Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 16/90, 18/93, 47/93 in 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 59/99 – odločba US) in 17. člena statuta Občine Kamnik (Uradi list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Kamnik na 8. seji dne 10. 11. 1999 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt B8 – Zg. Perovo, ki ga je izdelal Projektivni Atelje – Arhing pod številko 25201-0013/97 v septembru 1998 in uskladil v oktobru 1999.

Zazidalni načrt obsega pogoje za graditev v obstoječi stanovanjski soseski, na dodanih površinah za stanovanjsko gradnjo, na območju mestoslužnih dejavnosti, ter pogoje za dograditev potrebne komunalne in prometne infrastrukture. Njegovi sestavni deli so:
– odlok,
– obrazložitev prostorskih posegov,
– grafični prikazi prostorskih pogojev,
– soglasja pristojnih služb.

Na zahodni strani poteka meja od jugozahodnega roba parcele 858 po vzhodnem robu obvoznice do Perkove ulice. Po njenem severnem robu gre nato do parcele 795/16, jo prečka in zajame še del parcele 795/22. Dalje poteka po vzhodnem robu parcele 795/44, 795/51 in 795/53 ter po njenem južnem robu doseže parcelo795/47. Nato poteka po Z robu parcel 795/47, 795/13, 795/15 in 826/2. Tu se obrne proti vzhodu in zaobjame parcele 831/1 ter 910/1. Dalje teče po severovzhodnem robu ceste Na bregu s parcelno št. 1477/3 vse do vzhodnega roba parcele 918/5, z vključitvijo parcele 916/3. Tu se obrne proti jugu in poteka po vzhodnem robu parcel 918/5, 918/4, 918/3, 918/2 in 918/1, kjer ostro zavije proti zahodu z vključitvijo parcel 897/22, 1506/1, 893, 1476/8 in nato po južnem robu parcele 1476/7 do južnega roba parcel 885/19. Tu se obrne proti zahodu in nato proti severu potekajoč po zunanjem robu parcel 885/18, 885/13, 885/12, 885/11, 885/10, 884/10, 884/9, 884/8, 883/17, 8883/16 in 883/15. Tu se ostro obrne proti zahodu in zaobjame del parcele 879 in 882/1 in parcele 882/3, 882/4 in 881/2. Nato poteka po zunanjem robu parcele 843/4, 880/2, 849/9, 849/12, 849/15, 849/17, 849/2, 849/3 ter po zunanjem robu parcele 857/3 in 860/3 do izhodišča vogala parcele 858. Vse parcele so v katastrski Občini Kamnik.

Na območju, ki se obdeluje s tem zazidalnim načrtom, je predvidena:
1. Individualna stanovanjska gradnja, razdeljena na osem sosedstev od S1 do S8:
S1 – vključuje 40 obstoječih individualnih objektov in 6 novih individualnih stanovanjskih objektov, od tega 4 × tip D in 1 × tip C (brez garaže) in 1 × nov stanovanjski objekt v maksimalni tlorisni izmeri 7 × 9 m;
S2 – vključuje 16 obstoječih individualnih objektov in 20 novih individualnih stanovanjskih objektov, od tega 3 × tip B, 7 × tip C, 2 × tip C1, 5 × tip D in 3 × tip A1;
S3 – vključuje 27 obstoječih individualnih objektov in 9 novih individualnih stanovanjskih objektov tip “plomba”;
S4 – vključuje 8 obstoječih vrstnih objektov;
S5 – vključuje 3 obstoječe individualne objekte in 2 nova individualna stanovanjska objekta tip“plomba”;
S6 – vključuje 6 obstoječih vrstnih objektov, 1 × nov vrstni objekt tip “plomba” in 5 novih individualnih stanovanjskih objektov tip A;
S7 – vključuje 10 obstoječih vrstnih objektov od tega 3 dvostanovanjske in 13 individualnih stanovanjskih objektov;
S8 – vključuje 4 obstoječe individualne objekte in 3 nove individualne stanovanjske objekte tip “plomba”.
2. Mestoslužne dejavnosti so predvidene na prostih površinah ob obvoznici. Razdeljene so na tri sklope od M1 do M3:
M1 – vključuje bencinski servis in 2 objekta za različne namembnosti v okviru mestoslužnih dejavnosti, ki nimajo predvidenih povečanih negativnih emisij v okolje oziroma je te v zakonskih okvirih možno obvladati (v nadaljevanju: oskrbni objekti). V okviru danih površin so predvidena tudi ustrezna parkirišča, dovozi, manipulativne površine in zelenice z okrasno nizko in visoko vegetacijo;
M2 – vključuje obstoječo veterinarsko postajo in 2 predvidena oskrbna objekta s pripadajočimi uvozi, parkirišči in zelenicami;
M3 – vključuje 1 oskrbni objekt, večje število javnih parkirišč, zelene površine in TP.
Za vse novo predvidene objekte za mestoslužne dejavnosti na območjih M1, M2 in M3 mora k lokacijski dokumentaciji dati soglasje tudi KS.
3. Javna površina znotraj stanovanjske soseske vključuje asfaltirano ploščad v velikosti košarkarskega igrišča za igro večjim otrokom, 14 PM, igralni park s peš potjo, klopmi, igrali za manjše otroke ter ustrezno okrasno vegetacijo.
4. Prometna in komunalna infrastruktura je kot vzporedna funkcija zgoraj naštetim posegom opredeljena in delno že zgrajena.
5. Obstoječe gozdne in travne površine, ki niso predvidene za pozidavo in so se ohranile večinoma zaradi strme konfiguracije terena. Njihova funkcija se ohranja v javni ali v zasebni lasti.

Odmiki novo predvidenih objektov od parcelnih meja so min 4 m. Manjši odmik je lahko le s soglasjem soseda. Pri objektih, ki so bili zgrajeni ali predvideni z ZN iz leta 1989 (t.i. plombe) se odmik ne spreminja in je tak kot je bil predviden v citiranem ZN.
Pri zasaditvah dreves ali grmovnic ob cesti in v križiščih in postavitvi ograj, oziroma živih mej, je potrebno upoštevati odmik 1 m od cestišča, razen v primerih, kjer je ob cesti predviden ali zgrajen pločnik. Ukrep je potreben zaradi preglednosti na ovinkih, zimske službe in popravil ali dogradnje komunalnih vodov. Kjer teh pogojev ni mogoče realizirati, odgovarja za morebitne posledice in nastalo škodo lastnik parcele. Če cestno telo posega zaradi konfiguracije terena z brežinami in useki v parcele zasebnih lastnikov, se mora to zemljišče odkupiti in je last upravljalca ceste.
Lastniki zemljišča v metrskem pasu ob cesti so dolžni dovoliti upravljalcem ceste in komunalne infrastrukture potrebna vzdrževalna dela.
Dosledno je potrebno ohraniti vse zelene površine, ki niso predvidene kot gradbene parcele in tiste, ki so na zasebnih parcelah, kjer nov objekt ni predviden.
Posegi v gozdne površine, ki niso predvidene kot gradbene parcele, niso dovoljeni, razen tistih, ki so potrebni za ohranitev gozda.
Obstoječe strme travne ali neporaščene brežine naj se zasadijo s takšno vegetacijo, ki ima močan splet korenin, da se zmanjša nevarnost plazov in drsenja terena.
Zaželene so zasaditve visoke in nizke okrasne vegetacije na individualnih gradbenih parcelah.
Zeleni pas ob obvoznici med cesto in predvidenimi objekti naj se zasadi s posamičnimi drevesi in nizko vegetacijo, da ostane odprt pogled do novih objektov mestoslužnih dejavnosti.
Območje skupnih površin okoli večnamenske ploščadi naj se parkovno uredi in proti stanovanjskim objektom gosteje zasadi.
Na gradbenih parcelah, ki so poraščene z gozdom, naj se drevesa posekajo samo v tolikšni meri, kot je to nujno potrebno za izgradnjo in varnost objekta. Zlasti to velja za gozd v soseski S6, kjer so predvideni objekti tipa A.
Ob območjih kmetij naj se obvezno ohrani oziroma vzpostavi vegetacijski rob z intenzivno zasaditvijo sadnega drevja.

Objekti za mestoslužne dejavnosti
Bencinski servis
Sklop servisa vključuje bencinski servis z nadstrešnico pretakalne ploščadi, avtopralnico, menjavo olja ter prodajo gospodinjskega plina v jeklenkah.
Celota bo oblikovana skladno z lokalnimi razmerami s fasadnimi poudarki proti cesti. Objekt bo zidana konstrukcija, krita z dvokapno streho s čopom na izvozni strani. Območje objekta bo glede na osnovni teren delno nasuto in delno vkopano z urejeno obodno brežino. Ploščad bo imela dvakrat dva zaporedna otoka oziroma pet vzporednih pasov in mimobežni pas za avtopralnico in za polnjenje rezervoarjev. V sklopu zunanje ureditve so predvidena parkirna mesta izključno za potrebe objekta, prostor samopostrežnega notranjega čiščenja osebnih vozil in prostor menjave olja. Povozne površine pretakalne ploščadi bodo betonirane, ostale asfaltirane, pohodne tlakovane, prehodi med različnimi nivoji pa bodo omogočali dostopnost invalidnim osebam. Po končani gradnji bo okolica objekta ustrezno hortikulturno urejena z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in drevja proti cesti, z zelenico v nivoju ceste, v ozadju pa z zatravljenimi brežinami z mehkimi prehodi brez podpornih zidov.
Ostali objekti
Ker funkcija in namembnost še nista definirani, dokler ne bo znan posamezni investititor, je v zazidalnem načrtu prikazana maksimalna tlorisna izraba, znotraj katere se oblikujejo objekti glede na zahtevano funkcijo. Vertikalni gabarit ne sme presegati višine K+P+1+M, pri čemer kota kletne etaže ne sme segati pod koto 361 m. Nakloni strešin naj bodo od 40° do 45° Oblikovanje kubusov in fasadnih elementov naj bo kvalitetno, kot to zahtevajo javni objekti na vhodu v mesto.
Stanovanjski objekti – skupni imenovalec je naklon strešin od 40° do 45°.
Tip plomba se vključuje med obstoječe že zgrajene objekte, ki se razlikujejo po sklopih v posameznih soseskah. Njihovi gabariti po sklopih so sicer podobni, arhitektonsko oblikovanje pa je zelo heterogeno, tako da skupnega imenovalca razen naklona strešin od 40° do 45° ni mogoče najti. Zato tip plomba ni posebej opredeljen, mora pa slediti gabaritom objektov, med katere se vključuje.
Tip A je predviden za strm teren, zato se z daljšo stranico prilagaja plastnicam. Gabarit K+P+M je strmini prilagojen s kletjo, ki je na spodnji strani dostopna s ceste (uvoz v garaže), na zgornji strani pa vkopana. Tlorisna dimenzija je 9 m × 17 m.
Tip A1 je enak tipu A, le da ima dvojno garažo v pritličju razširjeno za 2 m, ker je uvoz od zgoraj.
Tip B je predviden za teren v naklonu in ima obliko atrijske hiše. Gabarit K+P+M je strmini prilagojen s kletjo, ki je na spodnji strani dostopna s ceste (uvoz v garaže), na zgornji strani pa vkopana. Tlorisna dimenzija je 14 m × 14 m z izsekom atrija 6 m × 6 m.
Tip C je predviden za teren v naklonu. Gabarit K+P+M je strmini prilagojen s kletjo, ki je na spodnji strani dostopna s ceste – uvoz v garaže), na zgornji strani pa vkopana. Tlorisna dimenzija je 9 m × 12 m z možnostjo dostopa v garažo z dveh strani.
Tip C1 je enak tipu C, le da ima dvojno garažo kot prizidek v pritličju, ker je uvoz na koti pritlične etaže.
Tip D je predviden za nagnjen ali raven teren. Garaža je v kleti ali v pritličju. Gabarit je K+P+M. Objekti imajo na vzdolžni fasadi, kjer je klet vidna, gang. Pri teh objektih je možno polovico daljše strešine podaljšati za nadstrešek ali izvesti prizidek dvojni garaži na koti kleti.

Oporni zidovi
Zaradi specifične konfiguracije terena je že zgrajenih precej opornih zidov, ki so obloženi z lomljencem ali le betonski. Vse obstoječe oporne zidove je potrebno ozeleniti z zimzelenimi rastlinami (plezalkami ali povešalkami), še zlasti tiste, ki so višji od 1 m. Pri objektih vrstnih hiš so zaradi višinskih razlik oporni zidovi neizbežni, še posebej na južni strani, kjer so običajno dnevni prostori, medtem ko naj se na severni strani, kjer je le mogoče, premošča višinske razlike z nižjimi opornimi zidovi in z brežinami.
Vse nove oporne zidove in zunanje nivojske stopnice, je treba obdelati v projektih zunanje ureditve v fazi PGD.
Vse nove oporne zidove med parcelami vrstnih hiš se zgradi, če se soseda ne dogovorita drugače, osno med obema parcelama in na stroške obeh uporabnikov parcel.
Oblikovne sanacije obstoječih objektov
Vse kleti, ki so vidne in močno vizualno izpostavljene, je potrebno do okenskih parapetov zasuti in brežino zasaditi z okrasnim drevjem ali grmovnicami. Preostali del vidne kleti je potrebno temneje obarvati.
Na parceli št. 904/24 je investitor kletno etažo zgradil do parcelnih meja. Po zazidalnem načrtu iz leta 1989 je bil na tem mestu predviden vrt. Če investitor za izveden poseg dobi soglasje vseh sosedov oziroma odbora sosesk S6, S7 in S8, ki je bil pooblaščen za pripravo izhodišč novega ZN, je streho tega objekta potrebno zatraviti, med cesto spodaj in ploščo pa nasuti brežino z izseki za okna ter jo ozeleniti z nizkim grmičevjem. V nasprotnem primeru je potrebno dograjeno etažo odstraniti in jo nadomestiti z vrtom oziroma zelenico, kot je bilo predvideno s citiranim zazidalnim načrtom. Funkcija pridobljenih prostorov je lahko le v skladu s členi tega odloka.
Ostale objekte, ki so zgrajeni z odmiki od prvotnega zazidalnega načrta s sanacijo ni mogoče spremeniti brez porušitve. Ta tudi ne bi bila smiselna, ker spremembe, ki so nastale, ne vplivajo odločilno na značaj in funkcijo soseske kot celote. Nekatere so bile nujne, oziroma pripomorejo celo k boljši funkcionalnosti.
Prizidave, nadzidave
V sklopu funkcionalnega zemljišča objekta so možne prizidave v velikosti 30% osnovnega gabarita. Prizidek se mora oblikovno skladati z osnovnim objektom z nakloni in barvami strešin ter tudi z obliko oken in vrat.
Nadzidave so dovoljene z dvigom kolenčnega zidu do višine max. 1,20 m pri gabaritu K+P+M.
Za vse posege, kjer je odmik predvidene gradnje manjši od 4 m, je potrebno soglasje mejašev.
Pomožni objekti
Gradnja le-teh je dovoljena na funkcionalnem zemljišču objekta, v skladu z odlokom o določitvi pomožnih objektov in drugih posegih v prostor na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 70/98).
Gradnja le-teh ni možna na označenih zelenih površinah ali v gozdu kljub lastništvu.

V okviru stanovanjskih objektov je dovoljeno del objekta nameniti poslovnim ali oskrbnim dejavnostim, ki niso hrupne čez zakonsko predpisani nivo za stanovanjsko sosesko in nimajo drugih motečih vplivov na okolico (smrad, dim ipd.) ter so v skladu z zakonom o varstvu okolja (Uradni list SRS, št. 32/93)
V objektih je dovoljeno urediti tudi gostinske lokale, vendar le v manjšem obsegu, s časom obratovanja izključno podnevi.
Za spremembo namembnosti v poslovne ali oskrbne dejavnosti je potrebno soglasje sosedov.
Na območju mestoslužnih dejavnosti so možnosti za dejavnosti širše, vendar morajo le te ostati okolju prijazne, oziroma v mejah zakonsko dopustnih emisij za mestna območja. Soglasje zanje mora dati tudi krajevna skupnost.

Ob obvoznici ostaja trimetrski pas zelenice, v katerem so tudi avtobusna postajališča. Po celi dolžini soseske med obema postajališčema se uredi pločnik.
Križišče K4 je zgrajeno z levim zavijalnim pasom za sosesko, križišče K1 na severni strani pa se rekonstruira, in sicer s tehničnimi elementi: računska hitrost za izračun geometrije 90 km/h, širina vozišča 6 m. Enako izhodišče velja za novo križišče K5 južneje od K4, namenjeno desnemu zavijanju na bencinsko črpalko, le da je uvoz širok 5 m.
Na križišča K1 in K4 se priključujejo zbirne krožne ceste “a” in “b” s širinami 6 m in 5,5 m ter enostranskim pločnikom širine 1,6 m. Na cesto “a” se priključuje glavna dostopna cesta “c” za višje ležeče soseske S6, S7 in S8, ki ima širino 5 m in enostranski pločnik 1,60 m.
Uredi se semaforizacija križišča K 4 in K1.
Ostale povezovalne ceste so široke 4,5 m in 3,5 m, vse brez dodanih pločnikov.
Uvozne ceste k objektom imajo minimalno širino 3 m.
Pločniki so ali asfaltirani ali zgrajeni iz tlakovcev.
Mirujoči promet se realizira v garažah, ki so locirane v stanovanjskih objektih, ali na parkiriščih na območju mestoslužnih dejavnosti oziroma ob mnogonamenski ploščadi.
Gradbena dovoljenja za novopredvidene objekte v soseski S2 in S6 se lahko izdajo šele, ko se zaključi izgradnja dostopne ceste “c” od njenega odcepa do uvoza v sosesko S7 in zgradi prometna infrastruktura v soseski S7 in S8 v skladu z izhodišči tega ZN.

Kanalizacija
Kanalizacija je projektirana v mešanem sistemu. Na mestih, kjer je bilo možno, se je izdelalo ločevanje. Tega je zelo malo in zajema predvsem določene odseke cest in drenažne oziroma zaledne vode.
Obravnavano območje je s kanalizacijo že dokaj dobro opremljeno. Kanalizacijski sistem, ki gravitira proti projektiranemu pretočnemu bazenu meteornih vod (PBMV), še ni v funkciji.
Novo projektirana kanalizacija se ločuje na 6 območij glede na nove objekte in na kanale, na katere le-ti gravitirajo.
Območje A – zajema štiri nove stanovanjske objekte. Objekti niso zajeti v hidravličnem izračunu mešanega sistema tako, da je to območje čista obremenitev kanalizacijskega sistema.
V izogib ustvarjanja neprepustnosti nižje ležečih kanalizacijskih cevi in poplavljanja kanalizacijskega sistema je na tem območju načrtovana rešitev ločenega sistema kanalizacije.
Sanitarne odpadne vode bodo speljane v obstoječo kanalizacijo, meteorne pa v obstoječi potok. V primeru zaraščenosti in slabe urejenosti potoka, ga je treba urediti v skladu z zahtevami pristojne vodnogospodarske službe.
Območje B – ima oznako M3. Vključuje en objekt za mestoslužne dejavnosti in parkirišča.
Zaradi prisotnosti potoka in reke Kamniške Bistrice, je načrtovana izvedba ločenega sistema kanalizacije. Sanitarne odpadne vode bodo speljane v obstoječo kanalizacijo, meteorne pa v bližnji potok in po njem v Kamniško Bistrico.
Meteorne vode s parkirišč je treba zbrati in odvesti preko lovilcev olj in maščob.
Območje C – vključuje M1 in M2 s tremi objekti za mestoslužne dejavnosti, bencinsko črpalko in parkirišči.
Zaradi bližine potoka in cestnega propusta pod kamniško obvoznico je načrtovana izvedba ločenega sistema kanalizacije.
Sanitarne odpadne vode bodo speljane v že projektirani sanitarni kanal, ki poteka iz PBMV. Njegova priključitev je predvidena v glavni kanalizacijski kolektor, ki poteka na nasprotni strani obvoznice.
Meteorne vode bodo speljane v potok. Pred iztokom v potok je potrebno zgraditi ustrezno dimenzionirani lovilec olj in maščob. Odtoki iz avtopralnice bodo vodeni preko usedalnika in regeneratorja nazaj v proces. Le 10% vode iz usedalnika bo odvedeno v odtok.
Do tega območja poteka že zgrajena kanalizacija. Izvesti je potrebno še PBMV in vso dotočno in iztočno kanalizacijo.
Območje D – predvidena je gradnja treh novih stanovanjskih objektov in dveh, ki sta bila predvidena že s prvim zazidalnim načrtom. Njuna lokacija je od prvotne premaknjena proti severu. Ker sta omenjena dva objekta locirana na obstoječi kanalizaciji, bo le-to treba prestaviti po posebnem predlogu oziroma načrtu. Načrtovana je rešitev kanalizacije v mešanem sistemu – en skupni kanal.
Pri novih treh objektih bo potrebno paziti na niveleto pritličja, ki jo je treba prilagoditi možni koti priključitve na obstoječo kanalizacijo po prikazanem predlogu.
Območje E – predvidena gradnja dveh novih stanovanjskih objektov.
Zaradi bližine potoka je načrtovana izvedba ločenega sistema kanalizacije. Sanitarne odpadne vode bodo speljane v predvideno kanalizacijo mešanega sistema, ki bo pritekla iz višje ležečega območja.
Meteorne vode bodo speljane v potok. V primeru potrebe je treba očistiti potok tako, da bo dosežena ustrezna propustnost.
Glede na novo stanje je načrtovana izvedba spremembe projektne dokumentacije za odvajanje odpadnih vod iz višje ležečih stanovanjskih objektov, ki so v gradnji.
Ob gradnji predvidenega kanala, ki bo potekal ob potoku je treba urediti tudi strugo potoka.
Območje F – novi del naselja S2
Projektna dokumentacija za odvajanje odpadnih vod tega območja je izdelana v mešanem sistemu.
Glede na novo pozidavo se površina območja dosti ne spreminja, tako da se načrtuje vzpostavitev že projektirane rešitve. Predvideni stanovanjski objekti bodo priključeni na projektirano kanalizacijo. Zadnja stanovanjska hiša severno ob cesti se mora priključiti na že zgrajeno kanalizacijo.
Vodovod
Zgrajeno je vodovodno omrežje, ki je razdeljeno na dve višinski coni. Za nizko cono do kote 409 m je predvidena vodooskrba neposredno iz obstoječega vodovodnega omrežja s priključitvijo na cevovod DN 125 ob kamniški obvoznici. Napajanje nizke cone je predvideno preko vodohrana s koto gladine 429 m.
Za visoko cono nad koto 400 m je za vodooskrbo zgrajena hidropostaja. Na to cono je s povezovalnim vodovodom priključena tudi soseska S4, ki je po prvotnem načrtu gravitirala na nizko cono.
Potrebno bo zgraditi skupni vodohran s kapaciteto 200 m3 na koti 455 m izven območja zazidalnega načrta, ki bo zagotavljal poleg potrebne požarne vode kontinuirano preskrbo z vodo z ustreznim tlakom za vse potrošnike. S tem bi se izognili odvisnosti od električne energije.
Novi objekti se priključujejo na zgrajeno vodovodno omrežje.
Lastnina d. o. o., Steletova 8, Kamnik in Stanovanjska zadruga Kamnik sta dolžni na osnovi sklenjene pogodbe z dne 10. 5. 1995, v kateri so navedene parcelne številke za 34 stanovanjskih objektov v soseski S7 in S8, zagotoviti zadosten pritisk vode. Če s priključitvijo novo zgrajenih individualnih stanovanjskih objektov na območju visoke cone ne bo moč zagotoviti zadostnega pritiska vode, sta do izgradnje vodohrana dolžni Lastnina d.o.o. in Stanovanjska zadruga Kamnik povečati dovodne cevi do hidropostaje in povečati moč elektro motorjev.
Elektroomrežje
Priključitev objektov mestoslužnih dejavnosti
Zaradi priključitve objekta O5 na električno omrežje je potrebno zgraditi novo TP Perovo Perkova.
Objekt O5 bo priključen na novo TP preko lastnega kabelskega izvoda. Na novo TP je potrebno priključiti tudi objekt veterinarskega zavoda, ter prižigališče javne razsvetljave.
Lokacija nove TP je na južni strani objekta O5 tik ob parkirnem prostoru, od koder je predviden dostop do TP.
O1, O2, O3, O4 in BS bodo priključeni na obstoječo TP Industrijska cona z lastnimi kabelskimi izvodi.
Če bo že zgrajena TP Perovo Perkova, je možna priključitev objektov O3 in O4 na novo TP.
Priključek stanovanjskih objektov
Novi stanovanjski objekti v soseski S2, S3, S6 in S8 bodo priključeni na obstoječe nizkonapetostno omrežje TP Zgornje Perovo. Objekti tipa A, B, in C oziroma C1 v soseski S2 in S6 bodo priključeni preko lastnega kabelskega izvoda.
Novi stanovanjski objekti v severnem delu ZN v soseski S1 bodo priključeni v prvi fazi na obstoječe nizkonapetostno omrežje TP Perovo, v II fazi pa na novo TP Perovo Perkova.
Telefonsko omrežje
Je v celoti realizirano. Omrežje je vključeno v ATC Kamnik. Novi objekti bodo priključeni na obstoječe omrežje, vendar je potrebno izdelati projekt, ki ga lahko izdela za ta dela registrirana projektantska organizacija po predhodni pridobitvi projektne naloge, ki jo izda Telekom Slovenije.
Sistem kabelske televizije
Je v celoti realiziran. Po podatkih upravljalca in izvajalca poteka po istih trasah kot telefonski kabel. Izjema je le odsek od veterinarske postaje v ravni liniji do ceste “a”. Izveden je bil po projektu PGD in PZI št. 5336332, ki ga je izdelalo podjetje PAP Informatika inženiring d.o.o. za Zg. Perovo, za ostali del pa je v izdelavi izvedbeni načrt pri podjetju EVO d.o.o. v Domžalah.
Zavod KKS Kamnik priporoča zaradi interneta dvosmerne podatkovne povezave z optičnimi vlakni. V tem primeru bi morali za zagotovitev trenutnih potreb in za razvoj zagotoviti:
– cevno kanalizacijo za kompleten projekt z možnostjo priključitve na obstoječi KKS sistem;
– cevno kanalizacijo 1 × Ø50 mm za razvod celotne trase
– cevno kanalizacijo 1 × Ø50 mm za dodatne komunikacijske povezave;
– sistem mora biti na odcepnih mestih opremljen s kabelskimi jaški dimenzij 1000 × 1200 × 1000 mm s klasičnim litoželeznim pokrovom 600 × 600 mm;
– priključki na objekte se izvedejo iz najbližjega kabelskega jaška z 2 × Ø50 mm in na fasadni omarici 500 × 600 × 150 mm.
Plinsko omrežje
Predvidena plinifikacija območja ZN B8 Zgornje Perovo bo realizirana v IV. etapi v skladu s predvideno plinifikacijo celotnega mesta Kamnik na osnovi PGD in PZI, ki ga je izdelal IBE Ljubljana.
Primarni plinovod dimenzije PEHD 160 S5 bo povezan s puščenim odcepom na zahodni strani Kamniške Bistrice. Križanje plinovoda in Kamniške Bistrice je detajlno obdelano v projektu št. R/363, april 1998, ki ga je izdelalo podjetje Hidrotehnik, d.d., Ljubljana. Trasa plinovoda prečka obvoznico Ljubljana–Kamnik s podvrtavanjem in se nadaljuje po celotnem območju Zgornje Perovo do Perkove ulice, kjer je puščen odcep za povezavo s III. etapo plinifikacije na Palovški cesti.
Hišni priključki bodo izvedeni skladno s priporočilom DVGW G 459. Točne lokacije hišnih priključkov bodo določene na osnovi ogledov objektov.

Gradbena dovoljenja za nove objekte v soseski S2 in S6 se lahko izdajo šele, ko se zaključi izgradnja predvidenih komunalnih vodov, ki potekajo po cesti “c” od njenega odcepa do uvoza v sosesko S7 v skladu z izhodišči tega ZN.

Meteorno vodo s parkirišč, cest in drugih utrjenih površin je pred izpustom v kanalizacijo potrebno očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj in maščob.
Vse vode iz bencinske črpalke bodo speljane v odvodnik, pri čemer bodo površinske vode vodene preko ustrezno dimenzioniranih oljnih separatorjev, za pretakalno ploščad pa preko separatorja z zasunom in koalescenčnim elementom.
Odtoki iz avtopralnice bodo speljani preko usedalnika in regeneratorja nazaj v proces in le 10% vode iz usedalnika v odtok, sanitarni odtoki pa v odsek fekalne kanalizacije med pretočnim bazenom visokih voda in priključkom na primarni fekalni kanal.
Dvoplaščni rezervoarji za goriva do skupno 200 m3 prostornine bodo vkopani v zelenici vzporedno s cesto, požarno ustrezno odmaknjeni od objektov in parcelnih mej. Za iztakanje goriv je predvidenih šest multiproduktnih črpalnih agregatov, po eden na otoku in dva ob zelenici. Pretakanje goriva bo urejeno z zaprtim, ekološko varnim sistemom.
Območja od M1 do M3 se uvrstijo v območje s 3. stopnjo varstva pred hrupom. Območje sosesk od S1 do S8 pa v območje z 2. stopnjo varstva pred hrupom.

Namembnost zemljišč ostaja do realizacije posegov nespremenjena. Trajni posegi, ki niso v skladu z izvedbenim načrtom na teh zemljiščih niso dovoljeni.

Obveznosti Lastnine d.o.o. glede ureditve prometne in komunalne infrastrukture, ki izhaja iz skupnega lokacijskega dovoljenja št. 351–254/94–5/50 z dne 14. 10. 1994, odloka ZN B8 Zg. Perovo z dne 21. 3. 1989, pogodb na podlagi ZN iz leta 1989 in pogodb št. 462–176/95 z dne 18. oziroma 20. 12. 1995 ter št. 46200-0107/97 z dne 9. 7. 1997, s sprejetjem novega odloka ne ugasnejo.

Investitorji in izvajalci so dolžni pri izvajanju predvidenih posegov zagotoviti:
– realizacijo posegov v skladu s PIN, kar velja zlasti za prometno infrastrukturo;
– pri realizaciji prometne infrastrukture je potrebno zagotoviti zemljišča za izvedbo, kot je prikazano v predlogu gradbenih parcel;
– območje v soseski S2 severno od povezovalne ceste “c”, kjer je predvidena novogradnja stanovanjskih objektov in igrišča s parkiriščem je potrebno obravnavati enotno, ga enotno odkupiti in zagotoviti ureditev skupnih površin hkrati z gradnjo individualnih objektov;
– določiti je potrebno skupnega oskrbnika za vzdrževanje skupnih površin (parkirišča, igrišče, park), ki ga financirajo vsi uporabniki prostora;
– pred izgradnjo objektov tipa A v soseski S6, je potrebno pridobiti lokalno geotehnično poročilo;
– lastniki obstoječih objektov so dolžni opraviti sanacijo na svojih parcelah skladno s tem odlokom.
– za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z odmiki od prvotnega zazidalnega načrta B8 Zg. Perovo (Uradni list SRS, št. 13/89) in njegovimi spremembami iz 17. člena odloka, so lastniki oziroma investitorji dolžni pred izdajo dovoljenja za legalizacijo izvedenega posega poravnati sorazmerni del stroškov izdelave PIN.

Pri izvajanju posegov na ureditvenem območju niso dovoljena odstopanja od namembnosti predvidenih posegov. Na območju mestoslužnih dejavnosti je funkcija opredeljena širše, zato je potrebno, ko bodo znani investitorji in točna namembnost objekta, za vsak objekt posebej izdelati lokacijsko dokumentacijo, ki mora biti v skladu s tem odlokom.
Odstopanja od gabaritov stanovanjskih objektov so lahko max ± 1 m, v višino pa ne smejo presegati predvidene etažnosti.
Višina kolenčnega zidu je lahko max 1,20 m.
Pri trasah cest je dovoljeno manjše prilagajanje trase v prostoru zaradi lastništva, ni pa dovoljeno spreminjati predvidenih širin vozišča in pločnika.
Pri komunalni infrasrukturi je možno odstopanje od potekov predvidenih tras, če se pojavijo utemeljene zapreke zaradi lastništva ali ustreznejše rešitve.

S tem odlokom se razveljavi odlok o sprejetju zazidalnega načrta B8-Zg. Perovo (Uradni list SRS, št. 13/89), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta B 8-Zg. Perovo v Kamniku (Uradni list RS, št. 19/91), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta B8-Zg. Perovo v Kamniku (Uradni list RS, št. 22/92) ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta B8-Zg. Perovo v Kamniku (Uradni list RS, št. 39/93).

Nadzor nad izvajanjem ureditvenega načrta opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Zazidalni načrt je na vpogled občanom in pravnim osebam na Oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, takrat preneha veljavnost odlokov, citiranih v 17. členu odloka.