z opredelitvijo ali je treba spremeniti in dopolniti Zakon o gospodarskih družbah ali pripraviti od njega ločen zakon.
Številka teme: 2.6.11.
Naslov teme: Načrtovanje, izdelava in validacija trojne točke ogljikovega dioksida (CO2)
Cilj:
– Načrtovati, izdelati in preizkusiti celico trojne točke ogljikovega dioksida za umerjanje dolgocevnih standardnih platinastih uporovnih termometrov.
Številka teme: 2.6.12.
Naslov teme: Določitev novih korekcijskih koeficientov za enačbe realnega delnega tlaka vodne pare za premostitev med merilnimi principi instrumentov v območju do 1 ppm
Cilj:
– Izvedba eksperimentov za določitev novih korekcijskih koeficientov za enačbe realnega delnega tlaka vodne pare v prisotnosti drugih plinov v območju ekstremno nizkih koncentracij vodne pare do 1 ppm ter pri tlaku plina (kot so zrak, dušik, argon) do 10 bar.
Številka teme: 2.6.13.
Naslov teme: Nove slovenske skupnosti v ZDA in Kanadi kot temelj za strateško znanstveno-tehnološko sodelovanje med Slovenijo in Ameriko
Cilji:
– Razumevanje nove strukture slovenskih skupnosti v Ameriki: raziskava demografskih trendov, področij delovanja in potreb nove generacije Slovencev v ZDA in Kanadi (poseben poudarek na ohranjanju jezika, kulture in povezanosti s Slovenijo).
– Povezovanje slovenskih skupnosti v globalnih znanstveno-tehnoloških tokovih s Slovenijo.
– Analiza slovenskih podjetij in njihovih vezi z domovino: raziskava, kako so slovenska podjetja, nastala iz slovenskega znanja in raziskav, usmerjena v globalne trge, kako ohranjajo povezave s Slovenijo ter kako zaposlujejo mlade talente iz slovenskih skupnosti v ZDA in Kanadi.
– Identifikacija potreb in priložnosti vzorčnih podjetij za bolj učinkovito gospodarsko-tehnološko sodelovanje s Slovenijo: analiza potreb slovensko-ameriških in slovensko-kanadskih podjetij za večjo učinkovitost pri sodelovanju z znanstvenoraziskovalnimi institucijami in gospodarstvom v Sloveniji.
– Predlogi podpornih mehanizmov za povečanje konkurenčnosti slovenskih podjetij: na podlagi analize dobrih praks pri sodelovanju slovenskih podjetij v ZDA in Kanadi priprava predlogov za izboljšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij na globalnem trgu, zlasti na področju znanstvenih in tehnoloških inovacij.
– Organizacija ciljno usmerjenih znanstveno-poslovnih dogodkov in srečanj med slovenskimi raziskovalci in podjetniki v ZDA, Kanadi in Sloveniji s ciljem krepitve sodelovanja, izmenjave znanja in ustvarjanja novih partnerskih vezi.
– Strategija za širitev raziskovalnega sodelovanja na Latinsko Ameriko: upoštevajoč strateške usmeritve, raziskati možnost širjenja projekta na Latinsko Ameriko (zlasti Argentino), kjer bi lahko uporabili slovenske skupnosti kot vzorčni primer za širitev raziskovalnega sodelovanja.
Tematski sklop 2.7.: Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta
Številka teme: 2.7.1.
Naslov teme: Ukrepi za dvig dodane vrednosti na zaposlenega
Cilja:
– Dvig dodane vrednosti na zaposlenega.
– Identifikacija ukrepov, s katerimi bi podjetja najhitreje dvignila dodano vrednost na zaposlenega.
Številka teme: 2.7.2.
Naslov teme: Analiza prispevka migracij k zagotavljanju visoko produktivnega gospodarstva
Cilji:
– Analiza aktualne izobrazbene strukture državljanov tretjih držav in njihova usklajenost s potrebami na trgu dela.
– Primerjalna analiza povprečne višine vplačanih dajatev zaposlenih državljanov tretjih držav v slovensko družbo (davkov in prispevkov) na eni in povprečne višine izdatkov iz sistema socialne varnosti RS državljanom tretjih držav, na drugi strani.
– Analiza povprečne dodane vrednosti, ustvarjene na podlagi zaposlitve državljana tretje države (v eur/leto), ki je še sprejemljiva za namen finančno vzdržnega delovanja zdravstvenega, izobraževalnega, socialnega in stanovanjskega sistema slovenske družbe.
– Ugotovitev deleža državljanov tretjih držav v številu napotenih delavcev ter njihovega prispevka v slovensko družbo (finančni vidik).
– Proučitev smotrnosti aktualnega modela, ki se uporablja za ugotavljanje potreb po zaposlitvah državljanov tretjih držav.
– Prikaz in proučitev drugih modelov, ki se v svetu uporabljajo za ugotavljanje potreb po zaposlovanju državljanov tretjih držav.
– Analiza učinkovitosti pokrivanja strukturnih neskladij na trgu dela z migracijami.
– Analiza združevanja družinskih članov delavcev iz tretjih držav in njihovega vključevanja na trg dela.
Tematski sklop 2.12.: Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve
Številka teme: 2.12.1.
Naslov teme: Analiza namenskih virov občin za financiranje spodbujanja razvoja turizma
Cilji:
– Pregled in analiza višine prejetih sredstev občine iz koncesijskih dajatev, ki se po zakonu, ki ureja igre na srečo, namenijo lokalnim skupnostim na zaokroženem turističnem območju ter se uporabljajo za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo.
– Pregled in analiza porabe koncesijskih dajatev iz prejšnje alineje.
– Pregled in analiza turistične takse, po občinah (višina določene turistične takse, morebitno razlikovanje glede na vrsto nastanitvenega obrata in druge okoliščine).
– Pregled in analiza porabe turistične takse po občinah (za katere dejavnosti in storitve so bili porabljena).
– Pregled rešitev in dobrih praks ter novih pristopov primerljivih drugih držav na področju ureditve turistične takse (višina, določitev višine, različna višina glede na vrsto nastanitvenega obrata, za kaj se lahko uporablja, prispevek (delež) občin k destinacijski oziroma regionalni organiziranosti).
– Pregled morebitnih drugih prispevkov, namenjenih razvoju turizma v primerljivih državah, zlasti prispevek turističnih in drugih s turizmom posredno povezanih dejavnosti, ki imajo iz naslova turizma neposredne ali posredne prihodke in koristi (Avstrija ipd.).
Težišče 3.: Učenje za in skozi vse življenje
Tematski sklop 3.2.: Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo
Številka teme: 3.2.1.
Naslov teme: Razvoj študijskega programa slovenskega znakovnega jezika na prvi univerzitetni stopnji študija
Cilji:
– Pregled stanja in potreb za razvoj študijskega programa slovenskega znakovnega jezika na prvi univerzitetni stopnji študija.
– Izdelava analize področnih značilnosti in obveznih sestavin navedenega študijskega programa v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in Merili NAKVIS za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov.
– Priprava priporočil in predlogov glede ureditve za pripravo in izvedbo študijskega programa slovenskega znakovnega jezika na prvi univerzitetni stopnji študija.
Tematski sklop 3.4.: Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete
Številka teme: 3.4.1.
Naslov teme: Slovenska gospodarsko-poslovna prisotnost v Braziliji in Argentini: celotni pregled obstoječih struktur in njihovih pričakovanj kot osnova za nadaljnje povezovanje med seboj ter z matično domovino
Cilji:
– Širši kontekst slovenskega izseljenstva skozi čas:
Postaviti gospodarski vidik slovenskega izseljenstva v širši zgodovinski in družbeni kontekst, s poudarkom na analizi gospodarske vloge izseljencev skozi čas.
– Popis slovenskih gospodarstvenikov v Južni Ameriki.
Izvesti celovit popis oseb slovenskega rodu v Južni Ameriki, s poudarkom na Braziliji in Argentini, ki delujejo v gospodarstvu kot lastniki podjetij ali na upravljavskih mestih, z osredotočenjem na tiste posameznike, ki še niso vključeni v obstoječe gospodarske zveze.
– Analiza gospodarskih dinamik slovenske diaspore:
Raziskati in analizirati dinamike znotraj slovenske gospodarske diaspore, z vključitvijo naslednjih vidikov: konkurenčnost gospodarskih dejavnosti diaspore; uspešnost podjetij na trgu in njihova mednarodna usmerjenost; prevladujoče gospodarske panoge in velikost podjetij; novi izzivi, tehnološki razvoj, vloga družin ter prenos lastništva; nasledstvo med diasporo in interes za družinske gospodarske panoge med generacijami Y in Z.
– Povezanost slovenskih gospodarstvenikov z izseljensko skupnostjo:
Raziskati stopnjo povezanosti slovenskih gospodarstvenikov v Južni Ameriki s širšo slovensko izseljensko skupnostjo, vključno z vidiki: ekonomska podpora dejavnostim in strukturam skupnosti; povečevanje ugleda skupnosti skozi uspešne gospodarstvenike.
– Predlog modela za internacionalizacijo slovenskih podjetij:
Na podlagi dobrih praks iz tujine razviti predlog modela in pristopov za krepitev povezovanja z gospodarsko diasporo, ki bi olajšal in podpiral uspešno internacionalizacijo slovenskih podjetij.
– Celovit koncept za nadaljnje raziskave:
Pripraviti metodologijo za nadaljnje raziskovanje in popisovanje slovenskih gospodarstvenikov v drugih državah in na drugih kontinentih. S tem vzpostaviti enovit koncept raziskovanja gospodarskih dinamik slovenskih izseljencev po svetu.
Tematski sklop 3.12.: Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve
Številka teme: 3.12.1.
Naslov teme: Raziskava bivanja študentov in študentk
Cilja:
– Izvedba analize bivanja študentske populacije v visokošolskih središčih ter vpliv načinov bivanja študentov in študentk na stanovanjski trg ter na dostopnost študija in uspešnost dokončanja.
– Priprava priporočil in predlogov glede ureditve bivanja študentov.
Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje
Tematski sklop 4.8.: Nizkoogljično krožno gospodarstvo
Številka teme: 4.8.1.
Naslov teme: Napredna umetna inteligenca za napovedovanje in upravljanje pametnih mobilnih baz za dvojno rabo (NUI-PMB)
Cilji:
– Preučiti uporabo trenutno najnovejših metod umetne inteligence za napovedovanje in optimizacijo poslovnih procesov, povezanih z mobilnimi (premestljivimi) bazami podatkov v kontekstu dvojne rabe. Projekt se bo še posebej ukvarjal z metodami generativne umetne inteligence, agentne tehnologije v kombinaciji z bolj tradicionalnimi metodami umetne inteligence, kot so »kognitivni digitalni dvojčki«, analiza omrežij in modeliranje dinamičnih sistemov. Posebej bo naslovljena učinkovita komunikacija s končnimi uporabniki v raznovrstnih scenarijih uporabe. Posebej bodo naslovljeni poslovni procesi, povezani z vzdrževanjem opreme, optimizacijo energetskih virov in sprotnim prilagajanjem na operativne zahteve. Raziskava bo preučila vpliv modernih metod umetne inteligence na zanesljivost, transparentnost, varnost in učinkovitost mobilnih baz podatkov. V kontekstu uporabe bodo identificirana praktična tveganja in njihova razreševanja (mitigacija) glede na znano aplikativno prakso ter potencialne še manj znane scenarije pri uporabi umetne inteligence.
Raziskovalna vprašanja:
– Kako lahko najnovejše metode umetne inteligence, kot so generativni modeli in agentne tehnologije, prispevajo k optimizaciji poslovnih procesov, povezanih z mobilnimi bazami podatkov v kontekstu dvojne rabe?
– Kakšna je vloga kognitivnih digitalnih dvojčkov in modeliranja dinamičnih sistemov pri izboljšanju zanesljivosti in učinkovitosti mobilnih baz podatkov v različnih poslovnih procesih?
– Kako lahko analiza omrežij in uporaba generativne umetne inteligence izboljšata komunikacijo med končnimi uporabniki in mobilnimi bazami podatkov v različnih scenarijih uporabe?
– Kateri so ključni izzivi in tveganja pri implementaciji modernih metod umetne inteligence v poslovne procese, povezane z vzdrževanjem opreme in optimizacijo energetskih virov v mobilnih bazah podatkov?
– Kako lahko uporaba umetne inteligence vpliva na transparentnost, varnost in učinkovitost mobilnih baz podatkov ter kako se lahko tveganja, povezana z njeno uporabo, učinkovito zmanjšajo v praktičnih scenarijih?
– Kako prilagoditi obstoječe modele spreminjajočim se operativnim zahtevam?
– Kakšni so vplivi napovednih sistemov na logistične in vzdrževalne procese?
– Kako nacionalne in nadnacionalne regulative vplivajo na razvoj UI?
– Kako uspešno implementirati pravne in etične regulative v modele generativne UI ter agentne tehnologije?
– Kako UI zmanjšuje odzivne čase v kriznih situacijah glede na standardno klasifikacijo kriz?
Številka teme: 4.8.2.
Naslov teme: Raziskava vpliva in zagotavljanje odpornosti z uvedbo malih in mikro modularnih reaktorjev (SMR/MMR) – NEOS
Cilji:
– Preučiti vplive uvedbe SMR na odpornost in energetsko avtonomnost pametnih mobilnih baz z dvojnim namenom ter za morebitno podporo prebivalstvu ob izrednih dogodkih (naravnih nesrečah). Projekt vključuje analizo okoljskih vplivov, varnostnih standardov za zagotavljanje sevalne in jedrske varnosti in operativne učinkovitosti.
Raziskovalna vprašanja:
– Kako uvedba SMR povečuje energetsko odpornost vojaških baz?
– Kakšni so okoljski vplivi uporabe SMR v izoliranih območjih?
– Kako prilagoditi regulativne standarde za vojaško uporabo SMR?
– Kako SMR prispeva k zmanjšanju logistične oskrbe z energijo?
Številka teme: 4.8.3.
Naslov teme: Kadrovska strategija in akcijski načrt za slovenski nacionalni jedrski program
Cilji:
– Pripraviti kadrovsko strategijo in akcijski načrt za slovenski nacionalni jedrski program. Ključni elementi strategije bodo:
– analiza trenutnega stanja,
– projekcija potreb jedrskih kadrov z okvirnim številom in izobrazbeno strukturo po sektorjih in deležnikih do leta 2050,
– identifikacija potrebnih ukrepov v sistemih izobraževanja in usposabljanja. Predvidijo se tudi potrebni viri.
– Ocena trenutnega stanja naj, v sodelovanju z največjimi deležniki (industrija, regulator, raziskave in visoko šolstvo), oceni tudi starostno strukturo, projekcija pa še okvirni katalog pričakovanih kompetenc. Projekcije naj upoštevajo mogoče scenarije razvoja jedrske energetike v Sloveniji, in sicer:
(1) Dolgoročno obratovanje NEK.
(2) Gradnjo nove večje enote električne moči pribl. 1 GW.
(3) Gradnjo enega ali več malih oziroma modularnih reaktorjev.
(4) Gradnjo novega raziskovalnega reaktorja.
(5) Kombinacije scenarijev 1+2, 1+3 in 1+2+3, vse tudi s 4 in brez 1.
Številka teme: 4.8.4.
Naslov teme: Razvoj in posodobitev jedrske raziskovalne infrastrukture
Cilji:
– Analiza sedanjih in projekcija bodočih potreb deležnikov in potencialnih uporabnikov po storitvah jedrskih raziskovalnih reaktorjih v Sloveniji in EU.
– Priprava funkcionalnih in tehničnih zahtev ter razvoj koncepta večnamenskega jedrskega raziskovalno izobraževalnega reaktorja.
– Identifikacija in ocena načrtovanih stroškov in koristi reaktorja.
– Opredeliti vlogo raziskovalno-izobraževalnih reaktorjev pri razogljičenju elektroenergetskega sistema, pri podaljšanju življenjske dobe jedrske elektrarne NEK ter pri pripravah na gradnjo morebitne nove jedrske elektrarne v Sloveniji.
– Razvoj in ohranjanje kompetenc in znanja na področju uporabe jedrskih tehnologij.
– Izdelava načrta prednostnih aktivnosti za razvoj in posodobitev jedrske raziskovalne infrastrukture.
Tematski sklop 4.9.: Trajnostno upravljanje naravnih virov
Številka teme: 4.9.1.
Naslov teme: Izhodišča za sistem vrednotenja koristi investicij v ceste in ostalo prometno infrastrukturo
Cilji:
– Prehod na vrednotenje projektov investicij v prometno infrastrukturo z upoštevanjem ekonomske vrednosti okolja, podnebja, zdravja, prometne varnosti in energije.
– Zagotoviti primerljivost investicij v infrastrukturo za različne prometne načine.
– Omiliti vpliv prometa na razvoj prostora – nove investicije, poselitveni vzorci, cene nepremičnin;
– Izboljšati prometno varnost ranljivejših udeležencev v prometu.
Številka teme: 4.9.2.
Naslov teme: Možnosti in kriteriji za upoštevanje multimodalnega nivoja uslug v prometnem načrtovanju
Cilji:
– Proučiti razpoložljive metode za ugotavljanje multimodalnega nivoja uslug za vse prometne načine v mednarodni literaturi, jih primerjati in predstaviti.
– Pripraviti ustrezno metodologijo, ki bi bila primerna za uporabo v Sloveniji.
– Predlagati ustrezen način implementacije v predpise in prakso projektiranja.
– Predlagati ustrezna, na multimodalnem nivoju uslug temelječa merila za vrednotenje projektov pri sofinanciranju – merila in pogoji za križišča in linijsko infrastrukturo za javni potniški promet, pešce in kolesarje.
– Proučiti možnosti za uporabo metodologije multimodalnega nivoja uslug tudi na kombiniranih potovanjih in predlagati metodo za ugotavljanje dostopnosti na podlagi multimodalnega nivoja uslug.
Številka teme: 4.9.3.
Naslov teme: Prilagajanje podnebnim spremembam – razvoj optimalnega zavarovalniškega modela za mikro, mala in srednja podjetja (MSP)
Cilji:
– Pregled obstoječih zavarovalniških produktov za MSP na temo izrednih vremenskih dogodkov in naravnih nesreč po kategorijah škode (objekti, infrastruktura, stroji in oprema, zaloge, škoda zaradi izpada prihodka …) v Evropi (vir Insurance Europe) in Sloveniji ter podati strokovno oceno njihove uspešnosti in primernosti.
– Spodbujanje trajnostnih prilagoditvenih ukrepov: Predlagati sheme spodbud in mehanizmov, ki podjetja motivirajo k prilagajanju podnebnim spremembam (npr. ugodnosti za MSP (država, zavarovalnice …), ki sprejmejo preventivne ukrepe, kot je protipoplavna zaščita).
– Povečanje zavarovalne vključenosti MSP: Raziskati možnosti državnega subvencioniranja premij za MSP, ki so izpostavljena višjim tveganjem. Predlagati dostopne zavarovalniške produkte, ki so prilagojeni geografskim in socialno-ekonomskim značilnostim Slovenije. Predlagati sistem ozaveščanja MSP o tveganju naravnih nesreč za spodbuditev zavarovalne vključenosti.
– Razvoj sistema za hitro izplačane škodne zahtevke: Razviti lokalno prilagojeno uporabo parametričnih zavarovalnih modelov, ki omogočajo hitro sprožitev izplačil ob izrednih vremenskih dogodkih (npr. suše, poplave) na podlagi vnaprej določenih meril, kot so količina padavin ali temperatura.
– Razvoj hibridnega modela zavarovanja za izredne vremenske dogodke in naravne nesreče skupaj z institucionalnimi deležniki: Oblikovati optimalni model za Slovenijo, ki združuje elemente zasebnih zavarovalniških produktov (npr. parametrična zavarovanja) in javnih podpornih shem (npr. pozavarovanje, subvencioniranje premij za MSP). Opraviti tudi razmislek o geografsko prilagojenih rešitvah.
– Izdelava priporočil za javne politike: oblikovanje zakonodajnih in regulatornih predlogov za omogočanje javno-zasebnih partnerstev in drugih modelov na področju zavarovanja za izredne vremenske dogodke in naravne nesreče. Izvesti primerjavo prednosti (za državo, MSP, zavarovalnice …) uvedbe predlaganih modelov zavarovanja v primerjavi z dosedanjim sistemom povračil in učinkovitostjo izplačil v primeru škod v gospodarstvu nastalih zaradi naravne nesreče (skladno z zakonodajo kot je ZOPNN itd.). Za izbran model priprava konkretnih predlogov potrebnih sprememb zakonodaje, ki bi omogočala njegovo uvedbo, ter izvedba ex-ante analize njegovih učinkov.
Številka teme: 4.9.4.
Naslov teme: Razvoj metodologije ugotavljanja in vrednotenja vplivov načrtov in programov na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturno dediščino
Cilji:
– Analiza in primerjalno ovrednotenje domačih in mednarodnih izkušenj. Na eni strani tuje literature in s sistematičnim preučevanjem primerov izvedenih strateških presoj vplivov na okolje za strateške in izvedbene načrte urejanja prostora na lokalni ravni (doma in v tujini) ter na drugi strani s primarnimi raziskavami z vprašalniki, naslovljenimi na slovenske izvajalce.
– Priročnik z metodološkimi navodili za izdelavo okoljskih poročil za občinske prostorske akte, ki bodo služila njihovim pripravljavcem – občinam in pooblaščenim izdelovalcem.
– Prenos znanja v obliki delavnic za občinske uradnike, uradnike, ki sodelujejo v celoviti presoji vplivov na okolje (t. i. nosilce urejanja prostora), za izdelovalce okoljskih poročil in prostorskih aktov.
– Navedena strokovna raziskava bo služila tudi za prenovo Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05 in 44/22 – ZVO-2), ki jo je treba spremeniti že zaradi spremenjene zakonodaje, vsekakor pa tudi na podlagi dosedanjih izkušenj z njenim izvajanjem, saj se od leta 2005 dalje ni spreminjala.
Številka teme: 4.9.5.
Naslov teme: Standardizacija in aplikativna uporaba tehnologij za detekcijo sevov povzročitelja račje kuge in okoljske DNK za monitoring tujerodnih rakov v slovenskih vodah
Cilji:
– Vzpostavitev standardiziranega sistema za detekcijo povročitelja račje kuge (vključno s spremljanjem genotipov) na osnovi DNK in okoljske DNK (eDNK).
– Vzpostavitev standardiziranega sistema za detekcijo tujerodnih vrst rakov na osnovi okoljske DNK (eDNK).
– Podpora varstvenim ciljem in upravljanju območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 predvidenimi v skladu z Programom upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 (PUN).
Navedeni krovni cilji bodo doseženi z naslavljanjem naslednjih operativnih ciljev:
– Zaznavanje prisotnosti povzročitelja račje kuge vključno z genotipizacijo sevov v Sloveniji in neposredni okolici ter priprava protokola za obdelavo in hrambo vzorcev, za analize ter za interpretacijo rezultatov.
– Vzpostavitev, validacija in standardizacija protokolov za zaznavanje prisotnosti povzročitelja račje kuge iz tkiv rakov vključno z genotipizacijo sevov.
– Analiza uporabnosti pristopov z eDNK za ugotavljanje prisotnosti povzročiteljev račje kuge (vključno z genotipizacijo sevov) in ovrednotena primerjalna analiza s klasično metodo vzorčenja samih tkiv rakov vključno s primerjavo rezultatov in postavljanjem minimalnega standarda kakovosti vključno s postopki dobre laboratorijske prakse za preprečevanje kontaminacije.
– Presečni pregled prisotnosti povzročiteljev račje kuge (vključno z genotipizacijo sevov) v Sloveniji v ključnih vodotokih na območju prisotnosti domorodnih rakov, identifikacija neokuženih populacij, opredelitev zaznavanja izbruhov.
– Predlog sheme monitoringa račje kuge in opredelitev korakov za ukrepanje ob ugotovitvi prisotnosti različnih sevov povzročitelja račje kuge na območju populacij domorodnih vrst rakov (prednostno za pristojne javne inštitucije) v dogovoru z sofinancerjem.
– Vzpostavitev, validacija in standardizacija protokolov za vzorčenje vode ter priprava protokola za obdelavo in hrambo vzorcev, za analize ter za interpretacijo rezultatov za detekcijo eDNK tujerodnih rakov vključno s postopki dobre laboratorijske prakse za preprečevanje kontaminacije.
– Izdelava, validacija in standardizacija specifičnih testov za identifikacijo ključnih vrst tujerodnih rakov (tujerodne vrste rakov zaznane v naravi v Sloveniji in neposredni okolici ter vrste sladkovodnih rakov, ki zadevajo Unijo v skladu z Uredbo EU 1143/2014 o Invazivnih tujerodnih vrstah) na osnovi eDNK za doseganje natančne in hitre identifikacije, ponovljivosti in analiz velikega števila vzorcev, v dogovoru s sofinancerjem.
– Priprava in testiranje protokola za uporabo eDNK za iskanje novih žarišč tujerodnih rakov s poudarkom na območjih, kjer te lahko pričakujemo (vodotoki v bližini že znanih nahajališč, v bližini avtocestnih postajališč, v bližini večjih trgovin z živili v urbanih središčih, v bližini restavracij s pripravljenimi raki).
– Priprava protokolov za vse faze identifikacije ključnih vrst tujerodnih rakov (terenski odvzem vzorcev, hramba vzorcev in laboratorijske analize, obdelava rezultatov, interpretacija rezultatov).
Številka teme: 4.9.6.
Naslov teme: Razvoj metode za spremljanje stanja krajin in kazalnikov
Cilji:
– Preveritev vsebinskih okvirov in možnosti za poenotenje zasnove kazalnikov za spremljanje stanja krajine za izvajanje nacionalnih, EU in mednarodnih predpisov kot so Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 in sistem spremljanja prostorskega razvoja, Evropska konvencija o krajini in Zakon o obnovi narave.
– Pregled znanstvene literature in metod spremljanja stanja vseh vrst krajin ter primerov iz tujine.
– Opredelitev vsebin in podatkovnih virov za kazalnike za spremljanje stanja krajine na različnih vrstah območij ter oblikovanje metodologije.
– Zajem podatkov ter preizkus in testiranje učinkovitosti in uporabnosti kazalnikov na različnih krajinskih območjih v sodelovanju z institucionalnimi in zainteresiranimi deležniki ter po potrebi prilagoditev metodologije.
– Priprava navodil in usmeritev za uporabnike.
Številka teme: 4.9.7.
Naslov teme: Izdelava podpornega digitalnega sistema za pregled vzrokov porušitve vodnih objektov in druge infrastrukture zaradi poplav
Cilji:
– Nadgraditev metodologije popisa škode na vodnih objektih in druge infrastrukture zaradi poplav, ki je bila razvita v letu 2024.
– Nadgraditev digitalne baze vodnih objektov VONU z vključitvijo opisnih podatkov za potrebe popisa škode na vodnih objektih.
– Izdelava aplikacije (vmesnika) za popis škode na terenu, ki omogoča direktni digitalni vnos podatkov za evalvacijo škode na objektu.
Številka teme: 4.9.8.
Naslov teme: Razvoj sistema opazovanja velikih pregrad
Cilji:
– Analiza in pregled potrebnih meritev in pregledov pregrad.
– Demonstracija in validacija predlaganih sodobnih metod izvajanja meritev in pregledov na izbranem pilotnem objektu.
– Predlog tehničnih opazovanj s potrebnimi koraki za vzdrževanje in upravljanje pregradnih objektov kot osnova za podzakonski akt.
Številka teme: 4.9.9.
Naslov teme: Razvijanje trajnostnih, ekonomskih in okoljevarstvenih rešitev za upravljanje s hudourniškimi in rečnimi sedimenti
Cilji:
– Razviti osnove za modele upravljanja s sedimenti po principih sonaravnosti in krožnega gospodarstva. Razvoj modelov za krožno gospodarjenje s sedimentom vključuje širok spekter vidikov, od analize lastnosti sedimentov in njihove uporabe, razvoja naprednih tehnologij za obdelavo, do obvladovanja finančnih, zakonodajnih in okoljskih izzivov. S tem pristopom se lahko ustvari trajnostno vrednost, ki ne le zmanjša vpliv na okolje, ampak tudi ustvari nove ekonomske priložnosti za podjetja in skupnosti.
Model(i) se testirajo na treh izbranih primerih.
Vsebine:
1. Razumevanje lastnosti in vrednosti sedimentov.
2. Izgradnja krožnega poslovnega modela za sedimente.
3. Tehnološke rešitve za krožno gospodarjenje s sedimenti.
4. Okoljski in družbeni vidiki.
5. Sodelovanje z drugimi industrijami in deležniki.
6. Trženje in izobraževanje.
1. Razumevanje lastnosti in vrednosti sedimentov
– Fizikalne in kemične lastnosti sedimentov: Pomembno je razumeti, kakšne vrste sedimentov imamo (gramoz, pesek, ilovica, organika itd.) in kako se te razlikujejo glede na sestavo, velikost delcev, vsebnost hranil, onesnaževal in podobno. To je ključno, saj določene vrste sedimentov morda niso primerne za vse vrste rabe (npr. onesnaženi sedimenti).
– Uporabne možnosti sedimentov: Sedimenti so lahko uporabni v različnih industrijskih panogah, kot so:
– Gradbeništvo: Pesek, gramoz in drugi materiali se pogosto uporabljajo za beton, ceste, nasipanje.
– Kmetijstvo: Organski deli sedimentov, bogati z hranili, so lahko uporabljeni kot gnojilo ali izboljševalci tal.
– Energetski sektor: V nekaterih primerih se sedimenti lahko uporabijo tudi za pridobivanje energije (npr. biomasa iz organskih delcev).
2. Izgradnja krožnega poslovnega modela za sedimente
Krožni poslovni modeli temelje na ponovni uporabi virov z minimalnimi izgubami in odpadki. Za sedimentne materiale lahko razvijemo različne poslovne modele, ki vključujejo:
– Zbiranje, predelava in distribucija:
– Prvi korak v krožnem modelu je zbiranje sedimentov. To lahko vključuje sodelovanje z občinami, infrastrukturnimi podjetji, hidroelektrarnami, gradbenimi podjetji ali kmetijskimi gospodarstvi, ki proizvajajo ali zbirajo sedimente.
– Po zbiranju je treba sedimentom zagotoviti postopek predelave, ki omogoča njihovo ponovno uporabo. To lahko vključuje čiščenje (npr. filtracija onesnaževal), obdelavo za specifične industrijske potrebe (drobljenje, predelava v beton) ali izboljšanje kakovosti za kmetijsko uporabo.
– Distribucija: Poslovni model mora vključevati učinkovite logistične sisteme, ki omogočajo, da predelani sedimenti pridejo do končnih uporabnikov, kot so gradbena podjetja, kmetije ali druge industrije.
– Finančni vidiki:
– Investicije v tehnologijo: Zagon poslovnega modela krožnega gospodarstva za sedimente zahteva začetne investicije v tehnologije za zbiranje, obdelavo in prevoz sedimentov.
– Učinkoviti stroški: Poslovni model mora zagotoviti, da so stroški zbiranja, transporta in predelave nižji od stroškov pridobivanja novih materialov ali odpravljanja odpadkov na deponijah.
– Spodbude in subvencije: Ker gre za okolju prijazen pristop, lahko podjetja iščejo možnosti za pridobitev subvencij ali olajšav (npr. za zmanjšanje odpadkov ali emisij CO2), kar lahko zmanjša začetne stroške poslovanja.
– Obnovljivi viri in trajnostni razvoj: Krožni model mora vključevati trajnostni pristop, ki zagotavlja dolgoročno ekonomsko, okoljsko in socialno vrednost. Uporaba sedimentov mora biti usklajena z načeli sonaravnega razvoja, kjer so vplivi na okolje minimizirani (npr. z zmanjšanjem potrebe po pridobivanju naravnih virov) in kjer poslovni model prispeva k širšim ciljem trajnostne rabe virov.
3. Tehnološke rešitve za krožno gospodarjenje s sedimenti
Za uspešno implementacijo krožnega gospodarstva pri sedimentih bodo potrebne napredne tehnologije:
– Tehnologije za čiščenje in obdelavo sedimentov:
– Razvoj novih metod za čiščenje sedimentov (odstranjevanje onesnaževal, kot so težke kovine, pesticidi) je ključen za njihovo ponovno uporabo. Na primer, lahko se uporabljajo bioremediacijske metode, ki temeljijo na uporabi mikroorganizmov za razgradnjo onesnaževal.
– Različne tehnologije, kot so mokro drobljenje, separatorji ali filtracija, omogočajo ločevanje vrednih materialov in omogočajo njihovo ponovitev v proizvodnih procesih.
– Inovacije v gradbeništvu:
– Raziskati je treba možnosti uporabe sedimentov v gradbeništvu na način, ki ni omejen zgolj na osnovne sestavine, temveč omogoča izdelavo novih gradbenih materialov (npr. betonov iz recikliranih sedimentov).
– Zeleni energetski viri:
– Raziskava možnosti, kako bi se organski delci sedimentov lahko uporabili za pridobivanje bioenergije ali bioplinov, predstavlja potencial za prehod v bolj trajnostno energetiko.
4. Okoljski in družbeni vidiki
– Zmanjšanje negativnih vplivov na okolje: Pomembno je, da poslovni model zmanjša negativne vplive na okolje. Z zmanjšanjem količine odpadkov, obvladovanjem onesnaževal in optimizacijo rabe virov lahko takšni modeli prispevajo k zmanjšanju ekološkega odtisa.
– Spodbujanje trajnostnih praks v industriji: Poslovni model mora vključevati ozaveščanje podjetij in drugih deležnikov o koristih krožnega gospodarstva in pomembnosti sonaravne uporabe sedimentov.
– Ustvarjanje novih delovnih mest: Razvoj novih tehnologij in postopkov za ponovno rabo sedimentov lahko vodi tudi v ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti v obrtniških, raziskovalnih in tehnoloških sektorjih.
5. Sodelovanje z drugimi industrijami in deležniki
– Javni in zasebni sektor: Razvoj krožnega poslovnega modela za sedimente zahteva sodelovanje med vladnimi institucijami, podjetji, raziskovalnimi inštituti in lokalnimi skupnostmi.
– Zakonodaja in regulativa: Poslovni model mora biti v skladu z zakonodajo, ki ureja ravnanje s hudourniškimi in rečnimi sedimenti. To vključuje predpise o vodah, varstvu okolja, ravnanju z odpadki, predpisih za kakovost vode in zaščiti naravnih habitatov.
6. Trženje in izobraževanje
– Izobraževanje o vrednosti sedimentov: Pomembno je ozaveščati vse udeležence v procesu o koristih krožnega gospodarstva, vključno z javnostjo, podjetji in lokalnimi skupnostmi.
– Trženje trajnostnih proizvodov: Izdelki, pridobljeni iz recikliranih sedimentov, so lahko tržno zelo privlačni, če se pravilno promovirajo kot okolju prijazni, trajnostni in inovativni izdelki.
Tematski sklop 4.11.: Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 4.11.1.
Naslov teme: Ocena izvedljivosti tehnologije za odstranjevanje onesnažil iz tal na območju uničevanja streliva z detonacijo
Cilji:
– Karakterizacija onesnaženosti tal na območju uničevanja streliva.
– Preučevanje možnosti za odstranjevanje težkih kovin in organskih onesnažil v laboratorijskem merilu.
– Odstranjevanja težkih kovin in organskih onesnažil v pilotnem merilu – demonstracija funkcionalnosti tehnologije.
– Ocena izvedljivosti tehnologije za odstranjevanje težkih kovin in organskih onesnažil in priprava predloga za sanacijo onesnaženega območja.
Številka teme: 4.11.2.
Naslov teme: Analiza obremenitve zunanjega zraka z alergenim cvetnim prahom
Cilji:
– Analiza rezultatov meritev povprečne dnevne koncentracije alergenega cvetnega prahu v obdobju 2002–2023 po Sloveniji in opredelitev dolgoročnih sprememb obremenitve zraka z najpomembnejšimi alergenimi vrstami cvetnega prahu v zunanjem zraku.
– Analiza razlik med posameznimi lokacijami meritev.
– Priprava predloga za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi s povišanimi koncentracijami alergenega cvetnega prahu v zunanjem zraku z zmanjšanjem emisij iz mestnih zelenih površin in priporočila za preventivno obnašanje preobčutljivih oseb.
Znotraj projekta se pričakuje naslednje izdelke:
– Študija obremenitve zunanjega zraka z alergenim cvetnim prahom.
– Priporočila za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi alergenemu cvetnemu prahu.
Številka teme: 4.11.3.
Naslov teme: Razvoj in vzdrževanje neodvisnih strokovnih znanj in orodij za analizo nevtronskih poškodb reaktorske posode za varno in odgovorno proizvodnjo električne energije z jedrsko tehnologijo
Cilji:
– Uporaba determinističnih in MC metod ter računskih orodij ter verifikacija in validacija metod za transport nevtronov v tlačnovodnih jedrskih reaktorjih.
– Analiza staranja reaktorske posode zaradi obsevanja z nevtroni v Nuklearni Elektrarni Krško, kar je pomembno za dolgoročno obratovanje JE.
– Analiza in pregled fizikalnih parametrov, ki omejujejo življenjsko dobo reaktorske posode.
– Razvoj in ohranjanje kompetenc in znanja na področju izračunov transporta nevtronov v jedrskih objektih.
– Priprava plana prednostnih raziskovalnih aktivnosti za naslednjih 5 let.
Težišče 5.: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja
Tematski sklop 5.3: Dostojno življenje za vse
Številka teme: 5.3.1.
Naslov teme: Ključne kadrovske prakse in vodstvene kompetence za učinkovito upravljanje kadrov v organizacijah s področja dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva
Cilji:
– Identificirati ključne kadrovske prakse in vodstvene spretnosti za učinkovito upravljanje kadrov v organizacijah na področju dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva v Republiki Sloveniji za izvajanje kakovostnih storitev v pristojnosti Ministrstva za solidarno prihodnost ter so določene z zakoni, ki urejajo socialno varstvo, zdravstveno dejavnost (v delu izvajalcev socialnovarstvenih storitev) ter dolgotrajno oskrbo, s poudarkom na zagotavljanju storitev za starejše in osebe z različnimi oviranostmi.
– Ovrednotiti in primerjati navedene področne kadrovske prakse in vodstvene kompetence iz prejšnje točke v vsaj petih državah Evropske unije.
– Opisati ključne kadrovske prakse in vodstvene kompetence oziroma rešitve za učinkovito upravljanje kadrov v organizacijah na področju dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva ter predlagati izvedljiv model sistema upravljanja kadrov v slovenskem prostoru s cilji:
– zagotavljati zadostno število ustrezno usposobljenih kadrov za izvajanje razpoložljivih, dosegljivih, dostopnih, v uporabnika usmerjenih, kakovostnih in varnih javnih socialnovarstvenih storitev, storitev zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije ter dolgotrajne oskrbe pri izvajalcih s področja socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe,
– povečati učinkovitost upravljanja in vodenja izvajalskih organizacij, avtonomije izvajalca ter upravljanja kakovosti dela in izvajanja javnih storitev,
– vzpostaviti bolj privlačno, kakovostno in varno delovno okolje ter pozitivno organizacijsko klimo,
– pridobiti povratne informacije o upravljanju kadrov na tem področju in rešitve za oblikovanje kadrovskih politik v socialnem varstvu in dolgotrajno oskrbi,
– zagotavljati učinkovito izrabo javnih virov za zagotavljanje storitev v mreži javne službe,
– preprečiti dodatno poglabljanje tveganja odhodov (zadržanja) obstoječih zaposlenih na področju socialnega varstva in zdravstvene dejavnosti v druge panoge in izboljšati postopke iskanja in zaposlovanja novih kadrov, ki se potrebujejo v večji meri zaradi predvidenih širitev dejavnosti in potreb uporabnikov, dviga povprečne starosti, uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe, procesa deinstitucionalizacije kot tudi iz naslova doseganja standardov in normativov na področju socialnega varstva.
Tematski sklop 5.5: Gospodarska stabilnost
Številka teme: 5.5.1.
Naslov teme: Napovedovanje javnofinančnih gibanj z uporabo umetne inteligence
Cilji:
– Izboljšanje napovedovanja javnofinančnih gibanj z umetno inteligenco z uporabo zgodovinskih podatkov. Napovedne zmožnosti umetne inteligence predstavljajo pomemben napredek na področju fiskalnega napovedovanja. Zraven obstoječih metod napovedovanja umetno inteligenco vključujejo tudi na IMF in OECD. Z raziskovalnim projektom načrtujemo doseči:
– Identifikacijo potrebne tehnične infrastrukture in znanj za napredne aplikacije umetne inteligence (vrednostno in časovno).
– Razvoj testnega modela in izvedba usposabljanj modela in nadzora s strani človeškega vira (v zaprtem okolju).
– Spodbujanje raziskovalnega sektorja na tem področju.
Tematski sklop 5.10.: Zaupanja vreden pravni sistem
Številka teme: 5.10.1.
Naslov teme: Smotrnost vzpostavitve zbornične ureditve sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev kot nosilca javnega pooblastila
Cilji:
– Raziskovalni projekt mora odgovoriti na vprašanje, ali bi bilo v skladu z Zakonom o državni upravi izvajanje upravnih nalog glede sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev v okviru nosilca javnega pooblastila (zbornice) učinkovitejše od trenutne ureditve, pri čemer se mora opredeliti do vseh predlogov rešitev iz vladnega gradiva »Pregled ureditve zborničnega sistema v Republiki Sloveniji«, ki ga je Vlada Republike Slovenije obravnavala v letu 2015 (http://vrs-3.vlada.si/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF/71d4985ffda5de89c12572c3003716c4/b3f8ad40d269671bc1257e21003b86d1/$FILE/POROC_vlad_g2_P.pdf), in sicer glede:
– določitve obsega prenosa javnih pooblastil, pri čemer lahko gre za:
1. prenos izdajanja splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil,
2. prenos odločanja o pravicah, obveznostih in kršitvah v posamičnih zadevah,
3. določitev nalog, ki se nanašajo na obravnavo ravnanj članov zbornice;
– stalnega izvajanja nadzora nad nosilcem javnega pooblastila s strani pristojnega ministrstva, kar vključuje tudi preverjanje, ali zbornica še vedno izpolnjuje pogoje za podelitev javnega pooblastila;
– jasne določitve pogojev za odvzem javnih pooblastil in ureditev vprašanja, kdo opravlja te naloge po odvzemu javnega pooblastila,
– določitve nosilca opravljanja nadzora nad zakonitostjo (in strokovnostjo) izvajanja javnih pooblastil, vključno s predlogi pooblastil in ukrepov nadzornega organa;
– ureditve disciplinske odgovornosti sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, možnih sankcij, pristojnega organa in pravnega varstva strank v zakonu;
– predlogov določitve glob za ravnanja zbornic v nasprotju z zakonom;
– morebitne možnosti večje vključitve pristojnega ministrstva v postopke ugotavljanja kršitev članov zbornic;
– opredelitve v zvezi z revizijsko pristojnostjo računskega sodišča, če bi bila zbornica uporabnik javnih sredstev;
– uvedbe obveznega revidiranja računovodskih izkazov zbornice;
– glede obveznega letnega poročanja zbornice pristojnemu ministrstvu o izvajanju javnopravnih nalog ter pripraviti predlog vsebine letnega poročila.
– Podati odgovore na vprašanja:
– glede financiranja delovanja zbornice,
– konkretizirati način zagotavljanja enakovrednega zastopanja vseh strokovnih področij in jezikov ter
– se opredeliti o načinu članstva sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev (ali bo to članstvo obvezno ali prostovoljno in ali je predvidena članarina).
– Obravnavati vsebino, ki je opredeljena v prilogi javnega razpisa »Razpisane teme z opredelitvijo in obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem raziskovalnega projekta«.
Številka teme: 5.10.2.
Naslov teme: Analiza vrzeli v obstoječem sistemu usposabljanj strokovnjakov, ki sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj in razvoj programa za skupno multidisciplinarno usposabljanje
Cilji:
– Ugotovitev pomanjkljivosti v obstoječem sistemu usposabljanj strokovnjakov z različnih področij (policija, pravosodje, sociala, vzgoja in izobraževanje, duševno zdravje), ki obravnavajo mladoletnike zaradi kaznivih dejanj.
– Pregled programov multidisciplinarnih usposabljanj v treh državah.
– Opredelitev znanj, ki jih je glede na ugotovljene pomanjkljivosti treba zagotoviti posameznim skupinam strokovnjakov.
– Opredelitev vsebin za skupna multidisciplinarna usposabljanja, ki obravnavajo mladoletnike zaradi kaznivih dejanj.
– Ocena števila strokovnjakov, ki bi jim bilo potrebno zagotoviti multidisciplinarno usposabljanje na letni ravni.
– Priprava progama skupnega multidisciplinarnega usposabljanja.
Tematski sklop 5.11.: Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 5.11.1.
Naslov teme: Problemi definicije antisemitizma, možnosti njene zlorabe in predlogi možnih rešitev
Cilji:
– Identificirati problematične prakse rabe in zlorabe definicij(e) in potencialne nevarnosti slednjih za človekove pravice in svoboščine.
– Zakonodajalcu ponuditi smernice za nadaljnje urejanje tega včasih vsebinsko-strokovno nedodelanega področja1.
1 Slednje ima močno moralno-etično noto in zato v družbi predstavlja močno sredstvo označevanja in defamacije posameznikov oziroma skupin. Na mednarodno-politični ravni je predmetno vsebinsko področje neredko uporabljeno (in tudi zlorabljeno) za/kot orodje geopolitične manipulacije za dosego specifičnih geopolitičnih ciljev držav.
– Z izvajanjem predavanj (za relevantne deležnike s področja pravosodja in notranjih zadev: policisti, državni tožilci, sodniki idr.) o rezultatih raziskave okrepiti njihova strokovna znanja in ozaveščenost, pri delu na področjih:
1. priprave politik in praktičnem naslavljanju fenomena antisemitizma,
2. boja proti sovražnem govoru ter kaznivim dejanjem iz sovraštva ter
3. ohranjanja svobode govora.
– Pomoč pristojnim deležnikom pri uresničevanju zavez, izhajajočih iz Strategije Republike Slovenije za boj proti antisemitizmu do leta 2033.
Tematski sklop 5.12.: Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve
Številka teme: 5.12.1.
Naslov teme: Pravna ureditev ožjih delov občin
Cilji:
– Celovit pregled normativne ureditve ožjih delov občin v področnih zakonih v razmerju do krovnega Zakona o lokalni samoupravi.
– Mednarodno pravna primerjava ureditve ožjih delov občin s primerljivimi državami.
– Predlogi za prihodnje normativno urejanje ožjih delov občin.
Številka teme: 5.12.2.
Naslov teme: Zaupanje v institucije, ozaveščenost in participacija mladih v procesih priprave politik in predpisov
Cilji:
– Pripravljen poglobljen pregled dejavnikov vpliva na udeležbo mladih v državljanskih in demokratičnih procesih ter pri odločanju in zastopanosti v javnih institucijah.
– Pripravljena priporočila in ukrepi za doseganje ciljev predloga Resolucije o nacionalnem programu za mladino za obdobje 2024–2032, in sicer »Večja ozaveščenost mladih o obstoječih možnostih sodelovanja v političnih procesih in procesih priprave predpisov« in »Vzpostavitev dialoga med mladimi in javnimi institucijami na področju zakonodaje in upravnih procesov«.
– Testiranje obstoječih kanalov (STOP birokraciji, eDemokracija, predlagam.vladi.si, U-Report …) z vidika izboljšanja »uporabniške izkušnje« mladih in priprava predlogov za izboljšanje.
Skozi
– Pregled literature, analiz in razpoložljivih podatkov.
– Nadgradnjo OECD vprašalnika o zaupanju s poglobljenimi metodami kot na primer intervjuji, fokusne skupine, panelne razprave.
– Interpretacijo rezultatov.
Številka teme: 5.12.3.
Naslov teme: Racionalizacija gradnje javnih najemnih stanovanj
Cilji:
– Analiza stanja: pregled konkretnih projektov različnih investitorjev v javna najemna stanovanja in analiza stroškov projekta, vodenja in izvedbe projekta.
– Primerjava projektov in projektnega vodenja posameznih organizacij.
– Identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na višino stroškov. Med njimi so ključne projekte rešitve (npr. racionalizacija tlorisov, način zagotavljanja parkiranja, predvideni materiali …), zahtevnost tehničnih smernic, vodenje projekta, odnos med izvajalcem in naročnikom, cena gradbenega materiala, surovin in dela.
– Razvoj inovativnih rešitev za znižanje stroškov gradnje javnih najemnih stanovanj z manjšimi odstopanji od minimalnih tehničnih pogojev za gradnjo, ob skrbi za zagotovitev kvalitetnega bivanjskega okolja.
– Oblikovanje celovitih smernic za načrtovanje in vodenje javne stanovanjske gradnje, katerih cilj bo znižanje stroškov zagotavljanja novih javnih najemnih stanovanj.
Številka teme: 5.12.4.
Naslov teme: Metodologija izračuna cene sofinanciranega športnega programa
Cilji:
– Postaviti metodologijo izračuna cene športnega programa, za katerega izvajalec športnega programa prejema javna sredstva, bo osnova za izdajo predpisa ministra iz prvega odstavka 31. člena ZŠpo-1 (minister predpiše način in obliko izračuna cene sofinanciranih športnih programov).
– Skladno z 31. členom ZŠpo-1 morajo izvajalci sofinanciranih športnih programov javno objaviti izračun cene posameznega športnega programa.
– Večja transparentnost nad porabo javnih sredstev, in pregled vadečih nad cenami izvajalcev športnih programov, sofinanciranih iz javnih sredstev.
– Ministrstvo ne razpolaga s strokovnimi znanji za pripravo načina in oblike izračuna.
Številka teme: 5.12.5.
Naslov teme: Produkcijski procesi in način prenosa znanja v umetniških javnih zavodih
Cilji:
– Raziskava o produkcijskih procesih in načinih prenosa znanja v umetniških javnih zavodih bo omogočila izdelavo priporočil za izboljšanje delovnih procesov, upravljanja s kadri, varnosti zaposlenih oziroma zunanjih sodelavcev ter sistematično prenašanje znanj, ki jih bodo pri načrtovanju svojega dela uporabili umetniški javni zavodi.
– Raziskava o produkcijskih procesih in načinu prenosa znanj v umetniških javnih zavodih mora upoštevati specifičnosti področij umetniških javnih zavodov, in sicer gledališko dejavnost, področje opere, baleta, lutkovnih umetnosti (npr. SNG Drama Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor (Drama, Opera in balet), Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor, SNG Nova Gorica).
Prvi del raziskave bo omogočal optimiziranje in standardiziranje delovnih procesov javnih zavodov na področju umetnosti in kulture. Z izoblikovanjem priporočil bi javni zavodi poskrbeli za optimalne delovne procese, izboljšali predvidevanje kadrovskih potreb, skrbeli za varnost zaposlenih in vključenih v produkcijske procese.
– Raziskava predvideva preučitev produkcijskih procesov znotraj umetniških javnih zavodov s področja umetnosti, in sicer:
– identificiranje ključnih elementov produkcijskih procesov na področju gledališke produkcije (gledališka, operna, baletna, lutkovna predstava), podpornih programov (pogovori, gledališka pedagogika idr.),
– identificiranje vključenih kadrov oziroma profilov poklicev, ki so vključeni v vse faze produkcijskih procesov (predprodukcija in produkcija) (igralski ansambel, vodstvo, tehnično osebje, zunanji sodelavci, idr.),
– izdelava analize delovnih procesov in kadrovskih obremenitev,
– izdelava časovnega okvirja, potrebnega za pripravo (vaje), do premiere in posamezne faze priprave (vsebinsko, časovno, kadrovsko) na ravni produkcije (predstava) in postprodukcije (abonmaji, izven),
– identificiranje časovnega razmerja med individualno pripravo in skupinskim delom,
– Identificiranje ključnih elementov umetniškega programiranja (vsebinsko, od česa je odvisno),
– Identificiranje obremenitev zaposlenega (vaje, predstave, termini, število vlog, število nastopov – matično prizorišče, gostovanja),
– upoštevanje smernic trajnostne produkcije v produkcijskih procesih,
– priprava priporočil za izboljšanje delovnih procesov, upravljanja s kadri, varnosti zaposlenih in drugih vključenih v produkcijske procese (priporočila namenjena tako delodajalcem (umetniškim javnim zavodom) kot pristojnemu ministrstvu v obliki predloga zakonskih izboljšav).
Drugi del raziskave predvideva tudi preučitev metod prenosa znanja in izkušenj v umetniških javnih zavodih tako znotraj umetniških kolektivov kot tudi ostalih poklicnih polj v kulturi. Zaradi specifičnosti umetniških in produkcijskih procesov ter v nekaterih primerih tudi večje fluktuacije osebja je prenos znanj in izkušenj na področju kulture nedosleden oziroma pomanjkljiv. Z izoblikovanjem priporočil bi poskrbeli za oblikovanje krovne strategije, modelov prenosa znanj in izkušenj in nov model spremljanja kariernega razvoja različnih zaposlitvenih profilov v kulturi. Raziskava predvideva preučitev metod prenosa znanja in izkušenj, in sicer:
– identificiranje obstoječih metod prenosa znanj in izkušenj znotraj javnih zavodov,
– identificiranje specifičnosti prenosa znanj in izkušenj glede na področje dela (npr. igralski ansambel, vodstvo, tehnično osebje),
– nujnost prenosa znanj in načini za poklice, za katere ni formalnega izobraževanja in se jih lahko naučiš samo s prakso,
– priprava priporočil za izboljšanje prenosa znanj v obliki predlogov za delodajalce (umetniške zavode) in predloga zakonskih izboljšav za pristojno ministrstvo.
Številka teme: 5.12.6.
Naslov teme: Metodologija spremljanja upravljavske sposobnosti/usposobljenosti občin na področju urejanja prostora
Cilji:
– Podrobna analiza obsega, vrste ter načina izvajanja izvirnih nalog iz pristojnosti občin na področju prostorskega razvoja oziroma urejanja prostora v skladu z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi ter drugim odstavkom 5. člena ZUreP-3.
– Ocena kadrovskih in finančnih potreb za kakovostno izvajanje izvirnih nalog in pristojnosti ter predlog sistemskih izboljšav z utemeljitvijo.
– Opredelitev kazalnika/ov za spremljanje usposobljenosti kadra in financiranja nalog na področju urejanja prostora po občinah z viri podatkov za potrebe poročanja o stanju na področju prostorskega razvoja.
Številka teme: 5.12.7.
Naslov teme: Upravljanje z vodami v luči politične ekologije s poudarkom na politološkem in sociološkem vidiku
Cilji:
– Ugotoviti razkorake in razloge pri upravljanju z vodami med formalnimi in neformalnimi akterji oziroma med upravljanjem in stanjem stvari na terenu.
– Reflektirati razmerja med stroko in politiko na področju upravljanja z vodami v polpretekli zgodovini.
– Oblikovanje interdisciplinarnih strokovnih podlag za politične odločitve in oblikovanje normativnih aktov ter medsektorsko sodelovanje.
– Identifikacija in opredelitev ključnih razvojnih konceptov na področju upravljanja z vodami v Sloveniji in Evropski Uniji (IWRM, RBMP,NBS, RR, EA, HST, OneHealth).
– Identificiranje formalnih akterjev, ki so z zakonom zavezani, da sodelujejo pri upravljanju z vodami na ravni državne in lokalne skupnosti in neformalnimi akterji, ki vključujejo okoljske nevladne organizacije, naravovarstvene organizacije, civilne iniciative, lokalne skupnosti.
– Nadgradnja komunikacijskih form in procesov upravljanja, ki bodo v funkciji večanja odpornosti družbe na podnebne spremembe.
– Reševanje konfliktov med formalnimi in neformalnimi akterji na sistemski, konceptualni in komunikacijski ravni (inkluzivna participacija po načelih deliberacije), konceptualni (HST + OneHealth) in komunikacijski ravni (načela deliberativne demokracije).
3. Okvirna višina sredstev javnega razpisa
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 6.870.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARIS.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja raziskovalnih projektov v EUR:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije | 3.435.000,00 |
Ministrstvo za finance | 110.000,00 |
Ministrstvo za obrambo | 493.500,00 |
Ministrstvo za pravosodje | 46.500,00 |
Ministrstvo za javno upravo | 110.000,00 |
Ministrstvo za zdravje | 400.500,00 |
Ministrstvo za solidarno prihodnost | 180.000,00 |
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo | 379.500,00 |
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje | 43.000,00 |
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanosti in inovacije | 190.000,00 |
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport | 180.000,00 |
Ministrstvo za kulturo | 180.000,00 |
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti | 189.000,00 |
Ministrstvo za naravne vire in prostor | 695.500,00 |
Ministrstvo za digitalno preobrazbo | 75.000,00 |
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za meroslovje | 85.000,00 |
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino | 10.000,00 |
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost | 15.000,00 |
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu | 12.500,00 |
Ministrstvo za zdravje, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji | 15.000,00 |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | 5.000,00 |
Ministrstvo za infrastrukturo | 15.000,00 |
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve | 5.000,00 |
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v Evidenco RO in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v register zasebnih raziskovalcev pri ARIS ter izpolnjujejo pogoje, določene z ZZrID in s Pravilnikom o CRP.
Če pri prijavi raziskovalnega projekta sodeluje več izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična raziskovalna organizacija. Matična raziskovalna organizacija je tista raziskovalna organizacija, ki vloži prijavo raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta ob podpisu pogodbe o (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: pogodba).
5. Pogoji
Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu so določeni v ZZrID, Pravilniku o CRP in Kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov za vodjo raziskovalnega projekta in programa, št. 007-14/2024-4 z dne 22. 5. 2024 in št. 007-14/2024-5 z dne 24. 5. 2024, (v nadaljnjem besedilu: kriteriji za vodjo projekta), Metodologiji »CRP 2025« za izvedbo Javnega razpisa »CRP 2025« in v Usmeritvah Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2025« v letu 2025 ter spremembah in dopolnitvah Usmeritev za pripravo Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2025« v letu 2025. Vsi navedeni dokumenti so objavljeni na spletni strani ARIS.
Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu morajo biti izpolnjeni na dan zaključka javnega razpisa, razen če ni s tem javnim razpisom določeno drugače.
5.1. Pogoji za prijavitelje in vodje projekta
5.1.1. Vstopni pogoji
Prijavitelj na javni razpis mora biti upravičen prijavitelj v skladu s 4. točko javnega razpisa.
Raziskovalni projekt mora izvajati projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci in tehnični oziroma strokovni sodelavci, razen če je prijavitelj zasebni raziskovalec. Kontaktna oseba udeleženca CRP ne more sodelovati na tem javnem razpisu.
Vodja projekta:
– mora imeti doktorat znanosti pridobljen v skladu s kriterij za vodjo projekta;
– mora imeti evidenčno številko raziskovalca, kar pomeni, da je vpisan v Evidenco RO ali v register zasebnih raziskovalcev. Prijavitelj mora za vodjo projekta, ki še nima evidenčne številke raziskovalca, izpolniti obrazec ARIS-ZOP-02/2023-1, ki mu je obvezno treba priložiti Izjavo o nameri zaposlitve.
Vstopni pogoji morajo biti izpolnjeni na zadnji dan roka za oddajo prijave na javni razpis. V primeru neizpolnjevanja vstopnih pogojev se prijava zavrne.
5.1.2. Ostali pogoji
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih raziskovalnih organizacijah, mora imeti prijavitelj z drugimi sodelujočimi raziskovalnimi organizacijami podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti. Pogoj mora biti izpolnjen ob sklenitvi pogodbe.
V okviru javnega razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.
Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE), ki se preverjajo na letni ravni, in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v raziskovalni organizaciji, izvajalki raziskovalnega projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet na letni ravni in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sprejetja sklepa o izboru raziskovalnega projekta.
6. Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru raziskovalnih projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo »CRP 2025«, ki je skupaj z ocenjevalnima listoma sestavni del razpisne dokumentacije.
7. Čas trajanja projektov
Predviden začetek izvajanja raziskovalnih projektov je 1. 7. 2025 in je odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARIS, ter drugih objektivnih okoliščin, ki lahko vplivajo na izvedbo javnega razpisa. O morebitni spremembi predvidenega datuma začetka izvajanja in (so)financiranja raziskovalnih projektov bodo prijavitelji obveščeni med javnim razpisom.
Raziskovalni projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko raziskovalni projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
8. Izbor raziskovalnih projektov
8.1. Postopek izbora
Prijave raziskovalnih projektov bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija »CRP 2025«.
Programski svet CRP sprejme predlog prednostnega seznama, skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih raziskovalnih projektov posebej za ARIS in posebej za vsakega drugega udeleženca CRP.
Programski svet CRP predlog prednostnega seznama za ARIS posreduje v sprejem direktorju ARIS. Predlog prednostnega seznama po posameznih udeležencih CRP pa posreduje v sprejem posameznim udeležencem CRP.
Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta CRP, ARIS in udeleženci CRP sprejmejo obrazložene delne sklepe o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani ARIS in udeležencev CRP, direktor ARIS sprejme ugotovitveni Sklep o izboru raziskovalnih projektov.
ARIS na podlagi ugotovitvenega Sklepa o izboru raziskovalnih projektov izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav raziskovalnih projektov.
8.2. Pravno sredstvo
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor ARIS.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
8.3. Odprti dostop in spletni dostop do informacij o raziskovalnem projektu
Skladno z 41. členom ZZrID ter 2. in 3. členom Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 59/23; v nadaljnjem besedilu: Uredba) morajo biti vse recenzirane znanstvene publikacije, ki izhajajo iz izvajanja raziskovalnega projekta, skupaj s pripadajočimi raziskovalnimi podatki in drugimi rezultati raziskav, objavljene v odprtem dostopu.
Skladno s prvo alinejo prvega odstavka 3. člena Uredbe se odprti dostop izvede na način, da je strojno berljiva digitalna oblika objavljene različice znanstvene publikcije (VoR) ali recenziranega rokopisa (AAM), sprejetega v objavo, shranjena v zaupanja vrednem repozitoriju za znanstvene publikacije. Zaupanja vreden repozitorij je repozitorij, ki je certificiran ali področni ali institucionalni ali drug repozitorij, ki mu raziskovalci zaupajo. Znanstvena publikacija mora vsebovati tudi podatke o (so)financerju ali (so)financerjih ter številko projekta skladno z 82. členom Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22 in 92/94)in informacijo o deležu sofinanciranja z javnimi viri skladno s 1. členom Uredbe.
Stroški odprtega dostopa (stroški »APC« ali »BPC«), vključno s stroški priprave znanstvenih publikacij in drugih rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela, so upravičeni stroški znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
Avtorji znanstvenih publikacij ali njihovi delodajalci, kadar so pravice prenesene nanje, lahko avtorske pravice na znanstvenih publikacijah prenašajo na tretje osebe le neizključno. Avtorji znanstvenih publikacij ali njihovi delodajalci morajo, kadar so pravice prenesene nanje, skladno z drugim odstavkom 6. člena Uredbe znanstvene publikacije objaviti pod odprto licenco, na primer CC BY, CC BY-SA ali njima enakovredne licence.
Prijavitelj mora po izboru prijave za (so)financiranje na spletnem mestu svoje raziskovalne organizacije odpreti posebno spletno stran oziroma podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala diseminacijo dosežkov.
Obvezne minimalne vsebine spletne strani so:
– vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede (so)financiranja,
– povezava na podatke v sistemu SICRIS,
– NRRP in njegove posodobitve ter
– navedba logotipa ARIS in drugih (so)financerjev.
Vsebine, ki so zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni treba podvajati. Spletna stran predstavitve projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v vmesnem in zaključnem poročilu o rezultatih izvedenega projekta.
Skladno s 4. členom Uredbe mora projekt obsegati Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (v nadaljnjem besedilu: NRRP), ki ga bo potrebno na ARIS oddati v roku najmanj 6 mesecev po začetku izvajanja projekta. V primeru sprememb se posodobljen NRRP odda v vmesnem in zaključnem poročilu ter objavi na spletni strani projekta. Obvezna vsebina NRRP je priloga javnega razpisa.
Pri odprtem dostopu do raziskovalnih podatkov se skladno s 4. členom Uredbe upošteva načelo »FAIR«, skupaj z načelom, da so raziskovalni podatki »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«. V zvezi z načinom in pravočasnostjo shranjevanja ter dostopnostjo raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav v digitalni obliki je potrebno upoštevati prvi in drugi odstavek 5. člena Uredbe.
9. Način, oblika in rok za oddajo prijave
Prijava na javni razpis se odda v elektronski obliki preko spletnega portala ARIS Digital Forms. Prijava na spletni portal Digital Forms je možna z uporabniškim imenom in geslom. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v Evidenco RO, skrbniki spletnega portala Digital Forms v raziskovalnih organizacijah, zastopniki raziskovalnih organizacij, pooblaščenci zastopnikov raziskovalnih organizacij in dodatni uporabniki. Raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo sami na portalu Digital Forms, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik Digital Forms v raziskovalni organizaciji ali ARIS.
9.1. Oddaja prijave
Prijavo se izpolni in odda na prijavnem obrazcu ARIS-RPROJ-CRP-JR-Prijava-2025 na spletnem portalu ARIS Digital Forms. Prijava mora biti elektronsko podpisana (kvalificiran digitalni podpis ni potreben) s strani zastopnika ali pooblaščene osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta.
Prijavitelji raziskovalnih projektov, kjer v prijavi kot izvajalec raziskovalnega projekta nastopa gospodarska družba, skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti št. 007-2/2024-1 z dne 7. 3. 2024, priložijo tudi izpolnjen podpisan in žigosan Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARIS-RPROJ-CRP-JR-Prijava-2025-DP.
9.2. Rok za oddajo prijave
Prijava mora biti oddana do vključno 16. 4. 2025 do 14. ure.
Prijaviteljem svetujemo, da prijav ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko pride do preobremenjenosti strežnika.
10. Odpiranje prijav: komisija za odpiranje prijav bo 18. 4. 2025 ob 10. uri na sedežu Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, evidentirala seznam prispelih prijav v okviru elektronskega prijavnega sistema.
11. Popolnost prijav
Prijava se šteje za formalno popolno, če je oddana na predpisanih obrazcih in v predpisani obliki ter vsebuje vse zahtevane podatke in priloge, kot jih določa ta javni razpis.
Nepopolne prijave bodo obravnavane v skladu s 30. členom Pravilnika o CRP.
12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v juniju 2025.
13. Kraj, čas in način, na katerega zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani ARIS (http://www.aris-rs.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom pridobite na spletni strani ARIS http://www.aris-rs.si oziroma na Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, vsak delovni dan v poslovnem času ARIS.
Kontaktni elektronski naslov: razpis-CRP@aris-rs.si.
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
