Št. 5107-2/2025/9 Ob-1767/25, Stran 1091
Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24), 106.i člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23), Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 30/18), Uredbe o izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 74/18) ter v skladu z Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 54/17) in Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana, objavlja
za izvajanje projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter za pilotni strateški partnerstvi na področju ozaveščanja javnosti in globalnega učenja
1. Ime in sedež organa, ki dodeljuje sredstva
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Ministrica za zunanje in evropske zadeve je imenovala komisijo za vodenje postopka javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Vsi izrazi, zapisani v slovnični obliki za moški spol, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
2. Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je financiranje triletnih projektov s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja (v nadaljevanju: MRS) in humanitarne pomoči (v nadaljnjem besedilu: HP), triletnih pilotnih strateških partnerstev na področju ozaveščanja javnosti in globalnega učenja (v nadaljnjem besedilu: GU) ter štiriletnega projekta s področja razvoja in profesionalizacije nevladnih organizacij, ki jih bodo izvajale nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: NVO), registrirane v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS).1
1 Za NVO, ki na omenjen javni razpis prijavijo predlog projekta, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prijaviteljica.
Cilj MRS je prispevati k odpravi revščine, zmanjšanju neenakosti in pospeševanju trajnostnega razvoja na družbenem, gospodarskem in okoljskem področju v partnerskih državah. RS z MRS prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter prevzema soodgovornost za odpravo revščine in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: CTR).2
2 Cilji trajnostnega razvoja: Agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf (gov.si).
Cilj HP je reševanje človeških življenj, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja ter ohranjanje človekovega dostojanstva. RS podpira aktivnosti za preprečevanje in zgodnje napovedovanje humanitarnih kriz ter krepitev odpornosti in zmogljivosti za zagotavljanje učinkovitega odziva nanje ter aktivnosti v povezavi z rehabilitacijo in obnovo po krizah. Prijaviteljica mora poleg mednarodnih in nacionalnih načel HP upoštevati tudi vidik preprečevanja nasilja zaradi spola v izrednih razmerah in vidik odzivanja na tako nasilje.
Projekti, ki se nanašajo na razvojno-humanitarni neksus, vključujejo povezovanje tako humanitarnih potreb in aktivnosti kot aktivnosti razvojnega sodelovanja. Vključujejo ukrepe za preprečevanje humanitarnih kriz, preventivno delovanje, izgradnjo odpornosti na krize ter aktivnosti za obnovo in rehabilitacijo po humanitarnih krizah, dolgoročno okrevanje in ukrepe usmerjene v dolgoročno krepitev razvoja.
Razvoj in profesionalizacija NVO sta pomembna elementa sodelovanja z NVO, v skladu s Smernicami za sodelovanje z nevladnimi organizacijami na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči3. Podpora področjema bo omogočala krepitev strukturiranega in rednega dialoga z NVO, zagotavljala večjo učinkovitost delovanja na področju MRS in HP ter krepila možnosti sodelovanja z zasebnim sektorjem4.
3 Smernice za sodelovanje z nevladnimi organizacijami na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZEZ/Dokumenti/multilaterala/razvojno-sodelovanje/Smernice-za-sodelovanje-z-nevladnimi-organizacijami-na-podrocju-mednarodnega-razvojnega-sodelovanja-in-humanitarne-pomoci.pdf.
4 Izraz »zasebni sektor« se nanaša na gospodarstvo, vendar se v besedilu zaradi usklajenosti s terminologijo v strateških dokumentih na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči uporablja izraz »zasebni sektor«.
Ozaveščanje javnosti in globalno učenje sta pomemben del MRS in HP. Ozaveščena javnost razume in podpira delovanje vseh akterjev na področju MRS in HP, kar je ključnega pomena za krepitev tega področja. Globalno učenje spodbuja razumevanje svetovnega dogajanja, njegovih vzrokov in posledic ter aktivno delovanje, zato ima pomembno vlogo pri odpravi revščine in uresničevanju trajnostnega razvoja.
Prijaviteljica mora pri prijavi projekta upoštevati presečni temi (varovanje okolja in enakost spolov) ter načela MRS in HP, ki so navedena v Strategiji mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 20305, ob upoštevanju pristopa, ki temelji na človekovih pravicah. Prijaviteljica mora pri načrtovanju aktivnosti izhajati iz načel, kot izhajajo iz Smernic za vključevanje enakosti spolov v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč6 (v nadaljnjem besedilu: smernice za enakost spolov) in Smernic za vključevanje varstva okolja v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč7 (v nadaljnjem besedilu: smernice za varstvo okolja).
5 Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030: https://www.gov.si/teme/nacrtovanje-in-izvajanje-mednarodnega-razvojnega-sodelovanja-in-humanitarne-pomoci-slovenije/.
6 Smernice za vključevanje enakosti spolov v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZEZ/Dokumenti/multilaterala/razvojno-sodelovanje/Smernice-za-vkljucevanje-enakosti-spolov-v-MRSHP.pdf.
7 Smernice za vključevanje varstva okolja v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč: https://www.gov.si/teme/nacrtovanje-in-izvajanje-mednarodnega-razvojnega-sodelovanja-in-humanitarne-pomoci-slovenije/.
V skladu s smernicami za enakost spolov ter smernicami za varstvo okolja morajo prijave pri vseh sklopih, vključevati oceno na podlagi spola in oceno vpliva na okolje. Oba obrazca sta sestavni del vsebinskega načrta in sta obvezna. Prijaviteljica za sklop D smiselno izpolni obrazca Ocena na podlagi spola in Ocena vpliva na okolje.
V izvajanje projektov v partnerskih državah mora prijaviteljica pri sklopih A, B in C na primeren in učinkovit način vključiti najmanj enega (1) lokalnega partnerja.
Prijaviteljica je spodbujena, da v izvajanje projekta pri vseh sklopih, razen pri D, E8 in F vključi tudi enega ali več partnerjev iz zasebnega ali javnega sektorja iz Slovenije in/ali iz partnerske države. Če bo skupna vrednost prispevka partnerjev – ki je lahko v materialni, finančni ali storitveni obliki – znašala vsaj deset (10) odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva za projekte na območju Zahodnega Balkana ter vsaj pet (5) odstotkov od višine financiranja ministrstva za projekte na območju Bližnjega vzhoda in Podsaharske Afrike, bo prijaviteljica pri ocenjevanju dobila dodatne točke. Prijaviteljica bo dobila dodatne točke tudi, če vsaj eno podjetje, ki je projektni partner, izkaže družbeno odgovornost s certifikatom družbeno odgovornega podjetja ali z drugimi verodostojnimi potrdili o svojem družbeno odgovornem delovanju9. Če je projektni partner iz javnega sektorja, bo prijaviteljica dobila dodatne točke, če izkaže družbeno odgovornost s certifikatom družbeno odgovornega delodajalca. Prijaviteljica dobi dodatne točke tudi, če je vsaj en partner iz zasebnega ali javnega sektorja iz partnerske države, pri čemer mora tudi on prispevati v materialni, finančni ali storitveni obliki. Za partnerje iz zasebnega sektorja, ki so povezane pravne osebe10 prijaviteljice, prijaviteljica ni upravičena do dodatnih točk.
8 Pri sklopu E je obvezno partnerstvo z izbrano medijsko agencijo, za kar prijaviteljica ne prejme dodatnih točk. Prijaviteljica ne vključuje dodatnih partnerjev iz zasebnega ali javnega sektorja, razen medijske agencije.
9 Nacionalni akcijski načrt in njegovo uresničevanje: https://www.gov.si/teme/clovekove-pravice-v-gospodarstvu/.
10 Kot povezana pravna oseba se štejejo povezane družbe kot izhaja iz določb 527.–531. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23; ZDG-1).
Prijaviteljica je spodbujena, da pri vseh razpisanih sklopih sodeluje z lastno finančno udeležbo. Če bo vrednost prispevka prijaviteljice znašala vsaj pet (5) odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva, bo prijaviteljica pri ocenjevanju dobila dodatne točke. Kot lastnih virov prijaviteljica ne sme prikazovati tistih sredstev, ki jih je za isti namen pridobila iz drugih javnih sredstev.
Prijaviteljica dobi dodatne točke tudi, če v izvajanje projekta vključi prostovoljno delo.
Če ima prijaviteljica status nevladne organizacije v javnem interesu na področju MRS in HP,11 bo pri ocenjevanju dobila dodatne točke. Status se prijaviteljici prizna, če je pravnomočna odločba ministrstva izdana do roka za oddajo vloge.
11 Prijaviteljica lahko pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu na področju MRS in HP v skladu z določili 6. člena Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21/18), https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7129.
Število možnih dodatnih točk, ki jih lahko dobi prijaviteljica, je navedeno v Metodologiji – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov (v nadaljnjem besedilu: metodologija).
Predmet javnega razpisa je razdeljen na šest (6) sklopov:
Sklop A: Razvojni projekti na zahodnem balkanu
Razpisuje se do skupno pet (5) razvojnih projektov v Črni gori in Severni Makedoniji in do en (1) projekt v Bosni in Hercegovini.
Prijaviteljica lahko prijavi tudi projekte za Albanijo, Kosovo in Srbijo. Sredstva za navedene projekte se zagotovijo zgolj v primeru, če za Črno goro ali Severno Makedonijo ni zadostnega števila prijav ali če do pet (5) vlog ne preseže praga 75 odstotkov vseh točk. V tem primeru se lahko sredstva v višini do največ 495.000 EUR, in sicer do 180.000 EUR v letih 2026 in 2027 ter do 135.000 EUR v letu 2028, namenijo za podporo do trem (3) projektom v Albaniji, na Kosovu ali v Srbiji. Razdelitev sredstev je podrobneje navedena v 3. poglavju, sklop A.
Če se bo projekt prijavljen v Črni gori ali Severni Makedoniji geografsko navezoval na projekte slovenskih izvajalcev, ki so bili v zadnjih petih (5) letih sofinancirani s sredstvi MRS RS,12 bo prijaviteljica prejela dodatne točke.
12 Navezovanje na pretekle projekte pomeni, da se bodo predlagane projektne aktivnosti izvajale na geografskem območju (občina, lokalna skupnost), kjer je RS v preteklosti že podpirala projekte MRS in HP (vsebinska nadgradnja na istem geografskem območju), ali da se bodo projektne aktivnosti, ki jih je RS v preteklosti že izvajala, nadaljevale na drugih geografskih območjih (geografska širitev dosedanjih vsebinskih aktivnosti).
Razvojni projekti na Zahodnem Balkanu morajo biti usmerjeni na: CTR 13 (ukrepi za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam) z navezavo na CTR 6 (vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri) ter na CTR 5 (doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic). Ob tem naj projekti prispevajo k zmanjševanju vzrokov za migracije ter k spodbujanju digitalne preobrazbe in kompetenc, vključno z razvojem umetne inteligence.
Temi:
– CTR 13 in CTR 6: ukrepi za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam, vključno z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ter zagotavljanje dostopa do pitne vode in sanitarne ureditve in trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri;
– CTR 5: prispevek k izboljšanju življenjskih razmer v partnerski državi za ženske in otroke ter tudi spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk in deklic.
Prijaviteljica mora izbrati obe temi skupaj, pri čemer je ena lahko vodilna, druga pa podporna.
Kratek opis tem:
Svet se sooča s tremi med seboj prepletenimi vidiki okoljske krize: podnebno krizo, onesnaženjem okolja in izgubljanjem biotske raznovrstnosti. Podnebne spremembe vplivajo na degradacijo okolja, zmanjševanje biotske raznovrstnosti in pogostejše pojave izrednih vremenskih dogodkov.
Četudi države v regiji Zahodnega Balkana sodijo med tiste z višjim srednjim dohodkom, se mnoge soočajo z vrsto okoljskih izzivov, ki vključujejo omejeno okoljsko infrastrukturo, nekatere zastarele in okoljsko škodljive prakse, pomanjkljivo okoljsko zakonodajo, in s posledicami pospešenega gospodarskega razvoja, ki ne upošteva v celoti načel trajnosti. Države se soočajo tudi z onesnaženostjo zraka, ki je, predvsem v večjih mestih regije med najvišjimi v Evropi. Zaradi neustreznega ravnanja z odpadki, onesnaževanja voda ter intenzivne rabe gnojil in pesticidov v kmetijstvu prihaja do poslabšanja življenjskih pogojev in sekundarnih težav, kot so slabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva, omejevanje možnosti za razvoj trajnostnega turizma in negativni vpliv na biotsko raznovrstnost. Dodatno na okolje in prebivalstvo vplivajo podnebne spremembe – ekstremni vremenski pojavi, predvsem poplave, so nazadnje v letu 2024 povzročile veliko škodo na infrastrukturi, dolgoročno pa tudi v kmetijstvu, gozdarstvu in pri oskrbi s pitno vodo. Dodatno na podnebne spremembe vpliva prepogosta uporaba fosilnih goriv in pomanjkanje obnovljivih virov energije. Potrebna so večja vlaganja v razvoj krožnega gospodarstva in s tem zmanjšanje okoljske obremenitve, povečevanje naložb v zeleno infrastrukturo, krepitev ozaveščenost javnosti, hkrati pa okrepitev odpornost prebivalstva na hipne negativne posledice podnebnih sprememb (poplave, ekstremne suše, požari).
Podnebna kriza ni spolno nevtralna. Posledice podnebnih sprememb v večji meri prizadenejo ženske in deklice, zato se povečujejo že obstoječe neenakosti med spoloma in predstavljajo grožnjo za njihovo preživetje, zdravje in varnost.
Enakost spolov je osrednjega pomena v Agendi 2030 za trajnostni razvoj, ki predstavlja globalno sprejet načrt soočanja z izzivi prihodnosti. Znotraj agende so določeni cilji trajnostnega razvoja, med katerimi se cilj 5 nanaša na enakost spolov in opolnomočenje žensk in deklet. Ta cilj je ključnega pomena za uresničitev vseh 17 CTR. Enakost spolov ima transformacijski učinek, ki je ključnega pomena za uspešno delovanje družb in gospodarstev. Dostop žensk do izobraževanja in zdravstvenih storitev koristi njihovim družinam in celotni skupnosti, kar pozitivno vpliva tudi na prihodnje generacije. Če so ženske v polni meri delovno aktivne in dobivajo enako plačilo kot moški, se ustvarjajo nove priložnosti in družbena rast. Zmanjševanje vrzeli med spoloma pri zaposlovanju povečuje bruto družbeni proizvod. Povečanje deleža žensk v javnem sektorju in gospodarstvu poveča njihovo reprezentativnost, kar lahko prispeva k izboljšanju odločevalskih procesov in poveča blagostanje celotne družbe. Enakost spolov vpliva na spodbujanje blaginje ter vzpostavljanje mirnih, pravičnih in vključujočih družb.
Predlagane aktivnosti:
– krepitev tehničnih zmogljivosti za prilagajanje na podnebne spremembe in blaženje njihovih posledic;
– izgradnja zmogljivosti in znanja na institucionalni in/ali lokalni ravni;
– prilagajanje lokalne skupnosti na podnebne spremembe (community based adaptation to climate change);
– upravljanje naravnih virov (trajnostno gozdarstvo, upravljanje vodnih virov, zdrava tla ...);
– sistemi zgodnjega opozarjanja na naravne nesreče;
– ozaveščanje o podnebnih spremembah;
– podnebno pametno kmetijstvo (climate smart agriculture – pristop, ki pomaga usmerjati ukrepe za preoblikovanje agroživilskih sistemov v zelene in podnebno odporne prakse);
– integracija načela enakosti spolov v vse projektne cikle;
– odpravljanje in obravnavanje nasilja na podlagi spola;
– spolno in reproduktivno zdravje žensk in deklic;
– ekonomsko opolnomočenje žensk in deklic;
– omogočanje enakopravne udeležbe žensk in ljudi različnih spolnih identitet v civilnem, političnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju ter ozaveščanje o pomembnosti vključevanja načela enakosti spolov;
– spodbujanje digitalne preobrazbe in kompetenc, vključno z razvojem umetne inteligence, vezano na obe temi;
– krepitev sodelovanja z gospodarstvom na področjih obeh tem.
Prijaviteljica lahko izbere katerokoli od predlaganih aktivnosti ali predlaga svoje aktivnosti v okviru obeh razpisanih tem.
Prijaviteljica naj pri izvajanju aktivnosti v čim večji meri upošteva uporabo lokalnega znanja in materialov.
Pri vseh aktivnostih mora prijaviteljica slediti usmeritvam in ukrepom, ki izhajajo iz smernic za enakost spolov in smernic za varstvo okolja.
Ciljne skupine: ženske in deklice, moški in dečki, lokalne skupnosti, ranljive družbene skupine (starejši, invalidi), organizacije civilne družbe, še posebej organizacije, ki zastopajo pravice žensk in se zavzemajo za enakost spolov, okoljevarstvene organizacije in organizacije za varovanje človekovih pravic, zasebni sektor, lokalne oblasti in organi pregona ter politični odločevalci in odločevalke.
Opredelitev podciljev projekta: Prijaviteljica se mora vsebinsko usmeriti na en podcilj CTR 13, en podcilj CTR 6 in en podcilj CTR 5.
Obvezno: Obvezna sestavina projekta v vrednosti nad 200.000 EUR je neodvisna evalvacija projekta, ki jo pripravi zunanji evalvator. Prijaviteljica bo sama izbrala zunanjega evalvatorja, ki mora biti pravni subjekt, nepovezan s prijaviteljico ter z izkazano referenco s področja evalvacij projektov in znanja s področja MRS in/ali HP. Zunanji evalvator mora upoštevati standarde Odbora OECD za razvojno pomoč, evalvacijsko politiko in evalvacijske smernice MRS RS13. Obvezna evalvacijska vprašanja bo ministrstvo poslalo izbranemu izvajalcu najpozneje v začetku leta 2028. Kazalniki za pripravo odgovorov na evalvacijska vprašanja bodo izhajali iz strategije in drugih strateških dokumentov.
13 Evalvacijska politika in evalvacijske smernice: https://www.gov.si/teme/prednostna-podrocja-in-obmocja-mednarodnega-razvojnega-sodelovanja-slovenije/.
Evalvacija ni rezultat projekta, ampak ena od aktivnosti, za katero se predvidi do dva (2) meseca in ki mora biti izvedena po zaključku projektnih aktivnosti, in sicer najpozneje do 15. oktobra 2028. Prijaviteljica mora v finančnem načrtu projekta načrtovati strošek zunanje evalvacije (produkcijski strošek) v višini do pet (5) odstotkov celotne vrednosti projekta. Upravičenost stroška evalvacije je predmet kakovostne presoje ministrstva. Če izvajalec ne bo upošteval evalvacijskih smernic MRS RS ali če bo strošek evalvacije presegal dogovorjeni delež, lahko ministrstvo zavrne povračilo stroškov.
Sklop B: Razvojno-humanitarni projekti (razvojno-humanitarni neksus) v podsaharski afriki
Razpisuje se do tri (3) razvojno humanitarne projekte v Podsaharski Afriki, s poudarkom na CTR 2 (odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo), na CTR 6 (vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri), na CTR 13 (ukrepi za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam) in na CTR 5 (doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic).
Prijaviteljica, ki bo predlagala izvajanje projekta v državah na območju Etiopije, Kenije, Madagaskarja, Ugande ali Ruande, bo pri ocenjevanju dobila dodatne točke.
Prijaviteljica mora pred prijavo projekta preveriti, ali varnostne razmere dopuščajo prisotnost in aktivnosti v posamezni državi.
Teme:
– humanitarna pomoč prisilno razseljenemu prebivalstvu, predvsem notranje razseljenim osebam (IDPs) zaradi varnostne negotovosti (oboroženi spopadi, vojne, nemiri ipd.) ali podnebnih sprememb (npr. suše, poplave);
– CTR 2: Odprava lakote, zagotovitev prehranske varnosti in boljše prehrane ter spodbujanje trajnostnega kmetijstva;
– CTR 13 in CTR 6, s poudarkom na zagotavljanju celovitih rešitev na področju varnosti preskrbe s hrano in pitno vodo, vključno s preventivnim delovanjem in izgradnjo odpornosti na področju prilagajanja na podnebne spremembe;
– CTR 5, s poudarkom na odpravljanju in obravnavanju nasilja na podlagi spola ter rehabilitacije po konfliktih.
Prijaviteljica mora izbrati vsaj dve temi, pri čemer mora vključiti aktivnosti vezane na doseganje CTR 5 in CTR 6.
Prijaviteljice spodbujamo, da pri pripravi projektov upoštevajo načelo t. i. trojnega neksusa (humanitarna pomoč – razvojno sodelovanje – mir) in načrtujejo aktivnosti, ki prispevajo k vzpostavljanju ali ohranjanju miru oziroma preprečujejo morebitne konflikte.
Predlagane aktivnosti:
– oskrba s hrano in vodo kot oblika humanitarne pomoči prisilno razseljenemu prebivalstvu;
– izgradnja celovitih rešitev na področju varnosti preskrbe s hrano in pitno vodo;
– aktivnosti, ki spodbujajo izgradnjo odpornosti prebivalstva na posledice podnebnih sprememb in drugih kriz;
– izgradnja sistemov zgodnjega opozarjanja na izredne vremenske pojave za zmanjševanje tveganj, ki vodijo v naravne nesreče in oborožene konflikte v okviru prilagajanja na podnebne spremembe;
– ozaveščanje in vključevanje lokalne skupnosti v načrtovanje in izvajanje ukrepov za prilagajanje na nepredvidljive suše in poplave ter zaščito in obnovo ekosistemov;
– vključevanje in opolnomočenje mladih v pobude za prilagajanje podnebnim spremembam;
– podpora pri vlaganju v podnebno odporno infrastrukturo, ki je zasnovana tako, da vzdrži izredne vremenske razmere;
– spodbujanje trajnostnega in celostnega upravljanja vodnih virov, vključno s krepitvijo zmogljivosti, izgradnjo vodnih virov in namakalnih sistemov ter zagotavljanjem dostopa do pitne vode;
– podpora pri oskrbi s čisto vodo in higienskimi storitvami ter skrb za menstrualno higieno v šolah in zunaj njih;
– izgradnja ali izboljšanje infrastrukture ter ozaveščanje in spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks in podnebno odpornih pridelovalnih rastlin, vključno z razvojem in nadgradnjo lokalnih kmetijskih praks, izobraževanjem, podporo in prenosom znanja, ki vodi v prehransko varnost;
– izobraževanje, zaposlovanje in nudenje mentorstva ženskam v kmetijskih panogah s trajnostnimi praksami, npr. v poljedelstvu, gozdarstvu, živinoreji, sadjarstvu in čebelarstvu; podpora usposobljenim kmetovalkam, da prenesejo znanje in izkušnje na druge v družini ali na druge na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;
– usposabljanje kmetovalcev in kmetovalk na področju pridelovanja pridelkov, primernih za lokalne podnebne razmere, varnejših, trajnostnih in učinkovitejših tehnik žetve, ravnanja z gnojili in pesticidi, ki ne škodujejo okolju in vodi, ter obvladovanja škodljivcev;
– spodbujanje ženskega lastništva zemljišč in obdelovalnih površin;
– izobraževanje ljudi o zdravi prehrani ter o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane nosečnic in otrok;
– nudenje psihosocialne pomoči žrtvam nasilja, predvsem otrokom in ženskam;
– spolno in reproduktivno zdravje žensk in deklic, vključno z odpravljanjem posledic nasilja na podlagi spola in spolnega nasilja z nudenjem medicinske, psihološke, pravne in ekonomske pomoči žrtvam nasilja, rehabilitacija žrtev nasilja;
– izboljšanje infrastrukture za podporo žrtvam nasilja zaradi spola in spolnega nasilja (npr. varne hiše, centri za socialno delo, pravna pomoč, zavetišča, klicni centri za svetovanje in pomoč);
– celovito delovanje na področju preprečevanja spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, vključno z usposabljanjem moških in dečkov o nenasilni komunikaciji, učenjem, kako preprečevati nasilje na podlagi spola in spolno nasilje, izobraževanjem lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti, organov pregona, socialnih služb in drugih o nasilju zaradi spola in spolnem nasilju, nacionalnih in univerzalnih pravicah žensk;
– spodbujanje digitalne preobrazbe in kompetenc, vezano na teme.
Prijaviteljica lahko izbere katerokoli od predlaganih aktivnosti ali predlaga svoje aktivnosti v okviru razpisanih tem.
Prijaviteljica naj pri izvajanju aktivnosti v čim večji meri upošteva uporabo lokalnega znanja in materialov.
Pri vseh aktivnostih mora prijaviteljica slediti usmeritvam in ukrepom, ki izhajajo iz smernic za enakost spolov ter smernic za varstvo okolja.
Ciljne skupine: ženske in deklice, moški in dečki, lokalne skupnosti, ranljive družbene skupine (starejši, invalidi, begunsko ali razseljeno prebivalstvo), organizacije civilne družbe, še posebej organizacije, ki zastopajo pravice žensk in se zavzemajo za enakost spolov, okoljevarstvene organizacije ter organizacije za varovanje človekovih pravic, zasebni sektor, lokalne oblasti in organi pregona ter politični odločevalci in odločevalke.
Opredelitev podciljev projekta: Prijaviteljica mora vsebinsko slediti vsaj enemu podcilju CTR 5, enemu podcilju CTR 6, tretji podcilj prijaviteljica izbere sama.
Obvezno: Obvezna sestavina projekta v vrednosti nad 200.000 EUR je neodvisna evalvacija projekta, ki jo pripravi zunanji evalvator. Prijaviteljica bo sama izbrala zunanjega evalvatorja, ki mora biti pravni subjekt, nepovezan s prijaviteljico ter z izkazano referenco s področja evalvacij projektov in znanja s področja MRS in/ali HP. Zunanji evalvator mora upoštevati standarde Odbora OECD za razvojno pomoč, evalvacijsko politiko in evalvacijske smernice MRS RS13. Obvezna evalvacijska vprašanja bo ministrstvo poslalo izbranemu izvajalcu najpozneje v začetku leta 2028. Kazalniki za pripravo odgovorov na evalvacijska vprašanja bodo izhajali iz strategije in drugih strateških dokumentov.
Evalvacija ni rezultat projekta, ampak ena od aktivnosti, za katero se predvidi do dva (2) meseca, in mora biti izvedena po zaključku projektnih aktivnosti, in sicer najpozneje do 15. oktobra 2028. Prijaviteljica mora v finančnem načrtu projekta načrtovati strošek zunanje evalvacije (produkcijski strošek) v višini do pet (5) odstotkov celotne vrednosti projekta. Upravičenost stroška evalvacije je predmet kakovostne presoje ministrstva. Če izvajalec ne bo upošteval evalvacijskih smernic MRS RS ali če bo strošek evalvacije presegal dogovorjeni delež, lahko ministrstvo zavrne povračilo stroškov.
Sklop C: Humanitarni projekti na bližnjem vzhodu
Razpisuje se do dva (2) projekta v državah prejemnicah uradne razvojne pomoči po seznamu OECD DAC v naslednjih državah na področju Bližnjega vzhoda: Jordaniji, Libanonu, Palestini, Siriji.
Cilj projekta je ohranjanje človeških življenj z zagotavljanjem nujne pomoči in prispevanjem h krepitvi človekove varnosti in zaščiti s poudarkom na najbolj ranljivih skupinah prebivalstva, zlasti otrok.
Prijavitelji morajo pred prijavo projekta preveriti, ali varnostne razmere dopuščajo prisotnost in aktivnosti v posamezni državi.
Teme:
– humanitarna pomoč razseljenemu prebivalstvu, vključno z begunci in notranje razseljenim osebam (IDPs);
– CTR 2: Odprava lakote, zagotovitev prehranske varnosti in boljše prehrane ter spodbujanje trajnostnega kmetijstva;
– CTR 5, s poudarkom na odpravljanju in naslavljanju nasilja na podlagi spola ter rehabilitacije po konfliktih.
Prijaviteljica lahko izbere več kot eno temo, pri čemer mora izbrati temo humanitarna pomoč razseljenemu prebivalstvu.
Predlagane aktivnosti:
– zagotavljanje nujne pomoči, ki je usmerjena v reševanje človeških življenj, vključno z zaščito prebivalstva;
– zagotavljanje pomoči v hrani, prehranske varnosti in spodbujanje trajnostnega kmetijstva;
– nudenje psihosocialne pomoči žrtvam konflikta, predvsem otrokom;
– zagotavljanje javnih storitev na področju zdravstva in izobraževanja (predvsem beguncev in njihovih otrok);
– izobraževanje zdravstvenega, terapevtskega in pedagoškega osebja;
– spolno in reproduktivno zdravje žensk in deklic;
– celovito delovanje na področju preprečevanja spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola.
Prijaviteljica mora izbrati vsaj dve predlagani aktivnosti.
Prijaviteljica naj pri izvajanju aktivnosti v čim večji meri upošteva uporabo lokalnega znanja in materialov.
Pri vseh aktivnostih mora prijaviteljica slediti usmeritvam in ukrepom, ki izhajajo iz smernic za enakost spolov in smernic za varstvo okolja.
Ciljne skupine: žrtve oboroženih konfliktov, s poudarkom na najbolj ranljivih skupinah prebivalstva, zlasti otrocih, žrtve spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, zlasti ženske, begunci in notranje razseljene osebe, terapevtsko in pedagoško osebje.
Opredelitev podciljev projekta: Prijaviteljica mora vsebinsko slediti vsaj enemu podcilju CTR 2 ali vsaj enemu podcilju CTR 5.
Obvezno: Obvezna sestavina projekta v vrednosti nad 200.000 EUR je neodvisna evalvacija projekta, ki jo pripravi zunanji evalvator. Prijaviteljica bo sama izbrala zunanjega evalvatorja, ki mora biti pravni subjekt, nepovezan s prijaviteljico ter z izkazano referenco s področja evalvacij projektov in znanja s področja MRS in/ali HP. Zunanji evalvator mora upoštevati standarde Odbora OECD za razvojno pomoč, evalvacijsko politiko in evalvacijske smernice MRS RS13. Obvezna evalvacijska vprašanja bo ministrstvo poslalo izbranemu izvajalcu najpozneje v začetku leta 2028. Kazalniki za pripravo odgovorov na evalvacijska vprašanja bodo izhajali iz strategije in drugih strateških dokumentov.
Evalvacija ni rezultat projekta, ampak ena od aktivnosti, za katero se predvidi do dva (2) meseca, in mora biti izvedena po zaključku projektnih aktivnosti, in sicer najpozneje do 15. oktobra 2028. Prijaviteljica mora v finančnem načrtu projekta načrtovati strošek zunanje evalvacije (produkcijski strošek) v višini do pet (5) odstotkov celotne vrednosti projekta. Upravičenost stroška evalvacije je predmet kakovostne presoje ministrstva. Če izvajalec ne bo upošteval evalvacijskih smernic MRS RS ali če bo strošek evalvacije presegal dogovorjeni delež, lahko ministrstvo zavrne povračilo stroškov.
Sklop D: Razvoj in profesionalizacija NVO z zagovorništvom
Razpisuje se do en (1) projekt, ki se izvaja v RS.
Izhodišče:
Razvoj in profesionalizacija NVO ter vlaganje v njihov razvoj sta pomembna za učinkovito izvajanje projektov MRS in HP RS, kredibilnost delovanja NVO in preostalih deležnikov MRS in HP, zagotavljanje dolgoročnega delovanja in konkurenčnosti v mednarodnem okolju14. Podpora krepitvi razvoju in profesionalizaciji NVO je skladna s priporočili OECD DAC za medsebojni pregled slovenskega razvojnega sodelovanja.
14 Zakon o nevladnih organizacijah: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7129.
Zagovorniške aktivnosti, ki temeljijo na praktičnih izkušnjah NVO pri izvajanju projektov MRS in HP ter dialogu s civilno družbo in lokalnimi organizacijami v partnerskih državah in drugih državah članicah Evropske unije, bodo prispevale k boljšemu načrtovanju politik in njihovega izvajanja tako v slovenskem kot evropskem prostoru. Hkrati imajo NVO tudi pomembno vlogo zagovornika javnega interesa.
Zahtevane aktivnosti:
– koordinacija in priprava vsaj petih skupnih stališč/odzivov NVO na leto na zaprosilo ministrstva oziroma v dogovoru z izvajalko projekta. Aktivnosti pod to alinejo lahko vključujejo tudi pripravo analiz in priporočil za izboljšanje politik ter udeležbo v javnih razpravah in posvetih na nacionalni in mednarodni ravni. Stališča/odzivi se nanašajo na pomembnejša vprašanja, dogodke, strateške dokumente in procese, ki jih vodi ministrstvo ipd.;
– aktivnosti, ki bodo prispevale k razvoju in krepitvi nevladnega sektorja na področju MRS in HP, ozaveščanja javnosti in globalnega učenja. Aktivnosti pod to alinejo lahko vključujejo tudi udeležbo na izobraževanjih, povezovalnih srečanjih z drugimi NVO in drugih dogodkih, ki bodo prispevali k razvoju in profesionalizaciji NVO. Prav tako lahko zajemajo organizacijo delavnic, seminarjev in spletnih izobraževanj, razvoj učnih gradiv ter vzpostavljanje novih partnerstev za dolgoročno sodelovanje in krepitev zagovorniških zmogljivosti NVO.
Prijaviteljica mora izbrati obe zahtevani aktivnosti.
Pri vseh aktivnostih mora prijaviteljica slediti usmeritvam in ukrepom, ki izhajajo iz smernic za enakost spolov in smernic za varstvo okolja.
Obvezno: Obvezna sestavina projekta v vrednosti nad 200.000 EUR je neodvisna evalvacija projekta, ki jo pripravi zunanji evalvator. Prijaviteljica bo sama izbrala zunanjega evalvatorja, ki mora biti pravni subjekt, nepovezan s prijaviteljico ter z izkazano referenco s področja evalvacij projektov in znanja s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in/ali humanitarne pomoči. Zunanji evalvator mora upoštevati standarde Odbora OECD za razvojno pomoč, evalvacijsko politiko in evalvacijske smernice MRS RS13. Obvezna evalvacijska vprašanja bo ministrstvo poslalo izbranemu izvajalcu najpozneje v začetku leta 2028. Kazalniki za pripravo odgovorov na evalvacijska vprašanja bodo izhajali iz strategije in drugih strateških dokumentov.
Evalvacija ni rezultat projekta, ampak ena od aktivnosti, za katero se predvidi do dva (2) meseca, in mora biti izvedena po zaključku projektnih aktivnosti, in sicer najpozneje do 15. oktobra 2028. Prijaviteljica mora v finančnem načrtu projekta načrtovati strošek zunanje evalvacije (produkcijski strošek) v višini do pet (5) odstotkov celotne vrednosti projekta. Upravičenost stroška evalvacije je predmet kakovostne presoje ministrstva. Če izvajalec ne bo upošteval evalvacijskih smernic MRS RS ali če bo strošek evalvacije presegal dogovorjeni delež, lahko ministrstvo zavrne povračilo stroškov.
Sklop E: Pilotno strateško partnerstvo na področju ozaveščanja javnosti o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči v Republiki Sloveniji
Razpisuje se do eno (1) triletno pilotno strateško partnerstvo na področju ozaveščanja javnosti o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči v Republiki Sloveniji.
Prijaviteljica je lahko zgolj posamezna NVO, pri čemer mora kot partnerico obvezno vključiti tudi izbrano medijsko agencijo, ki mora biti podizvajalka aktivnosti. Prijaviteljica ne vključuje dodatnih partnerjev iz zasebnega ali javnega sektorja.
Strateško partnerstvo je partnerstvo, ki se sklene s sporazumom za področje ozaveščanja različnih javnosti o vsebinah MRS in HP. Sklenjeno bo za obdobje treh let, za izvedbo aktivnosti v posameznem koledarskem letu pa bo ministrstvo z izbranim strateškim partnerjem sklenilo pogodbo o financiranju, v kateri bodo natančneje opredeljene medsebojne pravice in obveznosti. Sestavni del pogodbe o financiranju bosta vsebinski in finančni načrt aktivnosti v posameznem koledarskem letu, ki bo predhodno usklajen med financerjem in partnerjem. Obvezni sestavini vsebinskega načrta projekta sta ocena na podlagi spola in ocena vpliva na okolje.
Izhodišče:
Ozaveščanje splošne, strokovne in politične javnosti je sestavni del MRS in HP. S tem se krepi družbena zavest, spodbuja trajnostni razvoj in dolgoročno prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Aktivno vključevanje različnih deležnikov, organizacija izobraževalnih ter informativnih dogodkov ter stalno obveščanje javnosti omogočajo boljše razumevanje razvojnih in humanitarnih izzivov ter večjo podporo politikam in ukrepom na področju MRS in HP. Pomen krepitve ozaveščanja javnosti je v medsebojnem pregledu slovenskega MRS in HP v letu 2024 izpostavil tudi OECD DAC, pri čemer je spodbudil k uvajanju inovativnih pristopov ter vključevanju strokovne in politične javnosti15.
15 Poročilo OECD DAC medsebojnega pregleda slovenskega MRS in HP: https://www.oecd.org/content/dam/oecd/en/publications/reports/2024/10/oecd-development-co-operation-peer-reviews-slovenia-2024_d1b0abed/79368eab-en.pdf.
Zahtevane aktivnosti:
– priprava vsaj ene (1) kampanje letno o tematiki povezani z MRS in HP, vključno z vsaj dvema (2) večjima dogodkoma in vsaj šestimi (6) manjšimi dogodki v različnih regijah po Sloveniji;
– priprava in izvedba načrta objav v medijih in na družbenih omrežjih na letni ravni;
– logistična in vsebinska podpora organizaciji Slovenskih razvojnih dnevov vsako leto oziroma trikrat v obdobju trajanja partnerstva (predlog izbora in tehnične opremljenosti prostora, označbe, pogostitev, tisk gradiv, spletne kampanje in obveščanje …), v sodelovanju z ministrstvom;
– priprava vsaj dveh video produkcij letno o slovenskem razvojnem sodelovanju s partnerskimi državami oziroma v povezavi z vsebinskimi prednostnimi področji MRS in HP, projekti financiranimi iz sredstev uradne razvojne pomoči, priprava načrta predvajanja in izvedb;
– aktivnosti, namenjene strokovni in politični javnosti, vključno z inovativnimi pristopi ozaveščanja tako strokovne kot politične in splošne javnosti.
Ciljne skupine: širša javnost, strokovna javnost, politična javnost, študentje, mladi.
Prijaviteljica mora v obdobju partnerstva izvesti vse zahtevane aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin. Prijaviteljica lahko doda dodatne aktivnosti, ki jih predhodno uskladi z ministrstvom.
Prijaviteljica dokazuje sposobnost izvajanja zahtevanih aktivnosti z referencami in izkušnjami v obrazcu št. 7, ocenjena pa bo na podlagi metodologije za ocenjevanje vlog (priloga k razpisu). V obrazcu št. 7 so navedene še preostale zahteve, ki jih mora upoštevati in ki lahko štejejo med izločitvene kriterije.
Izbrani izvajalec oziroma strateški partner pripravi in z ministrstvom uskladi vsebinski in finančni načrt za vsako leto trajanja partnerstva posebej, in sicer ob zaključku preteklega leta za prihodnje leto oziroma najpozneje v začetku tekočega leta. Usklajen vsebinski in finančni načrt je podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju.
Če imata dve ali več prijaviteljic na podlagi metodologije enako število točk, se sporazum za strateško partnerstvo sklene s tisto prijaviteljico, ki ima na podlagi obrazca št. 7 izkazano večje število referenc na področju ozaveščanja javnosti v zadnjih treh letih. Če imata dve ali več prijaviteljic izkazano enako število referenc na področju ozaveščanja javnosti v zadnjih treh (3) letih, se sporazum sklene s tisto prijaviteljico, ki ima na podlagi obrazca št. 7 izkazano večje število referenc na področju izvajanja nacionalnih in mednarodnih projektov na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.
Sklop F: Pilotno strateško partnerstvo na področju globalnega učenja v Republiki Sloveniji
Razpisuje se do eno (1) triletno pilotno strateško partnerstvo na področju globalnega učenja in aktivnega državljanstva. Strateško partnerstvo vključuje tudi sredstva za podporo projektom globalnega učenja manjših vrednosti.
Prijaviteljica je lahko zgolj ena (1) NVO, ki mora načrtovati tudi izvedbo razpisov za razdelitev sredstev manjših vrednosti za podporo aktivnostim aktivnega državljanstva oziroma globalnega učenja, ki jih izvajajo druge NVO. Prijaviteljica ne more sama prijaviti in izvajati projektov manjših vrednosti.
Strateško partnerstvo je partnerstvo, ki se sklene s sporazumom za področje aktivnega državljanstva oziroma globalnega učenja kot dela tega področja. Sklenjeno bo za obdobje treh let, za izvedbo aktivnosti v posameznem koledarskem letu pa bo ministrstvo z izbranim strateškim partnerjem sklenilo pogodbo o financiranju, v kateri bodo natančneje opredeljene medsebojne pravice in obveznosti. Sestavni del pogodbe o financiranju bosta vsebinski in finančni načrt aktivnosti v posameznem koledarskem letu, ki bosta predhodno usklajena med financerjem in partnerjem. Obvezni sestavini vsebinskega načrta projekta sta ocena na podlagi spola in ocena vpliva na okolje.
Izhodišče:
Aktivno državljanstvo razvija sposobnost za razumevanje kompleksnosti osebnega in družbenega življenja ter povezanosti in nasprotij med individualnim in družbenim ter lokalnim in globalnim. Globalno učenje je ključno orodje za spodbujanje aktivnega državljanstva, trajnostnega razvoja in spoštovanja človekovih pravic. Globalno učenje zajema področje procesov, ki se odvijajo na globalni ravni in vključujejo področja politike, gospodarstva, kulture, varnosti, okolja, migracij in drugih področij, ki so nujna za oblikovanje aktivnega državljana ali aktivne državljanke, da zmore presojati sodobne družbene izzive ter zastopati načela humanizma, demokracije in človekovih pravic. Globalno učenje ima pomembno vlogo pri prizadevanjih za odpravo revščine v svetu in uresničevanje trajnostnega razvoja ter hkrati prispeva k doseganju drugih ciljev MRS. V skladu s strategijo je treba posebno pozornost posvetiti kakovostnemu izobraževanju in usposabljanju tistih, ki bodo pridobljena znanja prenašali naprej vsem družbenim skupinam, tako na formalni kot na neformalni ravni, zato naj se prijaviteljice osredotočijo na ozaveščanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, vključno z izobraževalci odraslih in izobraževalci v neformalnem sektorju.
Pri izvajanju aktivnosti, vezanih na globalno učenje, imajo pomembno vlogo različne NVO, ki z manjšimi usmerjenimi aktivnostmi prispevajo k razumevanju razvojnih vsebin. S pomočjo projektov manjših vrednosti bodo na letni ravni podprte aktivnosti globalnega učenja, pri čemer bo razpis in izbor izvajalcev opravil izbrani strateški partner.
Zahtevane aktivnosti:
– sodelovanje in povezovanje z že obstoječimi dogodki v slovenskem prostoru (npr. Teden globalnega učenja, Teden vseživljenjskega učenja, Kulturni bazar) in organizacija lastnih dogodkov (vsaj pet na leto);
– aktivnosti, namenjene ozaveščanju in usposabljanju izobraževalcev za izvajanje aktivnosti aktivnega državljanstvo in v sklopu tega globalnega učenja;
– aktivnosti zagovorništva in krepitve aktivnega državljanstva in v sklopu tega globalnega učenja v sodelovanju s pristojnim resornim ministrstvom;
– objava vsaj treh (3) razpisov (enega letno) za podporo projektom manjših vrednosti, vsaj v višini 3.000 EUR za posamezni projekt; letno mora strateški partner sofinancirati vsaj deset (10) projektov NVO na področju globalnega učenja.
Ciljne skupine: širša javnost, politična javnost, izobraževalci, NVO, mladi.
Prijaviteljica mora v obdobju partnerstva izvesti vse zahtevane aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin. Prijaviteljica lahko doda dodatne aktivnosti, ki jih predhodno uskladi z ministrstvom.
Prijaviteljica dokazuje sposobnost izvajanja zahtevanih aktivnosti z referencami in izkušnjami v obrazcu št. 7, ocenjena pa bo na podlagi metodologije za ocenjevanje vlog (priloga k razpisu). V obrazcu št. 7 so navedene še preostale zahteve, ki jih mora upoštevati in ki lahko štejejo med izločitvene kriterije.
Izbrani izvajalec oziroma strateški partner pripravi in z ministrstvom uskladi vsebinski in finančni načrt za vsako leto trajanja partnerstva posebej, in sicer ob zaključku preteklega leta za prihodnje leto oziroma najpozneje v začetku tekočega leta. Usklajen vsebinski in finančni načrt je podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju.
Če imata dve ali več prijaviteljic na podlagi metodologije enako število točk, se sporazum za strateško partnerstvo sklene s tisto prijaviteljico, ki ima na podlagi obrazca št. 7 izkazano večje število referenc na področju globalnega učenja v zadnjih treh letih. Če imata dve ali več prijaviteljic izkazano enako število referenc na področju globalnega učenja v zadnjih treh (3) letih, se sporazum sklene s tisto prijaviteljico, ki ima na podlagi obrazca št. 7 izkazano večje število referenc na področju izvajanja nacionalnih in mednarodnih projektov na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.
3. Okvirna višina finančnih sredstev
Ministrstvo za financiranje v obdobju od 2025 do 2028 namenja do 6.390.000 EUR po naslednjih sklopih:
Sklop A: Ministrstvo financira do šest (6) projektov na Zahodnem Balkanu v skupni vrednosti do 2.870.000 EUR, in sicer do skupno pet (5) projektov v skupni vrednosti do 2.500.000 EUR v Črni gori in Severni Makedoniji in en (1) projekt v skupni vrednosti do 370.000 EUR v Bosni in Hercegovini.
Država/ leto | ČG/SMK | ČG/SMK | ČG/SMK | ČG/SMK | ČG/SMK | BiH | Skupaj |
2026 | 180.000 | 180.000 | 180.000 | 180.000 | 180.000 | 130.000 | 1.030.000 |
2027 | 180.000 | 180.000 | 180.000 | 180.000 | 180.000 | 130.000 | 1.030.000 |
2028 | 140.000 | 140.000 | 140.000 | 140.000 | 140.000 | 110.000 | 810.000 |
Skupaj | 500.000 | 500.000 | 500.000 | 500.000 | 500.000 | 370.000 | 2.870.000 |
Prijaviteljica lahko prijavi tudi projekte za Albanijo, Kosovo in Srbijo. Sredstva za navedene projekte se zagotovijo zgolj v primeru, če za Črno goro ali Severno Makedonijo ni zadostnega števila prijav, ali do pet (5) vlog ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk. V tem primeru se lahko sredstva v višini do največ 495.000 EUR, in sicer do 180.000 EUR v letih 2026 in 2027 ter do 135.000 EUR v letu 2028, namenijo za podporo do trem (3) projektom v Albaniji, na Kosovu ali v Srbiji. Sredstva za omenjene tri države se razdelijo po merilu najvišjega števila točk. Morebitna preostala nerazporejena sredstva za Črno goro in Severno Makedonijo se ne razporedijo v noben drug sklop.
Če za Albanijo, Kosovo ali Srbijo ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljeni projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Država/ leto | Albanija | Kosovo | Srbija | Skupaj |
2026 | 60.000 | 60.000 | 60.000 | 180.000 |
2027 | 60.000 | 60.000 | 60.000 | 180.000 |
2028 | 45.000 | 45.000 | 45.000 | 135.000 |
Skupaj | 165.000 | 165.000 | 165.000 | 495.000 |
Če za Bosno in Hercegovino ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljeni projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop B: Ministrstvo financira do tri (3) projekte v Podsaharski Afriki v skupni vrednosti do 1.500.000 EUR, in sicer za posamezen projekt v skupni višini do 500.000 EUR.
Leto | Podsaharska Afrika | Podsaharska Afrika | Podsaharska Afrika | Skupaj |
2026 | 180.000 | 180.000 | 180.000 | 540.000 |
2027 | 200.000 | 200.000 | 200.000 | 600.000 |
2028 | 120.000 | 120.000 | 120.000 | 360.000 |
Skupaj | 500.000 | 500.000 | 500.000 | 1.500.000 |
Če za Sklop B ni prijavljena nobena vloga ali nobena vloga ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop C: Ministrstvo financira do dva (2) projekta na Bližnjem vzhodu v skupni vrednosti do 1.000.000 EUR, in sicer za posamezen projekt v skupni višini do 500.000 EUR.
Leto | Bližnji vzhod | Bližnji vzhod | Skupaj |
2026 | 180.000 | 180.000 | 360.000 |
2027 | 200.000 | 200.000 | 400.000 |
2028 | 120.000 | 120.000 | 240.000 |
Skupaj | 500.000 | 500.000 | 1.000.000 |
Če za Sklop C ni prijavljena nobena vloga ali nobena vloga ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop D: Ministrstvo financira do en (1) projekt razvoja in profesionalizacije NVO z zagovorništvom, ki se izvaja v RS, v skupni vrednosti do 270.000 EUR.
Leto | RS |
2025 | 30.000 |
2026 | 80.000 |
2027 | 80.000 |
2028 | 80.000 |
Skupaj | 270.000 |
Če za Sklop D ni prijavljena nobena vloga ali nobena vloga ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop E: Ministrstvo financira do eno (1) strateško partnerstvo na področju ozaveščanja javnosti, ki se izvaja v RS, v skupni vrednosti do 450.000 EUR.
Leto | RS |
2026 | 150.000 |
2027 | 150.000 |
2028 | 150.000 |
Skupaj | 450.000 |
Če za Sklop E ni prijavljena nobena vloga ali nobena vloga ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop F: Ministrstvo financira do eno (1) strateško partnerstvo na področju globalnega učenja, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, v skupni vrednosti do 300.000 EUR.
Leto | RS |
2026 | 100.000 |
2027 | 100.000 |
2028 | 100.000 |
Skupaj | 300.000 |
Če za Sklop F ni prijavljena nobena vloga ali nobena vloga ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Obdobje izvajanja projektov je od 1. januarja 2026 do 30. septembra 2028, razen za projekt iz Sklopa D, kjer je obdobje izvajanja projekta od 1. septembra 2025 do 30. septembra 2028. Zadnji dan za predložitev končnega poročila skupaj z zahtevkom za izplačilo je 15. oktober 2028.
Ministrstvo pri vseh razpisanih sklopih prijaviteljice spodbuja k sodelovanju z zasebnim sektorjem in povezovanju NVO.
Ministrstvo lahko projekt izbranega izvajalca financira v manjšem znesku, če izvajalec sam zaprosi za nižji znesek. Načrtovane vrednosti za strateška partnerstva se v posameznem letu lahko tudi zvišajo, če bo potrebno in če bodo zagotovljena dodatna sredstva.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da ta javni razpis kadarkoli v celoti ali delno prekliče.
Prijaviteljica lahko prijavi največ pet (5) projektnih predlogov.
4. Pogoji za prijavo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo NVO. V tem razpisu se v skladu z določbami Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21/18) za NVO šteje organizacija, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v RS;
– ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava;
– je nepridobitna;
– je neprofitna;
– je neodvisna od drugih subjektov;
– ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica.
Organizacija ni nevladna organizacija, če jo je ustanovila politična stranka. Nevladna organizacija je lahko organizacija, ki jo je ustanovila študentska organizacija po Zakonu o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94). Nevladna organizacija je lahko tudi pravna oseba, ki je sestavni del registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na podlagi zakona, ki ureja versko svobodo, če v Poslovnem registru Slovenije njena glavna dejavnost ni določena kot dejavnost verskih organizacij.
5. Obvezne sestavine in oblika vloge za Sklop A, B, C, D
Prijaviteljice dokazujejo izpolnjevanje predpisanih pogojev za prijavo na ta javni razpis s predložitvijo ustreznih obrazcev in dokazil.
Komisija lahko od prijaviteljice zahteva dodatna pojasnila in obrazložitev glede izpolnjevanja pogojev.
Vloga se šteje za formalno popolno, če vsebuje v celoti izpolnjene obrazce in dokazila:
1. Vsebinski načrt projekta s prilogama Ocena na podlagi spola in Ocena vpliva na okolje (obrazec št. 1);
2. Finančni načrt projekta (obrazec št. 2);
3. Izjavo o udeležbi pravnih in fizičnih oseb pri prijaviteljici (obrazec št. 3);
4. Izjavo prijaviteljice o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev in potrditev verodostojnosti navedenih podatkov (obrazec št. 4);
5. Delovni prevod (obrazec št. 5).
Način in oblikovne značilnosti predložitve vloge:
Prijaviteljica odda vlogo v enem (1) izvirniku. Zakoniti zastopnik ali druga pooblaščena oseba prijaviteljice mora vse obrazce in izjave podpisati (lastnoročno ali s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis16). Če je dokument podpisan elektronsko (s kvalificiranim potrdilom), žigosanje ni potrebno. Če je dokument podpisan lastnoročno, ga izvajalec opremi z datumom in uradnim žigom izvajalca (če posluje z žigom).
16 Kvalificirano potrdilo za elektronski podpis mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja (Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 – ZDU-1M in 18/23 – ZDU-1O)).
Prijaviteljica mora v projektni dokumentaciji uporabiti pisavo Arial 10 z enojnim razmikom med vrsticami in upoštevati zahtevo po omejitvi števila znakov (vključno s presledki), kjer je to določeno.
Obrazci in izjave morajo biti v celoti izpolnjeni v slovenskem jeziku. Izjema so navedbe osebnih imen, imena krajev in drugih lastnih imen. Priloge k vlogi so lahko v tujem jeziku, pri čemer velja, da je za priloge, ki niso v angleškem, bosanskem, črnogorskem, hrvaškem ali srbskem17 jeziku, treba priložiti delovni prevod dokumenta na obrazcu Delovni prevod(obrazec št. 5).
17 Velja zgolj za besedila, ki so napisana v latinici. Za besedila, ki so v cirilici, je treba v skladu z navodili priložiti delovni prevod.
Vloga ne sme biti vezana s spiralo ali na drug način. Priporočamo, da je vloga tiskana obojestransko.
Poleg izvirnika vloge prijaviteljica na ustreznem elektronskem nosilcu, tj. ključ USB, obvezno priloži skeniran celoten izvirnik vloge v obliki .pdf, ki ga sestavljajo:
– vsi obrazci in dokazila, navedeni v tem poglavju v točkah 1–5;
– morebitno pooblastilo zakonitega zastopnika; v pooblastilu zakonitega zastopnika prijaviteljice za podpisovanje obrazcev, izjav in drugih priloženih dokumentov mora biti navedeno:
(a) polno ime in naziv zakonitega zastopnika organizacije, ki pooblastilo daje;
(b) polno ime pooblaščene osebe in njen naziv oziroma njena funkcija v organizaciji;
(c) namen pooblastitve;
(d) obdobje, za katero se pooblastilo daje, če ima pooblastilo omejeno časovno veljavnost.
Pooblastilo ne sme biti starejše od treh mesecev od datuma oddaje vloge za javni razpis. Izjema so trajna splošna pooblastila, ki jih da zakoniti zastopnik organizacije.
Skenirana vloga mora biti enaka podpisanemu in žigosanemu izvirniku. Prijaviteljica naelektronskem nosilcu priloži tudi obrazec št. 1 s prilogama v obliki .docx ali .doc (Word) in obrazec št. 2 v obliki .xlsx ali .xls (Excel). Ključ USB se po končanem postopku javnega razpisa prijaviteljici ne vrača.
6. Obvezne sestavine in oblika vloge za Sklop E in F
Prijaviteljica dokazuje izpolnjevanje predpisanih pogojev za prijavo na Sklop E in Sklop F s predložitvijo ustreznih obrazcev in dokazil.
Komisija lahko od prijaviteljice zahteva dodatna pojasnila in obrazložitev glede izpolnjevanja pogojev.
Prijaviteljica je posamezna NVO. Pri sklopu E mora imeti partnerja – medijsko agencijo. V tem primeru se v obrazcu št. 7 navedejo tudi njene reference.
Prijaviteljica priloži vse zahtevane dokumente, kot izhaja iz tega poglavja javnega razpisa.
Vloga se šteje za formalno popolno, če vsebuje v celoti izpolnjene obrazce in dokazila:
1. Izjavo o udeležbi pravnih in fizičnih oseb pri prijaviteljici (obrazec št. 3);
2. Izjavo prijaviteljice o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev in potrditev verodostojnosti navedenih podatkov (obrazec št. 4);
3. Reference in izkušnje (obrazec št. 7);
4. Informacija podizvajalke (obrazec št. 8) – obrazec izpolni podizvajalka (izbrana medijska agencija) samo pri Sklopu E.
Način in oblikovne značilnosti predložitve vloge:
Prijaviteljica odda vlogo v enem (1) izvirniku. Zakoniti zastopnik ali druga pooblaščena oseba prijaviteljice mora vse obrazce in izjave podpisati (lastnoročno ali s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis16). Če je dokument podpisan elektronsko (s kvalificiranim potrdilom), žigosanje ni potrebno. Če je dokument podpisan lastnoročno, ga izvajalec opremi z datumom in uradnim žigom izvajalca (če posluje z žigom).
Prijaviteljica mora v vlogi uporabiti pisavo Arial 10 z enojnim razmikom med vrsticami in upoštevati zahtevo po omejitvi števila znakov (vključno s presledki), kjer je to določeno.
Obrazci in izjave morajo biti v celoti izpolnjeni v slovenskem jeziku. Izjema so navedbe osebnih imen, imena krajev in drugih lastnih imen.
Vloga ne sme biti vezana ne s spiralo ne kako drugače.
Poleg izvirnika vloge prijaviteljica na ustreznem elektronskem nosilcu, tj. ključ USB, obvezno priloži skeniran celoten izvirnik vloge v obliki .pdf, ki ga sestavljajo:
– vsi obrazci in dokazila, navedeni v tem poglavju v točkah 1–4 pri Sklopu E in od 1–3 pri Sklopu F;
– morebitno pooblastilo zakonitega zastopnika; v pooblastilu zakonitega zastopnika prijaviteljice za podpisovanje obrazcev, izjav in drugih priloženih dokumentov mora biti navedeno:
(a) polno ime in naziv zakonitega zastopnika organizacije, ki pooblastilo daje;
(b) polno ime pooblaščene osebe in njen naziv oziroma njena funkcija v organizaciji;
(c) namen pooblastitve;
(d) obdobje, za katero se pooblastilo daje, če ima pooblastilo omejeno časovno veljavnost.
Pooblastilo ne sme biti starejše od treh mesecev od datuma oddaje vloge za javni razpis. Izjema so trajna splošna pooblastila, ki jih da zakoniti zastopnik organizacije.
Skenirana vloga mora biti enaka podpisanemu in žigosanemu izvirniku. Ključ USB se po končanem postopku javnega razpisa prijaviteljici ne vrača.
7. Metodologija – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov
Komisija bo ocenjevala le vloge, ki bodo skladne z razpisnimi pogoji, opredeljenimi v metodologiji. Metodologija, ki je del razpisne dokumentacije, je prijaviteljici lahko v pomoč pri pripravi prijave.
Število točk po posameznih kategorijah meril za ocenjevanje vlog
Merilo/sklop | Vsebinska zasnova | Finančna zasnova | Reference in promocija | Presečni temi (enakost spolov, okolje), HRBA | Status v javnem interesu | Geografsko območje: Črna Gora, Severna Makedonija | Celovita ocena | Najvišje št. točk |
A | 39 | 37 | 11 | 19 | 7 | 10 | 10 | 133 |
| | | | | | | | |
Merilo/sklop | Vsebinska zasnova | Finančna zasnova | Reference in promocija | Presečni temi (enakost spolov, okolje), HRBA | Status v javnem interesu | Geografsko območje: Etiopija, Kenija, Madagaskar, Uganda, Ruanda | Celovita ocena | Najvišje št. točk |
B | 39 | 37 | 11 | 19 | 7 | 10 | 10 | 133 |
| | | | | | | | |
Merilo/sklop | Vsebinska zasnova | Finančna zasnova | Reference in promocija | Presečni temi (enakost spolov, okolje), HRBA | Status v javnem interesu | Celovita ocena | Najvišje št. točk | |
C | 39 | 37 | 11 | 19 | 7 | 10 | 123 | |
| | | | | | | | |
Merilo/sklop | Vsebinska zasnova | Finančna zasnova | Reference in promocija | Presečni temi (enakost spolov, okolje), HRBA | Status v javnem interesu | Najvišje št. točk | | |
D | 28 | 20 | 9 | 19 | 4 | 80 | | |
| | | | | | | | |
Merilo/sklop | Splošne reference | Reference na področju ozaveščanja | Status v javnem interesu | Najvišje število točk | | | | |
E | 20 | 35 | 3 | 58 | | | | |
| | | | | | | | |
Merilo/sklop | Splošne reference | Reference na področju globalnega učenja | Status v javnem interesu | Najvišje število točk | | | | |
F | 20 | 35 | 3 | 58 | | | | |
Projekt/vloga se uvrsti med kandidate za financiranje po tem javnem razpisu, če doseže vsaj 75 odstotkov vseh točk. Končna ocena komisije je povprečno število doseženih točk. Formula za izračun končne ocene je seštevek točk vseh ocenjevalcev, ki se deli s številom upoštevanih ocenjevalcev, pri izračunu končne ocene se ne upošteva najnižje in najvišje število točk dveh (2) ocenjevalcev.
8. Rok za oddajo vloge, način predložitve in opremljenost vloge
Prijaviteljica za vsak projekt pripravi ločeno vlogo v skladu z navodilom iz te razpisne dokumentacije. Vsaka vloga se pošlje posebej v ločeni ovojnici. Dokumentacije, ki jo prijaviteljica pošlje naknadno po oddaji vloge ali brez poziva ministrstva k dopolnitvi, komisija ne bo upoštevala in bo vrnjena prijaviteljici.
Vloga se šteje za pravočasno, če jo prijaviteljica odda do vključno 27. maja 2025 s priporočeno pošiljko ali osebno na naslov: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, Sektor za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana. Prijaviteljica lahko odda vlogo osebno v glavni pisarni ministrstva, objekt Mladika, vhod Šubičeva ulica 11, vsak delovni dan od ponedeljka do četrtka med 9. in 15.30 ter v petek med 9. in 14.30. Vloga, poslana po pošti, se šteje za pravočasno, če je poslana priporočeno zadnji dan roka (žig pošte ali drugega pooblaščenega subjekta 27. maja 2025). Vloga, ki ne bo oddana pravočasno, bo prijaviteljici s sklepom o zavržbi vrnjena neodprta.
Vlogo je treba oddati v zaprti zapečateni ovojnici, ki mora vsebovati polni naslov prijaviteljice in biti označena z napisom »Ne odpiraj – vloga!« – »Javni razpis za izvajanje projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter za pilotni strateški partnerstvi na področju ozaveščanja javnosti in globalnega učenja (št. 5107-2/2025/9)« in imeti naveden oziroma obkrožen sklop, na katerega se prijavlja. Prijaviteljica lahko na ovojnico nalepi obrazec št. 6. Zapečatena ovojnica pomeni, da je ovojnica zaprta tako, da je pri odpiranju nedvoumno jasno, da še ni bila odprta (na primer, da je podpisana, podpis pa prelepljen z lepilnim trakom, ali na drug podoben način).
Vloge, ki bodo prispele v nepravilno označenih in nezapečatenih ovojnicah, ne bodo obravnavane in bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene pošiljatelju.
9. Odpiranje vlog
Odpiranje vlog je praviloma javno in bo potekalo 2. junija 2025 ob 10. uri v prostorih ministrstva na naslovu: Gregorčičeva 25a, 1000 Ljubljana. Komisija se lahko odloči, da odpiranje vlog ne bo javno, kadar je število vlog veliko.
Pri odpiranju komisija ugotavlja pravočasnost in popolnost vloge glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti in ali je bil način njihove predložitve pravilen in v skladu s predpisanim. Za vloge, ki ne bodo poslane pravočasno, se izda sklep o zavržbi.
Pri vlogi s pomanjkljivo dokumentacijo komisija v osmih (8) delovnih dneh od odpiranja prijaviteljico pisno pozove k dopolnitvi. Vloga se dopolni le na poziv komisije in na način, ki ga določi komisija. Rok za dopolnitev določi komisija, vendar ne sme biti daljši od petnajst (15) dni.
10. Način odločanja in rok, v katerem bodo prijaviteljice obveščene o izidu javnega razpisa
Zavrže se vloga:
– prijaviteljice, ki ne izpolnjuje pogojev iz 4. poglavja tega javnega razpisa;
– ki ni vložena v skladu z zahtevami v 5., 6. in 7. poglavju tega javnega razpisa;
– ki ni bila oddana pravočasno;
– ki nima pravilno označene ovojnice;
– pri kateri že ob prijavi na razpis k vlogi niso priloženi obrazci in dokazila iz 1. do vključno 5. točke 5. poglavja oziroma iz 1. do vključno 4. točke 6. poglavja;
– ki je prijaviteljica na poziv komisije ne dopolni v roku za dopolnitev ali je ne dopolni pravilno.
Zavrne se vloga:
– za katero komisija ugotovi, da predlog projekta ni skladen z razpisanim vsebinskim področjem iz 2. poglavja tega javnega razpisa; komisija tako vlogo izloči iz nadaljnjega ocenjevanja;
– za katero komisija ugotovi, da se predlog projekta ne izvaja v državah in na vsebinskih področjih iz 2. poglavja; komisija tako vlogo izloči iz nadaljnjega ocenjevanja;
– ki je komisija ne oceni z zadostnim številom točk kot določeno v zadnjem odstavku 7. poglavja.
Prijaviteljice bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščene najpozneje v šestdesetih (60) dneh od datuma odpiranja vlog.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve, ali druga oseba, ki jo ministrica pooblasti, o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah odloči s sklepom, zoper katerega je mogoča pritožba. Prijaviteljica lahko vloži pritožbo na ministrstvo v osmih (8) dneh od prejema sklepa. O pritožbi zoper sklep odloči ministrica za zunanje in evropske zadeve s sklepom v petnajstih (15) dneh. Sklep, s katerim se odloči o pritožbi prijaviteljice, je dokončen. Vložena pritožba zoper sklep o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi izvajalci.
Izid javnega razpisa je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani ministrstva, na kateri je objavljena razpisna dokumentacija.
11. Sklenitev pogodb in sporazuma
Po izdaji sklepov o izbiri ministrstvo z izbranimi izvajalci sklene pogodbe o (so)financiranju ali sporazum o strateškem partnerstvu. Izbranim izvajalcem ministrstvo z elektronskega naslova razvoj.mzez@gov.si pošlje poziv za sklenitev pogodbe ali sporazuma s predlaganim datumom podpisa.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da z izbranim izvajalcem pred podpisom pogodbe v projektni dokumentaciji odpravi morebitne manjše nepravilnosti in pridobi dodatna pojasnila glede izvajanja posameznih aktivnosti, ki ne vplivajo na vsebino izbranega projekta ali višino razpisanih sredstev.
Osnutka pogodbe in sporazuma za strateško partnerstvo sta del razpisne dokumentacije.
12. Razpisna dokumentacija: razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/. Dokumentacija se lahko pridobi v tiskani obliki na naslovu Gregorčičeva 25a, 1000 Ljubljana, vsak delavnik med 10. in 14. uro ob predhodnem naročilu na elektronski naslov: razvoj.mzez@gov.si.
13. Dodatna pojasnila: prijaviteljica lahko v zvezi s pripravo vloge zaprosi za dodatna pojasnila na elektronskem naslovu razvoj.mzez@gov.si, in sicer najpozneje do 22. maja 2025. Po tem datumu ministrstvo ne zagotavlja, da bodo avtorji vprašanj prejeli odgovor do izteka roka za oddajo vlog. Vprašanja bodo skupaj z odgovori objavljena na spletni strani ministrstva, pri čemer podatek o avtorju vprašanja ne bo objavljen.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
