Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 12. seji dne 24. 10. 1995 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja MP 4/1 Letališče, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova 57, pod št. proj. 4269.

Sestavni deli odloka so:
– razmejitve na katastrskem načrtu v merilu 1:1000
– regulacijski načrt v merilu 1:1000.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo še:
A) Tekstualni del:
– obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev,
– soglasja pristojnih organov in organizacij,
– ocena vplivov in posegov na vodne vire,
– prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito.
B) Grafični del:
1. Izris iz dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 (kataster), v merilu 1:5000.
2. Topografski načrt v merilu 1:5000.
3. Načrt primarnih komunalnih vodov v merilu 1:5000.
4. Strukturne zakonitosti prostora v merilu 1:1000.

Meja območja urejanja poteka na:
– severu po robu območja severne obvozne ceste,
– vzhodu po robu območja vzhodne avtoceste,
– jugu meji na območje železniških tirnih naprav,
– zahodu po osi Bratislavske ceste.
Površina območja urejanja znaša 142,05 ha.

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na regulacijski karti.
Pomen regulacijskih elementov je:
– regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi,
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost,
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije,
– referenčna linija (REF) je črta, po kateri naj se ravna podrobno določanje načrtovanega objekta,
– označene so fasade ob cesti, ki morajo biti izborno oblikovane,
– označene so površine, ki jih je treba zasaditi z visoko vegetacijo,
– funkcionalna enota (F) je površina ene ali več funkcionalno zaključenih parcel. Znotraj funkcionalne enote veljajo v načelu enaka določila, oblikovna zasnova in izraba,
– cestni odsek (C) je površina, namenjena prometu, ki ne predstavlja vedno površine v javni rabi, lahko gre za interno cesto, predvideno cesto ali dostop,
– železniški odsek (Ž) je površina namenjena železniškemu tirnemu prometu,
– peš odsek (P) je površina namenjena zbirnemu peš prometu v javni rabi,
– višina (V) je max. višina objekta ali dela objekta.
Če regulacijski elementi ne določajo odmikov med posameznimi objekti, veljajo naslednja pravila za odmike predvidenega objekta:
– min. toliko od objekta na sosednji parceli, kot določajo svetlobno-tehnične zahteve,
– min. toliko od parcelne meje, da je možna njegova normalna uporaba in da ne moti sosednjih objektov in naprav.

Območje urejanja je namenjeno gradnji proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje ter spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno dejavnost.
Del območja urejanja je namenjen vojaškim objektom in napravam.

Skupna merila in pogoji veljajo na celotnem območju urejanja, dopolnjujejo pa jih posebna merila in pogoji.
Za funkcionalni enoti F11 in F12 veljajo samo posebna merila in pogoji.

Na celotnem območju so, razen če je v posebnih določilih določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje, dozidave in nadzidave,
– spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, še zlasti za potrebe razvoja sodobnejših (čistejših) tehnologij. Nova dejavnost ne sme slabšati obstoječe izrabe območja in motilno vplivati na okolico,
– tekoča vzdrževalna dela na objektih,
– funkcionalne izboljšave (rekonstrukcije in adaptacije),
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, pešpoti,
– postavitev mikrourbane opreme,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov.

Pred izdelavo lokacijske dokumentacije je za novogradnje, dopolnitve, širitve in spremembe obstoječe dejavnosti potrebno pridobiti presojo obstoječe in predvidene dejavnosti na okolje. Ob tem je potrebno upoštevati:
– ugotovitve in zaključke izvedenskega mnenja o varovanju pred prekomernim hrupom in ogroženostjo pred požarom,
– oceno Inštituta za varovanje zdravja RS, glede varstva vodnih virov,
– oceno vpliva na kakovost zraka,
– ugotoviti potrebo po dodatnih izvedenskih mnenjih glede na svojevrstnost primera.

Razmerje med končno pozidano in nepozidano površino znaša 40% : 60%, pri čemer naj bo manipulacijskih in parkirnih površin 30% in zelenih površin 30%.
Maksimalna dolžina objekta v smeri V-Z, ne sme presegati 240 m.
Maksimalna dolžina objekta v smeri S-J, ne sme presegati 190 m.

Zaradi posebnosti tehnološkega procesa je možno, na podlagi urbanistične presoje, ki mora biti izdelana pred izdelavo lokacijske dokumentacije, objekte graditi tudi med gradbeno mejo in regulacijsko linijo.

Horizontalni in vertikalni gabariti se smejo prilagajati tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo objektov in prostorskimi značilnostmi lokacije.
Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju zunanje ureditve in tistih fasad, ki posegajo v obcestni prostor in pripomorejo k postopnemu ustvarjanju enotne podobe vzdolž Bratislavske, Letališke in Leskoškove ceste.
Fasade predvidenih objektov naj bodo enotno ploskovno oblikovane z ravnimi horizontalnimi in vertikalnimi zaključki brez izrazitih nadrobnosti.
Ograje naj bodo lahke in transparentne (žične). Masivne (polne) naj bodo le tedaj, če je to posebej utemeljeno.
Pogoji oblikovanja začasnih objektov:
– biti morajo oblikovno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti,
– montažni objekti (šotori) in odprte deponije naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),
– sanitarno tehnične zahteve.

Prometno urejanje
Javne prometnice so odseki, označeni s: C0, C1, C2, C3, C4, C5, C6, C7, C10, in imajo naslednji prečni profil:

Bratislavska cesta   dvopasovno vozišče               2 × 4,5 m
(C0, C1):            pločnik na vzhodni strani              3 m
                     zelenica z dvovrstnim
                     drevoredom                            10 m
Leskoškova cesta     dvopasovno vozišče               2 × 4,5 m
(C2, C3):            obojestranski pločnik            2 × 3,5 m
                     obojestranska zelenica
                     z dvovrstnim
                     drevoredom                        2 × 12 m
                     skupaj 39 m
Letališka cesta      dvopasovno vozišče               2 × 4,5 m
(C4, C5, C6, C7):    obojestranska vmesna
                     zelenica z drevoredom              2 × 3 m
                     obojestranski pločnik            2 × 3,5 m
                     obojestranska zelenica
                     z drevoredom                      2 × 12 m
                                                    skupaj 45 m

Na odseku C3, kjer se Leskoškova cesta priključi na severno obvozno cesto, se obcestni prostor širi za 16 m proti vzhodu.
Na odseku C 10, kjer se Letališka cesta priključi na avtocestni sistem preko Ž4, se prečni profil uredi v skladu z lokacijskim načrtom.
Odsek C2 se po izgradnji severne obvozne ceste preuredi v slepo ulico.
Na odseku C7 je predvideno avtobusno obračališče in smiselna prestavitev končnega avtobusnega postajališča.
Interni prometnici sta odseka C8 in C9.

Prečni profil C8 je:   vozišče                          2 × 3,5 m
                       obojestranski pločnik           2 × 1,75 m
                       skupaj                              10,5 m
Prečni profil C9 je:   vozišče                          2 × 3,5 m
                       obojestranski varnostni
                       pasi, pločnik                   2 × 2,75 m
                       obojesranska zelenica z
                       drevoredom                        2 × 10 m
                                                    skupaj 30,5 m

Dostop tovornih, osebnih in urgentnih vozil ter pešcev v območje funkcionalne enote:
– F1 s C2 in pešcev tudi s P1,
– F2 s C1 in C2,
– F4 s C3,
– F7 s C5 in C6,
– F9 s C5 in C8 (služnost),
– F12 s C9 in pešcev tudi s P3,
– F14 s C7,
– F15 s C7.
Preostale funkcionalne enote ne spreminjajo dostopnosti. V primeru odstopanj je potrebno izdelati strokovno presojo na stroške investitorja.
Dostop do RTP Polje in ostalih površin ob severovzhodnem delu območja se določi z lokacijskim načrtom za vzhodno avtocesto.

V območju javnih prometnic je izjemoma možno graditi vratarnice z dispečerjem, katerih kvadratura ne presega 20 m˛ BEP.

Javni peš promet je omogočen po obojestranskem peščevem hodniku ob vseh javnih prometnicah in po POTI (Pot spominov in tovarištva):
– P1,
– P2 še nezgrajeno in predviden prehod za kmetijsko mehanizacijo,
– P3,
– P4 z ureditvijo prehoda med F12 in F17,
– P5 s priključitvijo in ureditvijo (ozelenitvijo) površine do Ž3,
– P6 zgraditi skupaj z vzhodno avtocesto.

Obstoječe površine za mirujoči promet zadoščajo, razen za potrebe uporabnikov območja F6. Deficit potrebnih površin v območju F6 je možno nadomestiti v območju F7. Parkirišča za več funkcionalnih enot morajo biti realizirana sočasno z načrtovanim gradbenim posegom.
Pri novogradnjah ali spremembi namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest na funkcionalnem zemljišču uporabnika.

Železniške tirne naprave
Vzhodni del območja urejanja izvennivojsko prečka rezervat tovorne obvozne proge (Ž5 – širina rezervata je 35 m). V območju rezervata so dovoljena le vzdrževalna dela in obstoječa raba zemljišč.
Celotno območje urejanja je možno navezati na železniške tirne naprave po Ž1, Ž2, Ž3, in Ž4, razen F1.
V območju Ž1 je predvidena ranžirna postaja. Možna je povezava s tirnimi napravami območja urejanja MP 1/2.
Ž3 in Ž4 je treba uskladiti z dostopno potjo do RTP Polje in ostalih površin, s POTJO in vzhodno avtocesto.
Ž4 prečka C10 in se južno ob F16 priključi na matični tir.

Vse novogradnje in obstoječe objekte je treba priključiti na obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo ter upoštevati predpisane odmike od posameznih vodov in naprav in pogoje glede priključevanja.
Poteki sekundarnega omrežja in priključnih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.

Kanalizacijski sistem je mešan za odpadne in padavinske vode. Kanalizacija je zasnovana tako, da je zahodni del območja urejanja do Leskoškove (Zahodne povezovalne ceste) kanalizirana v zbiralnik, ki poteka po Bratislavski cesti.
Vzhodni del območja se kanalizira v zbiralnik, ki poteka po C9 (Vzhodni povezovalni cesti), in se naveže na zbiralnik A0 v območju Fužin.
Kanalizacija mora biti izvedena vodotesno, z utrjenih površin pa mora biti preko lovilcev olj speljana v javno kanalizacijo. Testiranje kanalizacijskega omrežja in zbirnih bazenov je potrebno opraviti enkrat letno.
Tehnološke vode se morajo voditi ločeno.
Pred priključkom na javno kanalizacijo je potrebno zgraditi merilni jašek za kontrolo kvalitete in kvantitete odpadne vode ter odvzem vzorcev.
Kvaliteta odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora ustrezati strokovnemu navodilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi, in o dopustnih temperaturah vode.
Odpadne vode iz kletnih etaž je potrebno prečrpavati v zunanjo kanalizacijo.
Čisto meteorno vodo s strešin je možno speljati v ponikovalnice, ki morajo biti zavarovane in ne smejo biti v vplivnih območjih poroznih, skladiščnih in manipulativnih površin ali v vplivnem območju morebitnih požarnih vod.
Preko funkcionalne enote F7 poteka vojaška kanalizacija, ki ni v upravljanju JP Vodovod in Kanalizacija in je zanjo potrebno pridobiti podatke o legi in višini, ter jo po potrebi sanirati.

Primarno vodovodno omrežje je zgrajeno. Sekundarno vodovodno omrežje je pretežno zgrajeno.
Za predvidene potrošnike vode bo potrebno obstoječe vodovodno omrežje dopolniti z novimi vodovodi.
Krogotoke hladilnih vod je potrebno zapreti.
Po Letališki in Leskoškovi cesti poteka obstoječi primarni vodovod 300 mm, ki dovaja vodo iz vodarne Hrastje. Na ta vodovod so vezani obstoječi hidranti na ustreznih razdaljah.

Plinovodno omrežje je pretežno zgrajeno. Plinovod DN 200, tlaka 1 bar, poteka ob Letališki cesti. Od regulacijske postaje RV 13 je med Rogom in Gradisom, vzporedno z obstoječim, predviden plinovod dimenzije DN 200, nadtlaka 0,1 bar. Kapacitete plinovoda zadoščajo za predvidene potrošnike.

Preko območja poteka obstoječe vročevodno omrežje. Objekte je za potrebe ogrevanja in pripravo tople potrošne vode treba priključiti na vročevodno omrežje daljinske oskrbe s toplotno energijo.
Preko območja poteka obstoječe parovodno omrežje. Objekte je za potrebe po tehnološki pari treba priključiti na parovodno omrežje, napajano preko TE-TO Ljubljana.

Električno omrežje se napaja iz razdelilne transformatorske postaje RTP Polje 110/10 kV, od koder je ob Letališki cesti položeno večje število kablov. Tako bo možno predvidene trafo postaje priključiti na obstoječe 10 kV omrežje.
V koridorjih daljnovodov gradnja ni dovoljena, prav tako ni dovoljena posaditev drevja visoke rasti.

Javna razsvetljava je izvedena ob vseh javnih prometnicah.
Razsvetljava internih površin za ograjo ni povezana s sistemom javne razsvetljave. Enako velja za delovno ali dodatno varnostno razsvetljavo ob objektih.

PTT omrežje je vezano na RC Moste.
Obstoječe telefonsko omrežje je popolnoma izkoriščeno in ne omogoča vključevanja novih telefonskih naročnikov. Načrtuje se navezava na predvideno telefonsko centralo RDLU v BTC.

Območje urejanja MP 4/1 Letališče leži v III. varstvenem pasu vodnih virov, ozek pas ob predvideni severni obvozni cesti pa v II. varstvenem pasu vodnih virov.
Na obravnavanem območju je treba izvesti sanacijo v posameznih funkcionalnih enotah oziroma gradbenih parcelah v skladu s posebnimi merili in pogoji tega odloka.
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja, v skladu z zakonom o varstvu okolja si morajo investitorji pridobiti mnenje Ministrstva za okolje in prostor.
Za vse posege mora investitor pridobiti na izdelani investicijski program oceno vpliva posega na vodni vir.
Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor pridobiti celostno oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odobritev konkretnega posega v prostor, oziroma določitev pogojev za:
– varovanje vodnih virov,
– varstvo pred prekomernim hrupom,
– varstvo zraka,
– varstvo pred požarom.
Pred sanacijo ali gradnjo novih objektov, pri spremembi namembnosti objektov je potrebno sanirati teren.
Vse manipulativne površine, predvsem pa transportne poti, morajo biti utrjene, obdane z dvignjenimi robniki in kanalizirane preko tehnološke kanalizacije.
Zagotoviti je treba zajetje vseh iztrošenih požarnih vod oziroma drugih gasilnih sredstev.
Zasnova posameznih objektov ali celotnih proizvodno poslovnih kompleksov mora biti po principu lovilne sklede, kolikor to ni posebej omenjeno kot nepotrebno in nadomeščeno z drugačno tehnološko rešitvijo.
Dno temeljev mora biti najmanj 2 m višje od najvišjega znanega nivoja podtalnice.
Pri zasnovi vseh skladiščnih objektov ali prostorov morajo biti smiselno upoštevana tudi določila pravilnika o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.
Vse dopustne nevarne dejavnosti in dopustno skladiščenje nevarnih snovih mora biti nad površino.
Skladišča ne smejo biti zasnovana polivalentno. Skupni lovilni sistemi morajo zagotavljati kompatibilnost zajetih snovi.
Rešeno mora biti ekološko učinkovito razstrupljanje, varno začasno skladiščenje oziroma deponiranje vseh odpadkov.
Za energetsko preskrbo se ne smejo uporabljati tekoči derivati. Kjer se že uporabljajo, jih je treba postopno opustiti in nadomestiti z drugimi viri.

Komunalne odpadke je treba zbirati v urejenih smetnjakih.
Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti prometno dostopna, praviloma locirana znotraj gradbene parcele povzročiteljev komunalnih odpadkov.
Odstranjevanje odpadkov je treba rešiti v tehnološkem procesu, eventualne posebne odpadke (olja, barvila ...) je treba varno skladiščiti na za to posebno opremljenih in določenih mestih do končne dispozicije ali nevtraliziranja teh odpadkov.

Nekatere funkcionalne enote so zaradi lažje identifikacije poimenovane po današnjih uporabnikih, določila za posamezne funkcionalne enote pa so vezane le na posege oziroma dejavnosti in ne na trenutne uporabnike.
V vseh funkcionalnih enotah je dovoljena gradnja komunalne in energetske infrastrukture, potrebne za oskrbo in energetsko napajanje posameznih uporabnikov prostora.
Posebna merila in pogoji za posamezne funkcionalne enote načeloma opredeljujejo maksimalne višine obstoječih in predvidenih objektov. Odstopanja od opredeljenih vertikalnih gabaritov za posamezne funkcionalne enote so dovoljena, vendar le na podlagi izdelane predlokacijske preverbe.

F1
Severni del funkcionalne enote je treba zasnovati tako, da bo v programsko in oblikovno rešitev vključena POT.
Razsvetljava mora biti postavljena tako, da ne bo motila prometa po severni mestni obvoznici.
V stometrskem pasu severne obvoznice morajo biti objekti projektirani tako, da bodo ščiteni pred prekomernim hrupom.
Novogradnjo ob križišču Bratislavske in Leskoškove c. je treba zasnovati tako, da bo programsko in oblikovno poudarjen vhod v obravnavano območje.
V max. = 16 m.

F2 KUVERTA, INTERTRADE, MALO GOSPODARSTVO
Izraba površine funkcionalne enote mora biti zasnovana tako, da bo vsak posamezen objekt predstavljal del zaključene oblikovne celote.
V max. ob Bratislavski c. = 20 m.
V max. ob Leskoškovi c. = 16 m.
F3 VELETEKSTIL, INTERTRADE
Novogradnje so možne predvsem v smislu oblikovnega zaključevanja obcestnega prostora Leskoškove ceste.
V max. na gradbeni liniji = 5 m.
V max. na gradbeni meji = 16 m.
Na parceli VELETEKSTILA je treba:
– v mehaničnih delavnicah urediti poseben prostor z lovilno skledo za shranjevanje naftnih derivatov,
– opustiti odtok iz kanala za popravilo podvozij.
F4 PAPIROGRAFIKA
V max. = 16 m.

F5 YULON, SATURNUS
Vzhodni in zahodni del zazidave na območju funkcionalne enote je treba oblikovno povezati.
Novogradnje ali pomožne objekte ob križišču Bratislavske in Letališke c. je treba zasnovati tako, da bo programsko in oblikovno poudarjen vhod v obravnavano območje.
Na parceli Yulon je V max. = 20 m, razen na jugovzhodnem delu, kjer je V max. = 5 m.
Na parceli Saturnus je ob:
Leskoškovi c. V max. = 16 m,
Letališki c. V max. = 20 m in 5 m.
Za dejavnosti YULONA in SATURNUSA je treba, v skladu z določili zakona o varstvu okolja, izdelati sanacijski program.

F6 BTC CARINSKA CONA
V max. = 16 m.
Treba je:
– zagotoviti manjkajoče površine za mirujoči promet znotraj funkcionalne enote,
– opustiti skladiščenje nevarnih snovi v kletni etaži.
Širitev in urejanje novih parkirišč za vozila z nevarnimi snovmi ni dovoljeno.
F7 BTC CARINSKA CONA
Ob Letališki cesti je treba zasaditi visoko vegetacijo.
Dovoljena je delitev funkcionalne enote na 2 ali več gradbenih parcel.
V max. = 16 m ob Letališki c.
V max. = 40 m ob železniških tirnih napravah.

F8 RADENSKA, PLETENINA
Na parceli RADENSKE je treba zgraditi zadrževalni bazen pred izpustom kanalizacije z utrjenih površin v javno kanalizacijo in urediti skladišče olj na parceli PLETENINE.
V max. = 16 m ob Leskoškovi c.
V max. = 20 m ob Letališki c.
F9 KOMPAS MAGISTRAT
Severnemu delu funkcionalne enote je potrebno zagotoviti dostop po C8.
V max. = 20 m.
F10 GEOLOŠKI ZAVOD, ROG
Ob vzhodnem delu obstoječe parcele ROG, ob katerem poteka predvidena trasa obvozne proge, so dovoljena le vzdrževalna dela.
V max. = 20 m.
Za dejavnosti ROGA in Geološkega zavoda je treba, v skladu z določili zakona o varstvu okolja, izdelati sanacijski program.

F11 in F12 VOJAŠNICA MOSTE
Treba je:
– ugotoviti in sanirati obstoječe stanje,
– upoštevati celostno ekološko oceno dejavnosti,
– za posamezne je treba ugotoviti potrebo po izdelavi izvedenskega mnenja glede vplivov posega na prostor.
Dovoljena je gradnja (novogradnja, nadzidava, prizidave, pomožni objekti) proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje ter spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno namembnost območja urejanja.
Dovoljene so spremembe namembnosti, skladne z osnovno namembnostjo območja urejanja, vendar pa nova dejavnost ne sme motilno vplivati na okolico.
V območju koridorja predvidene obvozne proge, so dovoljena le vzdrževalna dela.
Na območju F11 in F12 je treba v skladu z zakonom o varstvu okolja izdelati sanacijski program. Sanacija mora biti zaključena pred kakršnimkoli posegom, s katerim bi bila dana možnost povečanja obsega dejavnosti.
Območje F12 prečka daljnovodni koridor 2 × 35 kV Kleče–Grosuplje, kjer ni dovoljena nobena gradnja, niti posaditev drevja visoke rasti.

Vsi dovoljeni posegi v prostor morajo predvsem ob zunanjih robovih obeh funkcionalnih enot vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam.

Priključki na javno cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira prometa in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti.
Objekti in dvorišča morajo biti dostopni za urgentni dovoz.

Obstoječi objekti in novogradnje se morajo priključiti na kanalizacijsko in vodovodno omrežje v skladu z določili predpisov s področja varovanja vodnih virov.
Kapacitete vročevoda zadoščajo za obstoječe in predvidene potrošnike.
Pred posegom v prostor je treba pridobiti podatke o legi in višini vojaške kanalizacije.
Posebne odpadke je treba varno skladiščiti na za to posebno opremljenih in določenih mestih do končne dispozicije ali nevtraliziranja teh odpadkov.

F13 GRADIS
V max. = 20 m
Treba je:
– zasaditi visoko vegetacijo ob Letališki c.,
– urediti prehodno skladišče dodatkov k betonu ali drugih kemikalij.
F14 INTEREUROPA
Oblikovanje: Pri zasnovi objektov na jugovzhodnem delu funkcionalne enote morata biti južna in vzhodna fasada vzporedni z gradbeno mejo (GM), jugovzhodni vogal objekta pa mora biti pravokoten in izborno oblikovan.
V max. = 20 in 16 m.
Razsvetljava mora biti postavljena tako, da ne bo motila prometa po vzhodni avtocesti.
F 15 CARINARNICA
V max. = 16 m.
F16 KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA
Oblikovanje: Pri zasnovi objektov na vzhodnem delu funkcionalne enote morata biti severna in vzhodna fasada vzporedni z gradbeno mejo (GM), severovzhodni vogal objekta pa mora biti pravokoten in izborno oblikovan.
V max. = 16 m.
Treba je urediti:
– skladišči za nevarne snovi v objektu in kontejnerju,
– primerno čiščenje odpadnih voda,
– namenske površine za lepila, barvila, razredčila in olja,
– v proizvodnih halah talne odtoke z lovilci olj, ki so lahko po potrebi tudi zadrževalni bazeni za manjša razlitja.
F17 IN F19
Dovoljena je obstoječa raba kmetijskih površin in ureditve ter vzdrževanje odprtih površin (komunalne, prometne ureditve) in zelenic.
F18 RTP POLJE
Dovoljena so vzdrževalna dela in funkcionalne dopolnitve (nadzidava, prizidava) za potrebe RTP Polje. Tehnološki proces določa višinski gabarit objektov in naprav.
Treba je zagotoviti stalno kontrolo oljetesnosti trafo postaje.
Dostop do RTP Polje se določi z enotnim dovoljenjem za gradnjo vzhodne avtoceste.

Uporabniki čistilnih naprav (Yulon, Saturnus, Rog) morajo redno vzdrževati in nadzirati neoporečnost delovanja čistilnih naprav tako, da zagotovijo avtomatizirano kontrolo izhodnih parametrov, v povezavi z alarmnim sistemom.

Podjetja (Intertrade, BTC, Radenska in druga), ki oddajajo skladišča ali dele skladiščnih površin manjšim podjetjem, so odgovorna za neoporečnost skladiščenja na celotnem območju, ki je v njihovi lasti ali upravljanju.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Moste-Polje,
– krajevni skupnosti, za katero veljajo določbe tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati tiste določbe odloka o sprejetju regulacijsko zazidalnih načrtov za območja zazidalnih otokov industrijske cone in servisne cone v Mostah - MM 2/1, MM 2/2, MM 4, MP 1/1, MP 1/2, MP 2 in MP 3 (Glasnik, št. 10/69), ki se nanašajo na območje urejanja MP 4/1 Letališče.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.