Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP)
Razglašam zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. junija 2000.
Št. 001-22-109/00
Ljubljana, dne 9. junija 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O USMERJANJU OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI (ZUOPP)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
S tem zakonom se ureja usmerjanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: otroci s posebnimi potrebami) ter določajo načini in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja.
2. člen
(otroci s posebnimi potrebami)
Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.
3. člen
(uporaba predpisov o vzgoji in izobraževanju)
Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja.
Študentom s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v študijske programe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, se v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema.
4. člen
(cilji in načela vzgoje in izobraževanja)
Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temelji na ciljih in načelih, določenih v zakonih za posamezno področje vzgoje in izobraževanja in na naslednjih ciljih in načelih:
– enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnosti otrok,
– ohranjanja ravnotežja med različnimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja,
– vključevanja staršev v proces vzgoje in izobraževanja,
– zagotovitve ustreznih pogojev, ki omogočajo optimalen razvoj posameznega otroka,
– pravočasne usmeritve v ustrezen program vzgoje in izobraževanja,
– organizacije vzgoje in izobraževanja čim bližje kraju bivanja,
– celovitosti in kompleksnosti vzgoje in izobraževanja,
– individualiziranega pristopa,
– kontinuiranosti programov vzgoje in izobraževanja,
– interdisciplinarnosti.
II. USMERJANJE V PROGRAME VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
5. člen
(vrste programov)
Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami poteka po:
– programih za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
– prilagojenih programih za predšolske otroke,
– izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
– prilagojenih izobraževalnih programih,
– posebnih programih vzgoje in izobraževanja in
– vzgojnih programih.
Otroci s posebnimi potrebami se usmerjajo v programe iz prejšnjega odstavka glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev, ovir in motenj.
6. člen
(izobrazbeni standard)
Izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in prilagojeni izobraževalni programi morajo zagotavljati otrokom s posebnimi potrebami možnost, da si pridobijo enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavljajo izobraževalni programi osnovnošolskega, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja.
Za otroke s posebnimi potrebami, ki glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje ne morejo doseči izobrazbenega standarda po izobraževalnem programu osnovnošolskega izobraževanja, se sprejme prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom.
1. Prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja
7. člen
(prilagajanje izvedbe programov)
Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za predšolske otroke, se glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje lahko prilagodi organizacija in način izvajanja programa za predšolske otroke ter zagotovi dodatna strokovna pomoč.
Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje lahko prilagodi organizacija, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka ter zagotovi dodatna strokovna pomoč.
8. člen
(dodatna strokovna pomoč)
Dodatna strokovna pomoč se izvaja individualno v oddelku ali izven oddelka, lahko pa tudi občasno v posebni skupini izven oddelka.
Če dodatne strokovne pomoči ni mogoče zagotoviti v skladu s prejšnjim odstavkom in je strokovno utemeljeno, se dodatna strokovna pomoč lahko nudi otroku tudi na domu.
Pri izvajanju dodatne strokovne pomoči lahko sodelujejo tudi starši, skrbniki ali rejniki (v nadaljnjem besedilu: starši).
9. člen
(izvajanje dodatne strokovne pomoči)
Dodatno strokovno pomoč izvajajo strokovni delavci vrtca, šole ali zavoda, lahko pa tudi zunanji strokovni delavci, ki izpolnjujejo s predpisi določene pogoje.
Obseg in način izvajanja dodatne strokovne pomoči se določi z odločbo o usmeritvi, v skladu s standardi in normativi, ki jih določi minister, pristojen za šolstvo za posamezna področja vzgoje in izobraževanja.
10. člen
(materialni pogoji in druga pomoč)
Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v prilagojene programe, je potrebno prilagoditi prostor in pripomočke, v skladu z navodili za prilagojeno izvajanje programov in v skladu s prilagojenimi programi, ki jih sprejme oziroma določi pristojni strokovni svet.
Za nudenje fizične pomoči se lahko gibalno oviranim otrokom dodeli spremljevalec.
2. Prilagojeni programi in posebni program vzgoje in izobraževanja
11. člen
(vrste programov)
Otroci s posebnimi potrebami, ki niso usmerjeni v programe za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se usmerjajo v prilagojene programe za predšolske otroke.
Otroci s posebnimi potrebami, ki niso usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se usmerijo v prilagojene izobraževalne programe in posebne programe vzgoje in izobraževanja.
12. člen
(prilagajanje programov)
S prilagojenimi programi osnovnošolskega izobraževanja, ki omogočajo otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovreden izobrazbeni standard, se lahko prilagodi predmetnik, organizacija, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka.
S prilagojenimi izobraževalnimi programi za področja poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja, ki omogočajo otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovreden izobrazbeni standard, se lahko prilagodi predmetnik, organizacija, trajanje, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka.
S prilagojenim izobraževalnim programom in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja, ki ne omogočata otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovrednega izobrazbenega standarda, se lahko prilagodi predmetnik in učni načrt, vzgojno-izobraževalna obdobja, nivojski pouk in prehajanje med nivoji v osnovni šoli, način preverjanja in ocenjevanja ob koncu obdobij, napredovanje in pogoji za dokončanje izobraževanja.
13. člen
(prehajanje med programi)
Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojen program za predšolske otroke, se lahko občasno vključujejo tudi v program za predšolske otroke.
Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe, se lahko pri določenih predmetih ali predmetnih skupinah občasno ali trajno vključujejo v izobraževalne programe.
Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, se lahko občasno vključujejo v prilagojene programe osnovnošolskega izobraževanja.
3. Vzgojni program
14. člen
(usmerjanje v vzgojni program)
Otroci z motnjami vedenja in osebnosti se v skladu s tem zakonom usmerjajo v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Strokovna pomoč se jim nudi tudi v obliki vzgojnih, socialno integrativnih, preventivnih, kompenzacijskih in korekcijskih programov, ki so sestavni del vzgojnega programa.
Otroci z motnjami vedenja in osebnosti, pri katerih je zaradi motenj ogrožen njihov zdrav razvoj, oziroma ogrožajo okolico v taki meri, da potrebujejo vzgojo v zavodu, se oddajo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. O oddaji otroka v zavod odloči in spremlja izvajanje ukrepa pristojni center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja področje zakonske zveze in družinskih razmerij.
Center za socialno delo izda odločbo iz prejšnjega odstavka v soglasju s pristojno šolsko upravo.
4. Oskrba
15. člen
(vključitev v zavod oziroma oddaja v rejništvo)
Otroci s posebnimi potrebami, ki jim ni mogoče zagotoviti vzgoje in izobraževanja v kraju njihovega prebivališča in jim zaradi oddaljenosti prebivališča od kraja vzgoje in izobraževanja ni mogoče zagotoviti prevoza, se lahko vključijo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ali se oddajo v rejništvo.
Postopek oddaje v rejništvo izvede pristojni center za socialno delo na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje iz drugega odstavka 21. člena tega zakona, v skladu z zakonom, ki ureja področje zakonske zveze in družinskih razmerij.
V primeru, ko so podane okoliščine iz prvega odstavka tega člena in je otrok usmerjen v prilagojen program za predšolske otroke, lahko komisija na željo staršev z odločbo o usmeritvi določi, da se namesto oskrbe v zavodu oziroma v rejniški družini otroku zagotavlja pravica do brezplačnega prevoza iz kraja prebivališča do kraja, kjer deluje zavod in nazaj. Sredstva za zagotovitev pravice do brezplačnega prevoza se za posameznega otroka in njegovega obveznega spremljevalca zagotavljajo iz državnega proračuna.
III. IZVAJANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
16. člen
(izvajalci)
Predšolsko vzgojo po programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo izvajajo vrtci.
Vzgojo in izobraževanje po izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo izvajajo šole v rednih oddelkih.
Predšolsko vzgojo po prilagojenih programih za predšolske otroke izvajajo vrtci v razvojnih oddelkih, vrtci oziroma enote vrtcev, ki so ustanovljeni oziroma organizirani za izvajanje teh programov in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
Vzgojo in izobraževanje po prilagojenih izobraževalnih programih izvajajo šole v rednih oddelkih ali v oddelkih s prilagojenimi programi, šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje teh programov in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
Vzgojo in izobraževanje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja izvajajo šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje prilagojenih programov izobraževanja in posebnega programa vzgoje in izobraževanja ter socialnovarstveni zavodi.
Vzgojne programe izvajajo zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
17. člen
(zasebni vrtci in šole)
V skladu z določbo 2. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96 – popr.) o uveljavljanju možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja in ne glede na določbe tretjega odstavka 5. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, lahko vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami izvajajo tudi zasebni vrtci in šole brez koncesije v skladu z določbami zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in zakona o vrtcih.
18. člen
(izobraževanje na domu ali v zasebnem zavodu)
Na predlog staršev lahko komisija usmeri otroka s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu ali v zasebnem zavodu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in so na domu oziroma v zasebnem zavodu zagotovljeni ustrezni pogoji.
V primeru iz prejšnjega odstavka se otroku iz sredstev državnega proračuna zagotovijo sredstva, v višini, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače in materialne stroške na otroka v javni šoli.
Podrobnejše pogoje za izvajanje in kriterije za financiranje programov iz prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za šolstvo.
19. člen
(individualna strokovna obravnava)
Otrokom s posebnimi potrebami se poleg programov iz 5. člena tega zakona nudi v vrtcu, šoli ali zavodu tudi individualna zdravstvena in druga strokovna obravnava v skladu s posebnimi predpisi.
Individualna zdravstvena in druga strokovna obravnava se lahko izvaja tudi v svetovalnih centrih za otroke, mladostnike in starše, posvetovalnicah za starše, logopedskih, avdiopedagoških in drugih ambulantah.
IV. POSTOPEK USMERJANJA V PROGRAME VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
20. člen
(uvedba postopka)
Postopek usmerjanja se uvede na zahtevo staršev.
Zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko dajo tudi vrtci, šole, zdravstveni, socialni in drugi zavodi, po predhodni seznanitvi staršev.
Zahtevo za uvedbo postopka se vloži pri pristojni šolski upravi oziroma v primerih iz drugega odstavka 14. člena tega zakona pri pristojnem centru za socialno delo.
21. člen
(strokovno mnenje)
Pristojna šolska uprava si mora pred izdajo odločbe o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja pridobiti strokovno mnenje, ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisija izdela strokovno mnenje na podlagi lastnih ugotovitev, razgovora s starši otroka ter na podlagi pedagoške, specialno-pedagoške, socialne, psihološke, medicinske in druge dokumentacije, ki jo pridobi od ustreznih inštitucij.
Komisija se mora pred pripravo strokovnega mnenja posvetovati s strokovnimi delavci vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega je otrok v času usmerjanja vključen in s strokovnimi delavci vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega naj bi bil otrok usmerjen, in z drugimi ustreznimi inštitucijami.
Strokovno mnenje komisije vsebuje tudi elemente, na podlagi katerih se uveljavljajo pravice, ki jih določajo drugi predpisi, če s temi predpisi ni drugače določeno.
22. člen
(obrazec)
Strokovno mnenje pripravi komisija na obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za šolstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve in ministrom, pristojnim za zdravstvo.
23. člen
(odločba o usmeritvi)
Na podlagi strokovnega mnenja in ugotovitev v postopku izda pristojna šolska uprava odločbo o usmeritvi.
Zoper odločbo o usmeritvi je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča minister na podlagi strokovnega mnenja komisije druge stopnje.
Strokovno mnenje komisije druge stopnje ni potrebno kadar gre za pritožbo glede kršitev postopka.
24. člen
(vsebina odločbe o usmeritvi)
Z odločbo o usmeritvi se na podlagi strokovnega mnenja komisije določi program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja, obseg in način izvajanja dodatne strokovne in druge pomoči, vrtec, šola oziroma zavod, v katerega bo otrok vključen, morebitno zmanjšanje števila otrok v oddelku ter kadrovske, prostorske, materialne in druge pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za vzgojo in izobraževanje otroka.
V primeru usmeritve otrok s posebnimi potrebami v poseben program vzgoje in izobraževanja, ki ga izvaja socialno-varstveni zavod, izda šolska uprava odločbo o usmeritvi v soglasju s pristojnim centrom za socialno delo.
Vrtec, šola oziroma zavod, v katerega se otrok usmerja, se določi na podlagi ugotovitev pristojne šolske uprave o izpolnjevanju kadrovskih, prostorskih, materialnih in drugih pogojev.
Z odločbo o usmeritvi se določi tudi rok, ki ne sme biti daljši kot tri leta, v katerem mora pristojna šolska uprava preveriti ustreznost usmeritve.
25. člen
(vročitev odločbe)
Pristojna šolska uprava je dolžna odločbo o usmeritvi vročiti staršem, vrtcu, šoli oziroma zavodu, v katerega je otrok usmerjen.
Vrtec, šola oziroma zavod sprejme otroka z dnem, ki je določen v odločbi. Izjemoma se otroka lahko sprejme tudi prej, če tako odloči pristojni center za socialno delo v primerih iz 14. člena tega zakona.
26. člen
(komisije prve in druge stopnje)
Komisijo prve in druge stopnje sestavljajo: učitelj oziroma vzgojitelj, zdravnik specialist pediater ali zdravnik specialist šolske medicine, psiholog, socialni delavec ter zdravnik specialist ustrezne specialnosti in defektolog ustrezne specialnosti.
Član komisije prve stopnje ne more biti hkrati član komisije druge stopnje.
Kadar se usmerja otroke z motnjami vedenja in osebnosti, v komisiji sodeluje tudi predstavnik pristojnega centra za socialno delo.
Organizacijo in način dela komisije ter kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami določi minister, pristojen za šolstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve.
Komisije prve stopnje in komisijo druge stopnje imenuje minister, pristojen za šolstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve.
27. člen
(individualizirani program)
Vrtec, šola oziroma zavod je dolžan najkasneje v roku 30 dni po sprejemu otroka izdelati individualizirani program vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: individualizirani program).
28. člen
(strokovna skupina)
Za pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa imenuje ravnatelj vrtca, šole oziroma zavoda strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci vrtca, šole ali zavoda in drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju programa vzgoje in izobraževanja.
Pri pripravi individualiziranega programa sodelujejo tudi starši otroka.
Strokovna skupina mora med šolskim letom prilagajati individualizirani program glede na napredek in razvoj otroka.
29. člen
(vsebina individualiziranega programa)
Z individualiziranim programom se določijo oblike dela na posameznih vzgojnih področjih, pri posameznih predmetih oziroma pri predmetnih področjih, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, napredovanju in časovni razporeditvi pouka.
30. člen
(preverjanje ustreznosti programa)
Strokovna skupina iz 28. člena tega zakona mora ob koncu šolskega leta preveriti ustreznost individualiziranega programa in izdelati individualizirani program za naslednje šolsko leto.
31. člen
(preverjanje ustreznosti usmeritve v program)
Pristojna šolska uprava je dolžna v roku, določenem v odločbi, preveriti ustreznost usmeritve.
Pristojna šolska uprava preveri ustreznost usmeritve na podlagi mnenja, ki ga pripravi vrtec, šola oziroma zavod, v katerega je otrok vključen in mnenja komisije. Če se ugotovi, da usmeritev ni ustrezna, pristojna šolska uprava uvede ponovni postopek usmerjanja v program.
32. člen
(predlog za spremembo usmeritve)
Spremembo usmeritve lahko predlagajo starši, po predhodni seznanitvi staršev pa tudi vrtci, šole oziroma zdravstveni, socialni in drugi zavodi.
33. člen
(ponovni postopek usmeritve v program)
Sprememba usmeritve se izvede po enakem postopku kot usmeritev v program.
V. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
34. člen
(uporaba predpisov o varstvu osebnih podatkov)
Pristojna šolska uprava zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, vsebovane v zbirki podatkov, ki jo vodi, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni drugače določeno.
35. člen
(evidenca o vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami)
Pristojna šolska uprava vodi evidenco o vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, ki obsega:
– podatke o otroku s posebnimi potrebami: ime in priimek, spol, datum, kraj in država rojstva, prebivališče in državljanstvo;
– podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča;
– podatke o vzgoji in izobraževanju otroka: naslov vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega je otrok vključen, podatki o rejništvu, program vzgoje in izobraževanja, v katerega je otrok usmerjen, rok, v katerem mora pristojna šolska uprava preveriti ustreznost usmeritve, strokovno mnenje komisije za usmerjanje o vrsti in stopnji otrokove motnje, ovire oziroma primanjkljaja ter naslov vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega je otrok napoten na podlagi odločbe centra za socialno delo.
36. člen
(obveščanje o izdanih odločbah)
Center za socialno delo je dolžan zaradi vodenja evidence o vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami pošiljati pristojni šolski upravi v vednost odločbe, izdane na podlagi 120. in 121. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 – prečiščeno besedilo) ter na podlagi 183. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/00).
37. člen
(namen in uporaba podatkov)
Osebni podatki otrok s posebnimi potrebami iz 35. in 36. člena tega zakona se obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za potrebe vzgoje in izobraževanja in posredujejo ministrstvu, pristojnemu za šolstvo in ministrstvu, pristojnemu za družino in socialne zadeve, za izvajanje z zakonom določenih nalog.
Za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela in pri izdelavi statističnih analiz, se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta otroka s posebnimi potrebami ni razvidna.
38. člen
(shranjevanje podatkov)
Podatki iz evidence iz tretje alinee 35. člena tega zakona se hranijo trajno, podatki iz evidence iz prve in druge alinee 35. člena tega zakona pa se hranijo v skladu s posebnimi predpisi.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(uveljavljanje pravic otrok in oseb s posebnimi potrebami)
Z dnem uveljavitve tega zakona se pravice otrok in oseb s posebnimi potrebami, ki jih določajo drugi predpisi in so se doslej uveljavljale na podlagi izvida in mnenja komisije za razvrščanje, uveljavljajo na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje iz 21. člena tega zakona, ki zajema tudi opredelitev vrste in stopnje invalidnosti, če to zajema pisna zahteva.
Zahteva za izdajo strokovnega mnenja se vloži pri pristojnem centru za socialno delo.
40. člen
(začasno izvajanje nalog šolskih uprav)
Do pričetka delovanja šolskih uprav izvajajo naloge šolskih uprav, določene s tem zakonom, posamezne upravne enote, enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, zavodi za vzgojo in izobraževanje ali pristojni centri za socialno delo.
Podrobnejša navodila za izvajanje nalog ter krajevno pristojnost organov oziroma organizacij iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za šolstvo.
41. člen
(zaključitev postopkov)
Postopke, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo centri za socialno delo v skladu z dosedanjimi predpisi.
42. člen
(podzakonski predpisi)
Izvršilni predpisi iz tega zakona se sprejmejo najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.
Do sprejema predpisov, določenih s tem zakonom, se uporabljajo izvršilni predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, če niso v nasprotju s tem zakonom, in sicer:
– pravilnik o programu vzgojnega dela v zavodih za usposabljanje (Uradni list SRS, št. 27/70);
– pravilnik o programu za usposabljanje v zavodih za delovno usposabljanje (Uradni list SRS, št. 27/70);
– pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 18/77).
43. člen
(prenehanje veljavnosti zakona)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati
– zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76 in 3/80 – odločba US),
– 123. člen zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92 – popr. 42/94 – odločba US in 41/99).
44. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 602-10/90-1/10
Ljubljana, dne 1. junija 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
