Na podlagi 53. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 10/08) izdaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se določa vsebina obrazcev, na katerih se vlagajo zahteve za uveljavljanje posameznih vrst pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (starševski dopust, starševsko nadomestilo, pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva) in za pomoč ob rojstvu otroka, predpisuje vrsta dokazil o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posameznih vrst pravic ter določa natančnejši postopek za uveljavljanje navedenih pravic.
2. člen
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo uveljavljajo zavarovanci na podlagi prijave v zavarovanje in obračunanih prispevkov za starševsko varstvo.
3. člen
Osnove za plačilo prispevkov za starševsko varstvo zavarovanca in delodajalca so enake osnovam za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje.
4. člen
(1) Center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) po uradni dolžnosti pridobi podatke o dejstvih, potrebnih za obravnavo vloge in odločanje o pravicah iz lastne evidence ter tudi iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil (npr. o rojstvu, smrti, stalnem oziroma začasnem prebivališču, državljanstvu, izvleček iz evidence o vključitvi v starševsko varstvo), razen če stranka to izrecno prepove.
(2) Stranki dokazil, s katerimi center že razpolaga, ni treba prilagati ob uveljavljanju posamezne pravice.
I. PRAVICA DO STARŠEVSKEGA DOPUSTA
5. člen
Pravica do vseh vrst starševskega dopusta se uveljavlja pri krajevno pristojnem centru. Center stranki izroči vse obrazce, ki jih potrebuje za uveljavljanje posamezne pravice in jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posamezne pravice ter posledicami zamude rokov iz 16., 22., 29., 33. in 37. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 10/08, v nadaljnjem besedilu: zakon) ter jo opozori na obveznosti do delodajalca.
6. člen
Delodajalec potrjuje, da je seznanjen s predvidenim datumom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta tako, da potrdi obrazec Priloga št. S-1 – podatki o zaposlitvi in plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo. Osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali poklicno dejavnost, in kmetje to potrdilo izpolnijo sami.
7. člen
Center v 15 dneh po priznanju posamezne vrste starševskega dopusta obvesti delodajalca vlagateljice oziroma vlagatelja (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) o priznanju posamezne vrste pravice do starševskega dopusta, tako da mu posreduje potrdilo o priznanju posamezne vrste starševskega dopusta. Če je vlagatelj samozaposlena oseba, center na enak način obvesti pristojni organ za vpis samostojne dejavnosti, če je vlagatelj kmet, center obvesti pristojni davčni organ, če pa je vlagatelj brezposelna oseba, center obvesti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
1 Pravica do porodniškega dopusta
1.1 Pravica do porodniškega dopusta matere
8. člen
(1) Pravico do porodniškega dopusta uveljavlja mati pri centru, ki je krajevno pristojen glede na njeno stalno prebivališče, na obrazcu S-1/1 – vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka. Pravico uveljavlja 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta ali 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Informacijo o predvidenem datumu poroda dobi pri osebnem ginekologu.
(2) Vlagateljica mora vlogi priložiti potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-1 – podatki o zaposlitvi in plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo.
9. člen
(1) Mati mora obvestiti delodajalca o nastopu porodniškega dopusta tako, da mu predloži v izpolnitev obrazec Priloga št. S-1 – podatki o zaposlitvi in plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo.
(2) Če delodajalec na obrazcu Priloga št. S-1 ne potrdi, da je seznanjen s predvidenim nastopom porodniškega dopusta, mati o tem obvesti center, ki v skladu z zakonom nadaljuje postopek.
10. člen
(1) Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka. Center in delodajalca je treba o tem obvestiti v treh dneh po rojstvu otroka.
(2) Če mati ne nastopi porodniškega dopusta v roku 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela porodniškega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
(3) Ob predložitvi obvestila pristojnega zdravstvenega zavoda o predčasnem porodu lahko mati neizrabljen del porodniškega dopusta, ki traja do 28 dni, izrabi tudi po rojstvu otroka. Če mati pristojnemu centru ne predloži obvestila o predčasnem porodu, lahko izrabi le 77 dni porodniškega dopusta.
11. člen
(1) Materi pripada od dne rojstva otroka najmanj 42 dni porodniškega dopusta.
(2) Če mati rodi mrtvega otroka, mora sama ali kdo drug o tem obvestiti pristojni center najpozneje v 30 dneh od dne poroda. Dokazilo o tem je obvestilo pristojnega zdravstvenega zavoda.
(3) Če otrok umre med porodniškim dopustom matere, pripada materi najmanj 42 dni porodniškega dopusta od rojstva otroka, od dne smrti otroka pa 10 dni, vendar skupno trajanje porodniškega dopusta ne sme biti daljše od 105 dni. Mati ali kdo drug mora o smrti otroka obvestiti pristojni center najpozneje v osmih dneh od smrti otroka.
(4) Če mati zapusti otroka, to ugotavlja center.
1.2 Pravica do porodniškega dopusta očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka
12. člen
(1) Oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka lahko uveljavlja pravico do porodniškega dopusta le v primerih iz 20. in 21. člena zakona in če dejansko neguje in varuje otroka.
(2) Oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka ima pravico do porodniškega dopusta, ki traja 77 dni od rojstva otroka, zmanjšano za toliko dni, kolikor je otrok star, ko nastopi porodniški dopust oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka.
13. člen
(1) Oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka uveljavlja pravico do porodniškega dopusta pri centru, v katerem je bila materi priznana pravica do porodniškega dopusta, na obrazcu S-1/1-O – vloga za uveljavitev pravic do porodniškega dopusta in porodniškega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka. Če materi ni bila priznana pravica do porodniškega dopusta, vlagatelj uveljavlja pravico do porodniškega dopusta prav tako v skladu z 52. členom zakona.
(2) Vlagatelj mora vlogi priložiti potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-1 – podatki o zaposlitvi in plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo.
14. člen
(1) Če uveljavlja pravico do porodniškega dopusta oče, ker je mati zapustila otroka, ali na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, da mati trajno oziroma začasno ni sposobna za samostojno življenje in delo, mora vlogi za uveljavitev pravice priložiti mnenje pristojnega zdravnika o materini trajni ali začasni nesposobnosti za samostojno življenje in delo med trajanjem porodniškega dopusta. Oče v vlogi izjavi, da neguje in varuje otroka. Oče, ki nima sklenjene zakonske zveze z materjo otroka in rojstvo še ni bilo vpisano v rojstno matično knjigo, v vlogi izjavi, da je oče otroka.
(2) Če mati zapusti otroka, to ugotavlja center.
15. člen
Kadar oče uveljavlja pravico do porodniškega dopusta namesto matere, mlajše od 18 let, ki ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke, mati v vlogi izrazi soglasje, da vlagatelj uveljavlja pravico do porodniškega dopusta. Oče v vlogi izjavi, da neguje in varuje otroka. Oče, ki nima sklenjene zakonske zveze z materjo otroka in rojstvo še ni bilo vpisano v rojstno matično knjigo, v vlogi izjavi, da je oče otroka.
16. člen
Pravico do porodniškega dopusta lahko uveljavlja druga oseba, če izpolnjuje pogoje, določene v 3. točki 3. člena zakona.
17. člen
Pravico do porodniškega dopusta lahko uveljavlja eden od starih staršev, če je ne uveljavlja oče in je mati otroka mlajša od 18 let ter ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. Mati v vlogi izrazi soglasje, da vlagatelj uveljavlja pravico do porodniškega dopusta, vlagatelj pa v vlogi izjavi, da neguje in varuje otroka.
2 Pravica do očetovskega dopusta
18. člen
(1) Oče ima pravico do očetovskega dopusta, ki traja 90 dni v obliki polne odsotnosti z dela. Pravico do 15 dni očetovskega dopusta, za katero ima oče pravico do očetovskega nadomestila, mora oče izrabiti v času od rojstva otroka oziroma otrok do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti. Pravico do 75 dni očetovskega dopusta v obliki polne odsotnosti lahko oče izrabi kadarkoli do dopolnjenega tretjega leta starosti otroka.
(2) Očetovski dopust lahko oče izrabi v strnjenem nizu ali po dnevih. Če oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se mu prizna 70 odstotkov pripadajočih koledarskih dni očetovskega dopusta, pri čemer se število dni zaokroži navzgor. To pomeni, da očetu za 90 koledarskih dni očetovskega dopusta pripada 63 delovnih dni, za 15 koledarskih dni mu pripada 11 delovnih dni, za 75 koledarskih dni pa mu pripada 52 delovnih dni.
19. člen
Če mati nima pravice do porodniškega dopusta in te pravice ne uveljavlja oče, mora oče 15 dni očetovskega dopusta s pravico do očetovskega nadomestila izrabiti do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka.
20. člen
(1) Oče pravico do očetovskega dopusta uveljavlja na obrazcu S-1/2 – vloga očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka – 60 dni pred predvidenim datumom poroda matere, lahko pa 30 dni pred predvidenim datumom nastopa očetovskega dopusta pri krajevno pristojnem centru skladno z 52. členom zakona.
(2) Vlagatelj priloži vlogi potrdilo na obrazcu Priloga št. S-1 – podatki o zaposlitvi in plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo. Oče v vlogi izjavi, da neguje in varuje otroka. Oče, ki nima sklenjene zakonske zveze z materjo otroka in rojstvo še ni bilo vpisano v rojstno matično knjigo, v vlogi izjavi, da je oče otroka.
21. člen
(1) Oče nima pravice do očetovskega dopusta oziroma mu pravica do očetovskega dopusta preneha, če otrok živi pri materi ali drugi osebi ter oče ne varuje in neguje otroka ali če očetovstvo ni urejeno ali je bila očetu odvzeta roditeljska pravica za tega otroka oziroma so mu bili prepovedani stiki z otrokom skladno s posebnim zakonom.
(2) Pravica do očetovskega dopusta preneha očetu naslednji dan po vročitvi odločbe o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo materi ali odločbe o namestitvi otroka pri drugi osebi ali odločbe o odvzemu roditeljske pravice oziroma prepovedi stikov z otrokom skladno s posebnim zakonom ali s smrtjo otroka.
3 Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka
3.1 Pravica staršev do dopusta za nego in varstvo otroka
22. člen
(1) Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka uveljavlja mati na obrazcu S-1/1 – vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka – ob uveljavljanju pravice do porodniškega dopusta oziroma 30 dni pred iztekom porodniškega dopusta. Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka uveljavlja oče na obrazcu S-1/3 – vloga za uveljavitev pravic do dopusta za nego in varstvo otroka in nadomestila za nego in varstvo otroka očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka hkrati z uveljavljanjem pravice do porodniškega dopusta oziroma očetovskega dopusta.Vlagatelj vlogi priloži potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-1 – podatki o zaposlitvi in plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, razen če center s podatki iz njega že razpolaga. Pravica se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen v skladu z 52. členom zakona. Če vlagateljica ni mati, mora oče v vlogi navesti tudi podatke o njej. Oče v vlogi izjavi, da neguje in varuje otroka. Oče, ki nima sklenjene zakonske zveze z materjo otroka in rojstvo še ni bilo vpisano v rojstno matično knjigo, v vlogi izjavi, da je oče otroka.
(2) Pravica do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka zaradi rojstva dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok, rojstva nedonošenčka oziroma nedonošenčkov, rojstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ter ko starši že ob rojstvu otroka varujejo in vzgajajo najmanj dva otroka v starosti do osmih let, se uveljavlja istočasno, na istih obrazcih. Če vlagatelj pravico uveljavlja v skladu s 4. odstavkom 26. člena zakona, mora vlogi priložiti obvestilo pristojnega zdravstvenega zavoda.
23. člen
Pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka (za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo) lahko uveljavlja eden od staršev naknadno, vendar najpozneje do 18. meseca starosti otroka, na obrazcu S-1/3-N – vloga za naknadno uveljavitev pravic do dopusta za nego in varstvo otroka in nadomestila za nego in varstvo otroka (za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo). Vlogi priloži zdravstveno dokumentacijo, v vlogi pa izjavi, da bo daljši dopust koristil sam v dogovoru z drugim od staršev ali vlogi priloži dogovor na obrazcu Priloga št. S-2 – dogovor o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka in potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-1 – podatki delodajalca o zaposlitvi in plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo.
24. člen
(1) Če mati nima pravice do porodniškega dopusta in te pravice ni uveljavljal oče, lahko mati ali oče uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka 30 dni pred potekom 77 dni starosti otroka.
(2) Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka se prizna neposredno po poteku 77 dni starosti otroka, to je v istem obdobju, kot če bi bila pravica do porodniškega dopusta priznana. Če mati ali oče uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka po poteku 77 dni starosti otroka, se trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star tisti dan, ko eden od staršev predloži centru popolno vlogo oziroma mu pravica pripada, zmanjšano za 77 dni.
25. člen
Če eden od staršev uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka sam, v vlogi izjavi, da pravico uveljavlja sam v dogovoru z drugim od staršev.
26. člen
(1) Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka lahko uveljavljata za istega otroka oba od staršev, vendar pravice ne moreta koristiti hkrati v obliki polne odsotnosti z dela, lahko pa jo koristita v obliki delne odsotnosti z dela, vsak v obsegu do največ polovične tedenske delovne obveznosti, kot je zanju veljala pred nastopom starševskega dopusta. Pri tem skupno trajanje pravice ne sme presegati z zakonom določenega obsega.
(2) Starši lahko koristijo hkrati za istega otroka oziroma otroke v obliki polne odsotnosti z dela le toliko dni dopusta za nego in varstvo otroka, kolikor znaša daljši dopust za nego in varstvo otroka zaradi dveh ali več hkrati živorojenih otrok, za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in zaradi rojstva otroka v družini, v kateri starši že ob rojstvu otroka varujejo in vzgajajo najmanj dva otroka v starosti do osmih let. Pri tem skupno trajanje pravice ne sme presegati z zakonom določenega obsega.
27. člen
Dopust za nego in varstvo otroka lahko starši koristijo v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela.
28. člen
(1) Kadar oba od staršev v skladu z zakonom uveljavljata pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v obliki polne odsotnosti z dela (izmenično koriščenje dopusta), se za časovno razporeditev koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka oba medsebojno dogovorita z dogovorom na obrazcu Priloga št. S-2 – dogovor o izrabi dopusta za nego in varstvo, iz katerega je razvidno obdobje koriščenja dopusta vsakega od staršev. Vsak delodajalec za svojega zaposlenega s podpisom in žigom potrdi, da je seznanjen s predvidenim obdobjem koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka.
(2) Kadar oba od staršev, v skladu s prvim odstavkom 27. člena tega pravilnika, uveljavljata pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v obliki delne odsotnosti z dela, se za časovno razporeditev koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka medsebojno dogovorita oba in delodajalca z dogovorom na obrazcu Priloga št. S-2, iz katerega je razvidno obdobje ter časovna razporeditev koriščenja dopusta vsakega od staršev. Pri tem delna odsotnost z dela ne more biti daljša od polovičnega obsega tedenske delovne obveznosti vsakega od staršev pred nastopom starševskega dopusta. Vsak delodajalec za svojega zaposlenega podpiše in potrdi z žigom dogovor na obrazcu Priloga št. S-2.
(3) Vsak od staršev uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka s samostojno vlogo. Obrazec Priloga št. S-2 vlogi priloži le mati. Podatke iz dogovora center upošteva tudi pri vlogi, ki jo vloži oče.
29. člen
(1) Kadar oba od staršev v skladu z zakonom uveljavljata pravico do koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka, morata skleniti dogovor na obrazcu Priloga št. S-2 – dogovor o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka, na katerem določita obdobje, v katerem bosta koristila pravico do dopusta za nego in varstvo otroka istočasno v obliki polne odsotnosti z dela.
(2) Vsak od staršev uveljavlja pravico do dopusta s samostojno vlogo, dogovor staršev na obrazcu Priloga št. S-2 vlogi priloži le mati. Center upošteva podatke iz dogovora tudi pri vlogi, ki jo vloži oče.
30. člen
(1) Pisni dogovor o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka lahko starši spremenijo v primeru, če nastopi razlog za podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka ali če pričakujejo rojstvo drugega otroka ali v primeru bolezni enega od staršev ali napotitve enega od staršev na delo v tujino ali odsotnosti enega od staršev zaradi izobraževanja ali izgube oziroma spremembe zaposlitve enega od staršev. Spremenjeni dogovor je treba priložiti na enakem obrazcu, določenem v 29. in 30. členu tega pravilnika in mu priložiti ustrezno dokazilo o okoliščini, ki je podlaga za spremembo dogovora.
(2) Spremenjenemu dogovoru na obrazcu Priloga št. S-2 je treba priložiti za vsakega od staršev tudi obrazec Priloga št. S-1 – podatki o zaposlitvi in plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo.
31. člen
(1) Pisni dogovor med starši preneha veljati tudi, če eden od staršev zapusti otroka ali na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, da eden od staršev trajno oziroma začasno ni sposoben za samostojno življenje in delo, za kar je centru treba priložiti mnenje pristojnega zdravnika o trajni ali začasni nesposobnosti za samostojno delo in življenje med trajanjem dopusta za nego in varstvo otroka za enega od staršev.
(2) Če mati ali oče zapusti otroka, to ugotavlja center.
(3) Če pisni dogovor med starši preneha veljati, neizkoriščen del dopusta izrabi le eden od staršev, za kar mora centru priložiti še obrazec Priloga št. S-1 – podatki o zaposlitvi in plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo.
3.2 Pravica druge osebe ali enega od starih staršev otroka do dopusta za nego in varstvo otroka
32. člen
(1) Druga oseba lahko uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka, če izpolnjuje pogoje določene v tretji točki 3. člena zakona. Pravico uveljavlja v skladu z 22. členom tega pravilnika, in sicer z vlogo, s katero pravico do dopusta za nego in varstvo uveljavlja oče. Vlogi mora priložiti dokazila iz 23. in 25. člena tega pravilnika.
(2) Dopust za nego in varstvo otroka lahko koristi druga oseba le v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela.
33. člen
(1) Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka lahko uveljavlja eden od starih staršev, če te pravice ne uveljavlja oče in je mati otroka ob rojstvu otroka mlajša od 18 let ter ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. Pravico uveljavlja v skladu z 21. členom tega pravilnika, in sicer z obrazcem, s katerim pravico do dopusta za nego in varstvo uveljavlja oče. Vlogi mora poleg dokazil iz 23. in 25. člena tega pravilnika priložiti tudi podpisano izjavo očeta, da ne bo uveljavljal pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, razen kadar očetovstvo ni urejeno, če je bila očetu odvzeta roditeljska pravica za tega otroka ali če so mu prepovedani stiki s tem otrokom.
(2) Mati v vlogi izrazi soglasje, da eden od starih staršev uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka. Eden od starih staršev v vlogi izjavi, da neguje in varuje otroka.
(3) Dopust za nego in varstvo otroka lahko koristi eden od starih staršev otroka le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.
4 Posvojiteljski dopust
34. člen
(1) Pravico do posvojiteljskega dopusta uveljavlja posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, na obrazcu S-1/4 – vloga za uveljavitev pravic do posvojiteljskega dopusta in posvojiteljskega nadomestila pri krajevno pristojnem centru glede na prebivališče posvojitelja oziroma osebe, ki ji je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo z namenom posvojitve, ki ga nastopi najpozneje 30 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve, razen če koristi starševski dopust.
(2) Vlagatelj mora vlogi priložiti potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-1 – podatki o zaposlitvi in plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo ter dokončno odločbo o posvojitvi otroka ali dokončno odločbo o namestitvi otroka v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve.
(3) Vlagatelj mora obvestiti delodajalca o izrabi posvojiteljskega dopusta najkasneje v treh dneh po nastopu razlogov za koriščenje te pravice.
35. člen
(1) Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, lahko uveljavlja pravico do posvojiteljskega dopusta do dopolnjenega četrtega oziroma desetega leta starosti otroka.
(2) Pravico lahko koristi eden od posvojiteljev v strnjenem nizu ob polni odsotnosti z dela, lahko pa jo koristita oba posvojitelja hkrati v strnjenem nizu ob polni ali delni odsotnosti z dela enega ali obeh od staršev, pri čemer skupno trajanje dopusta ne sme presegati 150 oziroma 120 dni. Če uveljavljata pravico oba posvojitelja ali osebi, ki jima je bil otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, predložita centru vsak svojo vlogo.
36. člen
Če je posvojitelj ali druga oseba dobil v vzgojo in varstvo otroka pred prvim letom starosti otroka in je že koristil dopust za nego in varstvo otroka za istega otroka, ima pravico do izrabe posvojiteljskega dopusta samo, če je trajal dopust za nego in varstvo otroka manj kot 150 dni. Razliko do 150 dni uveljavlja na obrazcu S-1/4 – vloga za uveljavitev pravic do posvojiteljskega dopusta in posvojiteljskega nadomestila.
37. člen
Pravica do posvojiteljskega dopusta preneha z naslednjim dnem po premestitvi otroka drugam ali naslednji dan po smrti otroka.
II. PRAVICA DO STARŠEVSKEGA NADOMESTILA
1 Uveljavljanje pravice do starševskega nadomestila na podlagi pravice do starševskega dopusta
38. člen
(1) Pravico do starševskega nadomestila vlagatelj uveljavlja skupaj s starševskim dopustom, in sicer:
– mati na obrazcu S-1/1 – vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka;
– oče na obrazcu S-1/2 – vloga očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka;
– oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka pravico do porodniškega nadomestila na obrazcu S-1/1-O – vloga za uveljavitev pravic do porodniškega dopusta in porodniškega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka; nadomestilo za nego in varstvo otroka pa na obrazcu S-1/3 – vloga za uveljavitev pravic do dopusta za nego in varstvo otroka in nadomestila za nego in varstvo otroka očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka, če uveljavlja pravico na podlagi pridobljene pravice do starševskega dopusta;
– posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve na obrazcu S-1/4 – vloga za uveljavitev pravice do posvojiteljskega dopusta in posvojiteljskega nadomestila.
(2) Pravico do porodniškega nadomestila uveljavlja mati 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma istočasno z uveljavljanjem pravice do porodniškega dopusta. Pravico do očetovskega nadomestila uveljavlja oče 60 dni pred predvidenim datumom poroda matere oziroma istočasno z uveljavljanjem pravice do očetovskega dopusta. Pravico do nadomestila za nego in varstvo otroka uveljavlja eden od staršev ali oba starša ob uveljavljanju pravice do porodniškega dopusta oziroma 30 dni pred iztekom porodniškega dopusta. Pravico do posvojiteljskega nadomestila uveljavlja eden od posvojiteljev ali oba posvojitelja oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve najpozneje 30 dni po nastopu posvojiteljskega dopusta.
39. člen
Ne glede na dolžino trajanja očetovskega dopusta ima oče pravico do očetovskega nadomestila za 15 dni očetovskega dopusta, če dopust koristi od rojstva otroka oziroma otrok do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka. Za 75 dni očetovskega dopusta, ki ga lahko koristi do dopolnjenega tretjega leta starosti otroka, mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače, ki velja na dan plačila prispevkov.
40. člen
(1) Če vlagatelj uveljavlja davčno olajšavo za družinske člane, na vlogi navede priimek in ime posameznega družinskega člana, davčno številko, leto rojstva ter sorodstveno razmerje.
(2) Vlogi mora vlagatelj iz prve, druge in tretje točke 6. člena zakona priložiti podatke o plači, nadomestilu plače oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo na obrazcu Priloga št. S-1 – podatki o zaposlitvi in plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust.
41. člen
(1) Podatke o plači in nadomestilu plače v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali nege otroka, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, za vlagatelje iz drugega odstavka prejšnjega člena, izpolni in potrdi delodajalec. Delodajalec za vlagatelja na istem obrazcu označi morebitne odtegljaje od starševskega nadomestila ter centru posreduje pripadajočo dokumentacijo.
(2) Podatke o osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo za zavarovance iz četrte, pete in šeste točke 6. člena zakona, pridobi center po uradni dolžnosti od davčnega organa.
(3) Podatke o nadomestilu za čas zadržanosti od dela, od katerega so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo in ga je izplačeval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) za osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali poklicno dejavnost, pri njih zaposlene osebe in kmete pridobi center po uradni dolžnosti od ZZZS.
(4) Podatke o denarnem nadomestilu ali o denarni pomoči za čas brezposelnosti, od katerega so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, pridobi center po uradni dolžnosti od Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
(5) Podatke o starševskem nadomestilu ali delnem plačilu za izgubljeni dohodek, od katerega so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, ali podatke o osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in podatke o osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok, potrdi center.
2 Uveljavljanje pravice do starševskega nadomestila brez pravice do starševskega dopusta
42. člen
(1) Kadar vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 39. člena zakona ne uveljavlja pravice do starševskega dopusta, uveljavlja pravico do starševskega nadomestila na obrazcu S-2/1 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega nadomestila – brez dopusta.
(2) Če vlagatelj uveljavlja davčno olajšavo za družinske člane, na vlogi navede priimek in ime posameznega družinskega člana, davčno številko, leto rojstva ter sorodstveno razmerje.
43. člen
(1) Če mati nima pravice do porodniškega dopusta, uveljavlja pravico do porodniškega nadomestila 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Informacijo o predvidenem datumu poroda dobi pri osebnem ginekologu. Materi pripada pravica do porodniškega nadomestila 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni.
(2) Pravico do porodniškega nadomestila ima pod enakimi pogoji kot pravico do porodniškega dopusta tudi oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka.
44. člen
Če oče nima pravice do očetovskega dopusta, lahko uveljavlja pravico do 15 dni očetovskega nadomestila, ki ga koristi do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika iz poglavja »Pravica do očetovskega dopusta«, razen v delu, ki se nanaša na delodajalca, ter določbe 42. člena tega pravilnika.
45. člen
(1) Kadar eden od staršev, druga oseba ali eden od starih staršev otroka nima pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, uveljavlja pravico do nadomestila za nego in varstvo otroka 30 dni pred iztekom pravice do porodniškega dopusta oziroma porodniškega nadomestila. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika iz poglavja »Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka«, razen v delu, ki se nanaša na delodajalca ter določbe 41. člena tega pravilnika.
(2) Na obrazcu S-2/1 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega nadomestila – brez dopusta, eden od staršev, druga oseba ali eden od starih staršev otroka uveljavlja tudi morebitno pravico do daljšega trajanja prejemanja nadomestila za nego in varstvo otroka zaradi rojstva dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok, rojstva nedonošenčka oziroma nedonošenčkov, rojstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ter kadar starši že ob rojstvu otroka varujejo in vzgajajo najmanj dva otroka v starosti do osmih let, in pa pravico do naknadnega uveljavljanja pravice do nadomestila zaradi kasneje ugotovljenega zdravstvenega stanja otroka.
46. člen
Center upravičence do starševskega nadomestila iz drugega odstavka 39. člena zakona prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih M.
3 Osnova za izračun starševskega nadomestila
47. člen
(1) Osnova za posamezno vrsto starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust.
(2) Če je osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo plača, se kot osnova v posameznem mesecu upošteva bruto plača, od katere so bili obračunani prispevki.
(3) Če je vlagatelj v tem obdobju prejemal nadomestilo plače (bolniško nadomestilo, nadomestilo za nego otroka oziroma družinskega člana, starševsko nadomestilo, nadomestilo za brezposelnost), se kot osnova za izračun starševskega nadomestila upošteva višina nadomestila plače, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo.
(4) Če je vlagatelj v tem obdobju prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek ali so se mu plačevali prispevki za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, se kot osnova za izračun starševskega nadomestila upošteva višina delnega plačila za izgubljeni dohodek, od katerega so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, oziroma osnova, od katere so bili obračunani prispevki za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva oziroma osnova, od katere so bili obračunani prispevki za socialno varnost za štiri ali več otrok.
(5) Če je vlagatelj v zadnjih dvanajstih mesecih pred mesecem vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega dopusta prejemal plačo oziroma nadomestilo plače pri več delodajalcih ali če je vlagatelj zaposlen pri več delodajalcih s krajšim delovnim časom od polnega, posreduje podatke o plači in nadomestilu plače na obrazcu Priloga št. S-1 za vsakega delodajalca posebej.
48. člen
Za mesece, za katere vlagatelj v zadnjih 12 mesecih ni prejemal plače ali nadomestila plače oziroma zanj niso bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, center upošteva 55 odstotkov minimalne plače. Pri tem upošteva višino minimalne plače, ki velja v mesecu vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega dopusta za istega otroka.
49. člen
Za vlagatelje, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, pa so bili zavarovani za starševsko varstvo najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih, center kot osnovo upošteva 55 odstotkov minimalne plače. Tako določeno osnovo poveča za 2 odstotka minimalne plače za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo v zadnjih treh letih, vendar povečanje osnove ne more biti večje od 50 odstotkov minimalne plače. Pri tem upošteva višino minimalne plače, ki velja v mesecu vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega nadomestila za istega otroka.
50. člen
Ob izrabi prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka je osnova za določitev starševskega nadomestila enaka osnovi, ki se v času koriščenja prenesenega dopusta uporablja za izračun nadomestila zaradi začasne odsotnosti od dela zaradi bolezni. Ta podatek pridobi vlagatelj od delodajalca na obrazcu Priloga št. S-3 – obvestilo delodajalca o izrabi prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka in ga posreduje centru.
4 Uskladitev starševskega nadomestila
51. člen
Starševska nadomestila se, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, uskladijo enkrat letno v mesecu januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar –december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem.
5 Izplačilo starševskega nadomestila
52. člen
(1) Izplačilo očetovskega nadomestila, nadomestila za nego in varstvo otroka ter posvojiteljskega nadomestila ne more biti višje od dvainpolkratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah.
(2) Izplačilo starševskega nadomestila ne more biti nižje od 55 odstotkov minimalne plače, ki velja v mesecu izplačila nadomestila.
53. člen
Starševska nadomestila se izplačujejo najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Razporeditev izplačil v posameznih mesecih koledarskega leta določi ministrstvo, pristojno za varstvo družine (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
III. PRAVICA STARŠEV DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZARADI KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA IN PRAVICA DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST V PRIMERU ŠTIRIH ALI VEČ OTROK
54. člen
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti otroka oziroma ki neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka po tretjem letu starosti vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka, ima pravico delati krajši delovni čas. To pravico pridobi pri svojem delodajalcu. Delodajalec mu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, pri centru pa stranka uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti. Osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost je sorazmeren del minimalne plače, ki velja na dan plačila prispevkov.
55. člen
(1) Eden od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti plačuje prispevke za najmanj 20 ur tedensko, ter neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.
(2) Eden od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti plačuje prispevke za najmanj 20 ur tedensko, ter neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka.
56. člen
Eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, ima pravico iz prvega odstavka 48. člena oziroma iz prvega odstavka 48.a člena zakona do dopolnjenega šestega leta starosti mlajšega otroka.
57. člen
(1) Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok do dopolnjenega desetega leta starosti najmlajšega otroka.
(2) Pravico do plačila prispevkov uveljavlja eden od staršev, če imajo vlagatelj in otroci stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, pri krajevno pristojnem centru na obrazcu S-3/2 – vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok. Vlagatelj na vlogi navede podatke o otrocih in priloži odpoved pogodbe o zaposlitvi.
(3) Center pridobi potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb ali potrdilo, da ni v evidenci brezposelnih oseb, po uradni dolžnosti.
(4) Če se otroci, starejši od 18 let ne šolajo več, vlagatelj ne izpolnjuje več pogojev za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok.
(5) Center upravičence do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih M.
(6) Eden od staršev nima pravice do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok, če je otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.
(7) Pravice do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok nima eden od staršev, če je otrok v rejništvu.
(8) Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok uveljavlja vlagatelj najpozneje 60 dni po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izbrisu iz evidence brezposelnih oseb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje oziroma pridobitvi potrdila Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje s strani centra, da ni v evidenci brezposelnih oseb.
58. člen
(1) Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljavlja eden od staršev na obrazcu S-3/1 – vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Vlogi mora vlagatelj priložiti aneks k pogodbi o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega, iz katere mora biti razvidno obdobje, v katerem bo eden od staršev delal krajši delovni čas, ter število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.
(2) Če vlagatelj ali drugi od staršev ni uveljavljal pravice do dodatka za nego otroka, starejšega od treh let in mlajšega od 18 let, zaradi katerega uveljavlja pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, mora vlogi priložiti še zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta.
59. člen
(1) Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljavlja vlagatelj najpozneje 60 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. V tem primeru se mu pravica prizna z dnem, ko začne delati s krajšim delovnim časom od polnega. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, mu pripada pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost od dne vložitve popolne vloge.
(2) Na podlagi priznane pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti center upravičenca prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih M.
IV. POSEBNI DOLOČBI
60. člen
(1) Mati lahko uveljavlja pravico do pomoči ob rojstvu otroka tudi z isto vlogo, s katero uveljavlja pravico do porodniškega dopusta, in sicer na obrazcu S-1/1 – vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka.
(2) Oče lahko uveljavlja pravico do pomoči ob rojstvu otroka z isto vlogo, s katero uveljavlja pravico do očetovskega dopusta, in sicer na obrazcu S-1/2 – vloga očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka.
61. člen
Vsi obrazci, določeni s tem pravilnikom, so njegov sestavni del.
V. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
62. člen
Če je upravičenec do starševskega nadomestila v obdobju iz prvega odstavka 47. člena tega pravilnika prejemal denarno pomoč v skladu s prehodno določbo 64. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 79/06), se kot osnova za izračun starševskega nadomestila upošteva višina denarne pomoči, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo.
63. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (Uradni list RS, št. 104/03).
64. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01701-23/2006
Ljubljana, dne 5. marca 2008
EVA 2006-2611-0009
Marjeta Cotman l.r.
Ministrica
za delo, družino
in socialne zadeve
