Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 27. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 6. izredni seji dne 30. 9. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja VP 1/2 Rudnik, ki ga je izdelal URBI d.o.o. Trnovski pristan Ljubljana, št. projekta 59, novembra 2001.

Zazidalni načrt vsebuje:

– besedilo odloka o zazidalnem načrtu,
– obrazložitev odloka,
– soglasja,
– grafične priloge:
– izsek iz dolgoročnega plana                          M 1:5000,
– kopijo katastrskega načrta                           M 1:1000,
– zazidalno situacijo                                  M 1:1000,
– prometno ureditev                                    M 1:1000,
– zbirni načrt komunalnih in
energetskih vodov in naprav                            M 1:1000,
– načrt zelenih površin                                M 1:1000,
– načrt rušitev                                        M 1:2000,
– načrt gradbenih parcel in načrt
zakoličbe                                              M 1:1000,
– prerezi                                              M 1:1000.

Meja območja zazidalnega načrta poteka na severozahodu po parcelah št. 350/673, 350/676, 350/674, 350/726, 350/727, 350/553, 350/552, 350/551, 350/546, 350/542, 350/538, 350/536, 350/534, 350/533, 350/531, 350/528, 350/526, 350/524, 350/522, 350/561 v k.o. Karlovško predmestje, po parcelah 350/558, 350/556, 350/555 v k.o. Rudnik, po parcelah št. 626/18, 245/119, 627/22 v k.o. Karlovško predmestje ter po parcelah št. 2326/2, 27/2, 244/56, 20/6, 20/8, 19/7, 19/5, 2267/2, 2336 v k.o. Rudnik. Na vzhodu poteka meja po parceli št. 2327/2 v k.o. Rudnik in na jugu po parcelah št. 52/8, 52/5, 50/3 v k.o. Rudnik ter po parcelah št. 248/110, 248/105, 248/104, 248/99, 248/98, 248/93, 248/91, 248/86, 248/80, 248/75, 248/70, 248/65, 248/60, 248/57, 245/88, 245/87, 245/294, 245/291, 245/304, 627/37, 248/165, 246/166, 246/149, 248/141, 246/136, 246/129, 246/126, 246/117, 246/114, 246/105, 246/102, 246/93, 246/90, 246/80, 246/78, 246/69, 246/66, 246/38, 350/736, 350/731, 350/729, 350/724, 350/676 v k.o. Karlovško predmestje.
Površina območja zazidalnega načrta meri 783.000 m2.

Območje zazidalnega načrta je namenjeno za skladiščno transportne, proizvodne, servisne, storitvene, poslovne, trgovske, gostinske in rekreativne dejavnosti.
Na posamezni gradbeni parceli so dopustne spremembe dejavnosti, skladno z osnovno namembnostjo zazidalnega načrta in pod pogoji:
– da je sprememba usklajena s sosednjimi dejavnostmi in da ni moteča za sosednje dejavnosti,
– da je zagotovljena ustrezna dostopnost in število parkirnih mest po normativih,
– da je zagotovljena ustrezna oskrba s komunalno in energetsko infrastrukturo.

Zazidalni načrt določa odstranitev objektov na parcelah št. 26/14, 26/9, 47, 48/1, 49/1, 49/12, 49/9, 49/13 v k.o. Rudnik ter objektov na parcelah št. 245/105, 245/107, 245/109, 245/111, 245/113, 245/115, 245/117, 248/42, 248/45, 248/48, 248/62, 248/63, 248/72, 248/73, 248/82, 248/83 v k.o. Karlovško predmestje.

Območje zazidalnega načrta je razdeljeno na 17 funkcionalnih enot od katerih je 14 predvidenih za pozidavo (A1/2, A3, A4, A5, A6, A7, A8, B, C1, C2, C3, D1, D2 in E). Funkcionalne enote so razdeljene na eno ali več gradbenih parcel.
Funkcionalna enota F je namenjena za ureditev zelenih površin ob avtocesti z možnostjo ureditve parkirišča, funkcionalna enota G je namenjena za ureditev zelenih površin ob železniški progi, funkcionalne enote H1, H2 in H3 so rezervat mestne železnice.

Urbanistično oblikovanje zazidalnega območja mora biti enotno. Oblikovanje objektov in zunanjih ureditev v funkcionalnih enotah A in B in ob cestah C in D mora biti mestno (izložbe, trgi, peš površine, urbana oprema).
Primarna smer oblikovanja objektov in zunanjih ureditev je vzporedna s cesto C, sekundarna pa vzporedna s cesto D.
Na območjih prekoračenega prometnega hrupa mora urbanistično oblikovanje in arhitekturno oblikovanje objektov upoštevati aktivno in pasivno protihrupno zaščito.

Določeni so naslednji regulacijski elementi, prikazani v grafični prilogi:
– RL regulacijska linija,
– GM gradbena meja,
– GL gradbena linija.
Izraba v funkcionalnih enotah in gradbenih parcelah je od 0,20 do 1,60, izraba v funkcionalni enoti C2 in gradbeni parceli št. 6 v funkcionalni enoti B je lahko višja.

Območje za pozidavo se izvede z nasutjem terena 0,50 m nad koto visoke vode Ljubljanice, ki je 288,50 in Malence. Za vse posege (izvajanje nasipov, temeljenje ter gradnji objektov, odvodnih jarkov ter komunalnih in energetskih vodov) je potrebno upoštevati »Geotehnične pogoje in usmeritve za posege na zazidalnem območju VP 1/2 Rudnik, Ljubljana«, SLP d.o.o. Ljubljana, november 2001 ter ob vsaki posamezni gradnji (posegu) pridobiti podrobnejše geotehnične pogoje in usmeritve. Za posege v varovalnem pasu avtoceste je potrebno oceniti negativne vplive na avtocesto glede na geomehansko sestavo tal.

Za arhitekturno oblikovanje objektov in ureditve veljajo razen skupnih, še posebni pogoji, določeni od 12. do 21. člena tega odloka.
Skupni pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov:
– objekti v posamezni funkcionalni enoti morajo biti oblikovani enotno, usklajeno z namembnostjo objekta. Objekti z večjim volumnom, morajo biti praviloma členjeni v horizontalni smeri, usklajeno s funkcionalnimi zahtevami in možnostmi. Manjši objekti so v oblikovanju podrejeni oblikovanju večjih objektov,
– kote pritličja objektov so določene na osnovi višinskih kot cest in platojev pred objekti ter namembnosti objektov. Pri skladiščnih objektih je kota pritličja usklajena s koto platoja pred objektom ali 1,10 m nad njim, skladno s tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami,
– etažnost objektov ni določena, pogojena je s programskimi in funkcionalnimi zahtevami posameznega investitorja, pod pogojem, da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest po normativih,
– višine objektov so do 15 m na vzhodu (višinski poudarki kot so vertikalne komunikacije, strojnice, prezračevalni jaški, gostinski lokali, pergole ne smejo presegati višine 17 m) in do 13 m na zahodu. Maksimalna višina zgornjega roba strehe objekta v funkcionalni enoti A1,2 je 17 m. Nad to višino niso dopustni višinski poudarki,
– strehe so ravne ter položne eno in dvokapnice z naklonom do 15. Ločne in ovalne strehe so dopustne na objektih, kjer to zahteva funkcionalna zasnova objekta. Ravne strehe se lahko oblikujejo kot terase, zelene strehe ali parkirišča,
– fasade objektov, ki so orientirane proti primarnim peš komunikacijam, morajo biti oblikovane mestotvorno (izložbe, poudarjeni vhodi, nadstrešnice),
– nadstrešnice so nad vhodi in peš komunikacijami ob objektih. Nadstreški nad povoznimi površinami morajo biti svetle višine min. 4,50 m, širina nadstreška pa v skladu s funkcionalnimi zahtevami,
– barve streh in fasad objektov morajo biti v svetlih pastelnih tonih, v skladu z namembnostjo in s sosednjimi objekti,
– napisi firm morajo biti na fasadah, izvedba napisov nad strehami ni dopustna,
– uvozi in vhodi so določeni v grafičnem delu in se prilagajajo zasnovi funkcionalne enote in gradbene parcele. Za objekte brez podrobnejšega programa so opredeljene smeri vhodov in uvozov, ki se natančneje določijo v okviru pridobitve gradbenega dovoljenja,
– površine pred vhodi morajo biti oblikovane kot trgi, v skladu z zasnovo objekta ter opremljene s pripadajočo urbano opremo (klopi, svetilke, koši za smeti, vodni motivi). Na teh površinah ni možno postavljanje začasnih in pomožnih objektov po odloku o pomožnih objektih (Uradni list RS, št. 62/00). Na delu peš površin je možno urejanje letnih gostinskih vrtov pod pogojem, da so funkcionalno povezani z gostinskim lokalom v objektu, da so ustrezno zavarovani pred škodljivimi vplivi prometa in da je zagotovljen ustrezno širok peš prehod, širine najmanj 2 m.
Za vse predvidene objekte in posege v prostor brez podrobnejšega programa se vsi dodatni elementi opredelijo v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Posamezne funkcionalne enote in gradbene parcele so lahko ograjene z žično ograjo višine do 2,5 m z obojestransko gosto zazelenitvijo. Znotraj posameznih gradbenih parcel so dopustne transparentne ograje do 4,20 m, v skladu s funkcionalnimi zahtevami. Ograje na vhodih na parkirišča za obiskovalce niso dopustne.
Na zelenicah ob objektih in ob vhodih na gradbene parcele so dopustne reklamne table in stebri, ki ne smejo ovirati pogledov na objekt. Stebri so lahko visoki do 25 m, ena stranica stebra ne sme presegati 2,5 m, reklamne table pa 5 m. Oblikovanje se izvede na podlagi skupnega dogovora investitorjev, po možnosti z natečajem.
Pred križišči so predvidene usmerjevalne table s kažipoti. Postavljene morajo biti tako, da ne ovirajo preglednosti križišč in pogledov na prometne znake. Table morajo biti enotno oblikovane.

Pogoji za urejanje funkcionalne enote A1/2:
1. Območje je namenjeno za trgovino s pohištvom s spremljajočimi skladiščnimi prostori.
2. Možna je nadzidava obstoječega objekta za eno etažo pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta po normativih.
3. Predvidena je dozidava obstoječega objekta proti vzhodu za trgovino s pohištvom in skladišče.
4. Tlorisne dimenzije objekta v 2. etapi so 100 × 50 m, v 3. etapi pa 90 × 53 m.
5. Na severni fasadi je dopustna izvedba nakladalne rampe višine 1,10 m nad urejenim terenom, z nadstrešnico.
6. Gradbena linija je v podaljšku severne fasade obstoječega objekta.

Pogoji za urejanje funkcionalne enote A3:
1. Območje je namenjeno za trgovino s spremljajočimi skladiščnimi, poslovnimi prostori ter prostori za storitve in manjši gostinski lokal.
2. Tlorisne dimenzije objekta so 103 × 48 m.
3. Določena je gradbena linija v podaljšku severne fasade objekta v območju A1.

Pogoji za urejanje funkcionalnih enot A4, A5, A6 in A7:
1. Funkcionalne enote z obstoječimi objekti in z objekti v gradnji so namenjene za trgovino s specializirano ponudbo in s spremljajočimi skladiščnimi, poslovnimi prostori in prostori za storitve in manjši gostinski lokal. V delu objekta A5 je dopustna ureditev večjega gostinskega obrata in fitnes centra pod pogojem, da se zagotovi ustrezno število parkirnih mest v okviru funkcionalne enote in v funkcionalni enoti A3.
2. Na južni strani objekta A6 so predvideni zunanji skladiščni in prodajni prostori, delno nadkriti z nadstrešnico in zaščiteni s transparentno ograjo višine do 4,20 m.
3. Nadstreški ob fasadah objektov A5, A6, in A7 se izvedejo v celoti ali deloma, glede na funkcionalne potrebe.

Pogoji za urejanje funkcionalne enote A8:
1. Pogoji za urejanje gostinsko poslovnega objekta (objekt št. 1):
1.2 Pritličje objekta je namenjeno za gostinski lokal (možnost »drive« sistem), nadstropje za pisarne, dostopne po zunanjih stopnicah.
1.3 Tlorisne dimenzije objekta so 27 × 12,20 m z izzidkom stopnic v 1. nadstropje tlorisnih dimenzij 11 × 3,80 m.
1.4 Ob zahodni fasadi je gostinska terasa.
1.5 Na zelenici ob cesti B1 je predviden reklamni steber maksimalne višine 25 m.
2. Obstoječ bencinski servis z avtopralnico (objekt št. 2) in zunanjimi ureditvami se ne spreminja.

Pogoji za urejanje funkcionalne enote B:
1. Obstoječ objekt nakupovalnega centra (objekt št. 1) s spremljajočimi zunanjimi ureditvami se ne spreminja.
2. Pogoji za urejanje bencinskega servisa (objekt št. 3):
2.1 Trgovina (a):
– v objektu so predvideni naslednji prostori: trgovina s pripadajočim priročnim skladiščem, garderobe in sanitarije za zaposlene in kurilnica na plin,
– tlorisna velikost objekta bo 9 × 7 m,
– plato na katerem je prodajni objekt bo tlorisnih dimenzij 11 × 9 m,
– plato in tla pritličja sta 0,12 do 0,15 m nad utrjenimi površinami (0,00 = 290,35 m),
– objekt bo pritličen, višina zgornjega roba objekta bo 4 m nad koto tal,
– skladišče in trgovina morata biti urejena po predpisih za skladiščenje vnetljivih tekočin.
2.2. Nadstrešnica (b):
– tlorisna velikost nadstrešnice bo 32 × 13,50 m,
– minimalna svetla višina nadstrešnice bo 4,5 m,
– nadstrešek bo raven z obodno masko.
2.3 Avtomati za iztakanje goriva (c):
– predvideni so štirje avtomati za iztakanje goriva za E 95, E 98, D2. Razporeditev točilnih mest bo obdelana v izvedbenem projektu,
– avtomati so postavljeni na štirih otokih, dva sta tlorisnih dimenzij 5 × 1,50 m, ostala dva pa 8 × 1,50 m. Otoki so dvignjeni 12 do 15 cm nad nivo prometne površine,
– vozni pasovi za točenje goriva bodo široki 3 in 6 m, širši vključuje tudi pretakalno ploščad za polnjenje rezervoarjev,
– plato v območju za točenje goriva mora biti iz vodonepropustnega betona,
– pretakališče za polnjenje rezervoarjev mora biti izvedeno po predpisih. V primeru, da bo pretakališče zaradi odvajanja padavinskih voda povezano s kanalizacijskim sistemom, je potrebno namestiti pred to povezavo mehanizem, ki ob pretakanju omogoča zaprtje in s tem ob morebitnem incidentu prepreči iztok v kanalizacijo,
– predviden je samopostrežni način točenja goriva,
– avtomati za točenje goriva bodo s sesalnim cevovodom, pod nivojem terena, povezani z rezervoarji. Cevovodi morajo biti izvedeni po predpisih.
2.4 Rezervoarji za gorivo (d):
– predvideni so štirje rezervoarji za gorivo E 95, E 98 in D2. Število in velikost rezervoarjev bodo podani v izvedbenem projektu,
– rezervoarji bodo vkopani v teren. Kota vtočnega jaška bo 15 cm nad koto vozišča,
– izvedba rezervoarjev in medsebojni odmik mora biti po predpisih. Rezervoarji morajo biti opremljeni z zaprtim sistemom pretakanja.
2.5 Ob uvozu je predviden totem in izvesek.
2.6 Oblikovanje bencinskega servisa (materiali, barve, osvetlitev, napisi) mora biti v skladu s celostno podobo bencinskih servisov investitorja pod pogojem, da ne presegajo višine 15 m.
3. Pogoji za urejanje nakupovalnega centra (objekt št. 4):
3.1 Objekt je namenjen za poslovno trgovski center, s spremljajočimi skladiščnimi, gostinskimi, storitvenimi in poslovnimi dejavnostmi,
3.2 Tlorisne dimenzije objekta bodo 162 × 155 m.
3.3 Kota pritličja bo na 291 m.
3.4 Predvidena je ureditev parkirnih prostorov na strehi objekta.
3.5 Klančina za dovoz na parkirni prostor na strehi objekta mora biti zasnovana tako, da bo možen zajem izpušnih plinov.
4. Pogoji za urejanje avtopralnice (objekt št. 5):
4.1 Avtopralnica je predvidena na severni strani objekta nakupovalnega centra.
4.2 Tlorisne dimenzije avtopralnice bodo 26 × 12 m.
4.3 Objekt bo pritličen.
4.4 Kota pritličja bo na 291 m, višina venca objekta bo na 6 m.
4.5 Tla morajo biti za vodo in olje nepropustna, izvedena z lovilcem olj.
4.6 Ob objektu je ploščad za končno sušenje opranih vozil in z avtomati za notranje čiščenje.
5. Pogoji za urejanje parkirno, trgovsko servisnega objekta (objekt št. 6):
5.1 Parkirno, trgovsko servisni objekt je namenjen za parkiranje za objekte št. 4, 7 in 8 ter za trgovsko servisno dejavnost, povezano z nakupom in vzdrževanjem vozil.
5.2 Objekt bo tlorisnih dimenzij 84 × 70 m. Dopusten je manjši objekt.
5.3 Kota pritličja bo na 292,30 m.
5.4 Predvidenih je 640 parkirnih mest, z možnostjo odstopanja glede na etažnost in organizacijo parkiranja.
5.5 Možno je etapno urejanje; v 1. etapi je predvidena ureditev parkirišča v nivoju terena, v 2. etapi, po dograditvi objektov 7 in 8 je predvidena realizacija parkirno, trgovsko servisnega objekta.
5.6 Možna je izvennivojska peš povezava z objektoma št. 4 in 7.
6. Pogoji za urejanje objekta št. 7:
6.1 Objekt je namenjen za trgovino s spremljajočimi prostori za skladiščne, poslovne, storitvene in gostinske dejavnosti.
6.2 Tlorisne dimenzije objekta bodo 84 × 60 m.
6.3 Kota pritličja bo na 291,60 m.
7. Pogoji za urejanje objekta št. 8:
7.1 Objekt je namenjen za trgovino s spremljajočimi prostori, poslovne, storitvene, športno-rekreacijske in gostinske dejavnosti.
7.2 Tlorisne dimenzije objekta bodo 108 × 84 m. Dopusten je manjši objekt in povezava z objektom št. 7 v enoten objekt, v mejah določenih regulacijskih elementov.
7.3 Kota pritličja bo na 291,60 m, z možnostjo odstopanj zaradi ureditve parkirne etaže pod nivojem pritličja.

Pogoji za urejanje funkcionalne enote C1:
1. Pogoji za urejanje objekta št. 1:
1.1 Objekt je namenjen za skladiščne in poslovne dejavnosti.
1.2 Tlorisne dimenzije objekta bodo 120 × 50 m.
1.3 Kota pritličja bo na 289,70 m ali 1,10 m nad nivojem terena (290,80 m).
1.4 Zagotovljen mora biti krožni promet.
1.5 Parkiranje je predvideno na vzhodni strani objekta in v objektu (objekt št. 2).
2. Pogoji za urejanje objekta št. 2:
2.1 Objekt je namenjen za trgovske, storitvene in poslovne dejavnosti ter za parkiranje zaposlenih in obiskovalcev v funkcionalni enoti.
2.2 Tlorisne dimenzije objekta bodo 83 × 40 m.
2.3 Kota pritličja bo na 290,10 m.

Pogoji za urejanje funkcionalne enote C2:
1. Območje je namenjeno za ureditev postaje mestne železnice in parkirne hiše.
2. Pogoji za urejanje parkirne hiše:
2.1 Tlorisne dimenzije parkirne hiše bodo 83 × 60 m. Dopusten je manjši objekt.
2.2 Kota pritličja bo na 290,25 m.
2.3 Predvidenih je 450 parkirnih mest, z možnostjo odstopanja glede na etažnost in organizacijo parkiranja.
2.4 Dopustno je etapno urejanje; v 1. etapi je predvidena ureditev parkirišča v nivoju terena, v 2. etapi pa se uredi parkirna hiša.

Pogoji za urejanje funkcionalne enote C3:
1. Območje je namenjeno za carinsko skladišče s spremljajočimi dejavnostmi.
2. Tlorisni in višinski gabariti ter oblikovanje obstoječega skladiščnega objekta (objekt št. 1) se ne spreminjajo.
3. Pogoji za urejanje skladiščnega objekta (objekt št. 2):
3.1 Objekt je predviden na vzhodni strani obstoječega skladiščnega objekta.
3.2 Tlorisne dimenzije objekta bodo 40 × 40 m.
3.3 Višina gotovih tal pritličja bo na 290 ali 1,10 m nad nivojem urejenega terena (291,10 m), usklajeno z višino pritličja obstoječega skladiščnega objekta.
4. Pogoji za urejanje skladiščnega objekta (objekt št. 3):
4.1 Objekt je predviden na jugovzhodni strani obstoječega skladiščnega objekta.
4.2 Tlorisne dimenzije objekta bodo 60 × 40 m.
4.3 Na zahodni strani objekta je dopustna izvedba nakladalne rampe širine do 4 m.
4.4 Višina gotovih tal pritličja bo na 290 ali 1,10 m nad nivojem urejenega terena (291,10 m), usklajeno z višino pritličja obstoječega skladiščnega objekta.
4.5 Dopustna je združitev objektov št. 2 in 3 v enoten objekt.
5. Pogoji za urejanje vhodnega objekta (objekt št. 4):
5.1 Objekt je namenjen za varnostno službo, carino, špedicijo in inšpekcijske službe.
5.2 Objekt je predviden na severni strani vhoda v območje.
5.3 Tlorisne dimenzije objekta bodo 20 × 11 m.
5.4 Etažnost objekta bo pritličje in nadstropje.
5.5 Višina gotovih tal pritličja bo na 290,30 m.
6. Pogoji za urejanje gostinsko, trgovsko poslovnega objekta (objekt št. 5):
6.1 Objekt je predviden na južni strani območja, izven ograje in z ločenim dostopom.
6.2 Tlorisne dimenzije objekta bodo 35 × 12 m.
6.3 Etažnost objekta bo pritličje in nadstropje.
6.4 Višina gotovih tal pritličja bo na 291 m.

Pogoji za urejanje funkcionalne enote D1:
1. Pogoji za urejanje objekta veletržnice (objekt št. 1):
1.1 Objekt je predviden za grosistično skladiščenje in prodajo sadja, zelenjave, cvetja in živil živalskega izvora ter za spremljajoče poslovne, storitvene, trgovske in gostinske dejavnosti.
1.2 Tlorisne dimenzije objekta bodo 130 × 100 m. Dopusten je manjši objekt in izvedba pasaže na južnem delu objekta.
1.3 Višina gotovih tal pritličja bo na 291 m. Dopustna je ureditev nakladalnega platoja v višini 1,10 m nad nivojem urejenega terena.
1.4 Oblikovanje objekta mora biti sodobno in v skladu z oblikovanjem objekta št. 2 v funkcionalni enoti D2.
1.5 Dopustno je etapno urejanje objekta.
2. Pogoji za urejanje parkirne hiše (objekt št. 2):
2.1 Objekt je namenjen za parkiranje funkcionalnih enot D1 in D2.
2.2 Tlorisne dimenzije objekta bodo 120 × 60 m.
2.3 Višina gotovih tal pritličja bo na 291,30 m.
2.4 Predvidenih je do 780 parkirnih mest, z možnostjo odstopanja glede na etažnost in organizacijo parkiranja.
3. Pogoji za urejanje trgovskega objekta (objekt št. 3):
3.1 Objekt je namenjen za trgovino s spremljajočimi skladiščnimi, poslovnimi, stroritvenimi in gostinskimi prostori
3.2 Tlorisne dimenzije objekta bodo 120 × 100 m.
3.3 Višina gotovih tal pritličja bo na 292,60 m.

Pogoji za urejanje funkcionalne enote D2:
1. Obstoječ poslovno servisni objekt (objekt št. 1) s spremljajočimi zunanjimi ureditvami ter vhodnim objektom in internim bencinskim servisom. Možne so dozidave in nadzidave v skladu z določili zazidalnega načrta in pod pogojem, da so zagotovljeni vsi urbanistični parametri (dovozi, dostopi, parkirna mesta po normativih, zelene površine). Možna je ohranitev obstoječe tehtnice, če ne bo ovirala urejanja območja in ceste B3.
2. Pogoji za urejanje objekta veletržnice (objekt št. 2):
2.1 Predvideno je grosistično skladiščenje in prodaja sadja, zelenjave, cvetja in živil živalskega izvora ter za spremljajoče poslovne, storitvene, trgovske, gostinske in prenočitvene dejavnosti.
2.2 Tlorisne dimenzije objekta bodo 154 × 100 m, na jugu je objekt tlorisnih dimenzij 150 × 25 m (maloprodaja). Dopusten je manjši objekt. Južni del objekta je oblikovan polkrožno. Objekt bo vključil zahodni del obstoječega servisno poslovnega objekta št. 1 v tlorisnih dimenzijah 73 × 70 m.
2.3 Na jugovzhodni strani objekta je dopustna izvedba nadstrežnice maks. tlorisnih dimenzij 130 × 80 m, polkrožne oblike. Dopustni so manjši nadstreški v okviru teh gabaritov.
2.4 Višina gotovih tal pritličja bo prilagojena nagnjenemu terenu (290,75 do 292,10 m). Dopustna je ureditev nakladalnega platoja v višini 1,10 m nad nivojem urejenega terena.
2.5 Oblikovanje objekta mora biti sodobno in v skladu z oblikovanjem objekta št. 1 v funkcionalni enoti D1.
2.6 Pred glavnim uvozom v objekt so parkirišča za čakajoča tovorna vozila in kontrola vhoda. Tovorna tehtnica je predvidena ob vhodu v območje veletržnice, dopustna je ohranitev obstoječe pod pogojem, da ne bo ovirala predvidenih ureditev.
2.7 Dopustno je etapno izvajanje objekta.
3. Pogoji za urejanje poslovno storitvenega objekta (objekt št. 3):
3.1 Objekt je predviden za servisne in storitvene dejavnosti ter poslovne dejavnosti
3.2 Tlorisne dimenzijo bodo 70 × 30 m.
3.3 Višina gotovih tal pritličja bo na 292,60 m.
4. Pogoji za urejanje parkirne hiše (objekt št. 4):
4.1 Objekt je namenjen za parkiranje funkcionalne enote D2.
4.2 Tlorisne dimenzije objekta bodo 50 × 45 m.
4.3 Višina gotovih tal pritličja bo na 292,60 m.
4.4 Predvidenih je 195 parkirnih mest, z možnostjo odstopanja glede na etažnost in organizacijo parkiranja.
Možna je gradbeno tehnična in funkcionalna združitev objektov št. 3 in 4 v skladu z določili zazidalnega načrta in pod pogojem, da so upoštevani odmiki in regulacijski elementi ter zagotovljeni osnovni urbanistični parametri (prometna dostopnost, zelenice).

Pogoji za urejanje funkcionalne enote E (drobno gospodarstvo):
1. Objekti so namenjeni za proizvodne, poslovne, storitvene, trgovske in gostinske dejavnosti s spremljajočimi prostori in ureditvami.
2. Pogoji za urejanje obstoječih objektov b in c:
2.1 Tlorisne dimenzije obstoječih objektov b in c se ne spreminjajo.
2.2 Višinski gabarit objekta b se spremeni v pritličje, nadstropje in mansardo.
2.3 Spremeni se oblikovanje strehe objekta b v položno eno in dvokapnico, v oblikovanju usklajeno z oblikovanjem strehe objekta c.
3. Pogoji za urejanje objekta a:
3.1 Tlorisne dimenzije objekta bodo 100 × 20 m. Širina objekta mora upoštevati minimalni odmik 1 m od zgornjega roba odvodnega jarka Požar III.
3.2 Višina objekta je do 10,50 m.
3.3 Višina gotovih tal pritličja bo na v nivoju tal objekta b.
3.4 Predvidenih je 10 lamel širine 10 m. Dopustno je združevanje dveh ali več lamel.
4. Pogoji za urejanje objekta d:
4.1 Tlorisne dimenzije objekta bodo 80 × 20 m. Širina objekta mora upoštevati odmik od roba pločnika ceste AB.
4.2 Višina objekta je do 10,50 m.
4.3 Višina gotovih tal pritličja bo na 292,50 m
4.4 Predvidenih je 8 lamel širine 10 m. Dopustno je združevanje dveh ali več lamel.

Pogoji za urejanje funkcionalne enote F:
1. Območje je namenjeno za zeleni varovalni pas. V območju so predvideni oziroma možni naslednji posegi:
– vodnogospodarske ureditve za odvajanje zalednih in padavinskih vod z območja zazidalnega načrta s pripadajočimi površinami za vzdrževanje odvodnih jarkov,
– izvajanje komunalne in energetske infrastrukture,
– možnost ureditve parkirišča tlorisnih dimenzij 400 × 55 m,
– rezervat za ureditev primarne prestopne točke javnega potniškega prometa – železnica, mestna železnica z obračališčem, avtobus in parkirišče P+R.
2. Območje se ureja kot proste zelene površine z gosto zazelenitvijo avtohtonega drevja in grmičevja ter urejene zelene površine z vodno površino ob izlivu Kovačevega grabna v Malence pod pogojem, da se ne zmanjša prevodnost jarkov.

Pogoji za urejanje funkcionalne enote G:
1. Območje je namenjeno za zeleni varovalni pas med železniško progo in predvideno zazidavo. V območju so predvideni naslednji posegi:
– vodnogospodarske ureditve za odvajanje zalednih in padavinskih voda z območja zazidalnega načrta s pripadajočimi površinami za vzdrževanje odvodnih jarkov,
– drugi tir železniške proge Ljubljana–Grosuplje,
– izvedba nadhoda nad železniško progo,
– izvajanje komunalne in energetske infrastrukture,
– postavitev zaščitne transparentne ograje ob železniški progi višine do 1,50 m,
2. Območje se ureja kot proste zelene površine z gosto zazelenitvijo avtohtonega drevja in grmičevja. Oddaljenost dreves od skrajnega tira mora biti v skladu s pravilnikom o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87).

Pogoji za urejanje funkcionalnih enot H1, H2 in H3:
Območja so rezervat za mestno železnico. Do izgradnje mestne železnice so dopustne ureditve peš površin, dodatnih parkirišč, začasnih dovozov in izvozov ter zelenic, po predhodnem nasutju terena.

Območje zazidalnega načrta se prometno napaja z avtoceste ter z Dolenjske in Jurčkove ceste. Priključka na Dolenjsko cesto sta z nivojskim prečkanjem železniške proge, priključek na Jurčkovo cesto je s krožiščem.
Osnovno prometno omrežje sestavljajo primarne javne ceste: obodne ceste A1, A2, B1, B2 in B3, notranji križ cest C in D ter cesta AB ter sekundarne ceste E, F, in H v kvadrantu A. Sekundarne ceste G, I, J, K, L, M, N so znotraj funkcionalnih enot in so namenjene funkcioniranju prometa v funkcionalni enoti.
Vsi dostopi do funkcionalnih enot in gradbenih parcel so s primarnih in sekundarnih cest, prilagojeni za promet s težkimi tovornimi vozili in urgentnimi vozili. Servisni dostopi s pripadajočimi manipulativnimi površinami so praviloma ločeni od dostopov obiskovalcev.

Ceste so široke 7 m (vozišče 2 x 3,50 m) z eno ali dvostranskim pločnikom širine 2 m. Ob cesti D je obojestranska kolesarska steza širine 2 m.
Ceste A1, A2, AB, B1, B3 in C so široke 10 m (vozišče 2 x 3,50 + levi zavijalni pas 3 m), cesta B2 je široka 7,00 m z razširitvijo za tretji zavijalni pas širine 3 m. Cesta B3 ima pred križiščem z južnim priključkom na Dolenjsko cesto štiri vozne pasove s skupno širino 13 m. Cesto M je možno razširiti proti severu za en vozni pas.
Minimalni radij na križiščih in uvozih je 12 m, na območjih parkirišč je radij 6 m.
Nivojska železniška prehoda priključnih cest B3 in A2 na Dolenjsko cesto morata biti »gumi« izvedbe in zavarovana z rampami, sinhroniziranimi s semaforizacijo križišča. Ureditev predvidenega nivojskega prehoda ceste A2 mora upoštevati pogoje iz soglasja SŽ št. 1181/1-2/97 z dne 18. 7. 2000. Na območju prehodov je predvidena prestavitev varnostnih naprav.
Niveleta ceste A2 na območju železniškega prehoda mora biti prilagojena višini tira, niveleta nivojskega prehoda ceste B3 mora upoštevati predviden dvig tira za 0,10 do 0,15 m.

Parkiranje je potrebno zagotoviti na funkcionalnem zemljišču objektov oziroma na območju funkcionalne enote ali sosednjih zemljiščih, v skladu z veljavnimi normativi. Parkirišča se urejajo na nivoju terena, v parkirnih hišah in na strehah objektov. Upoštevati je potrebno ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane.

Kolesarski promet poteka po cestah, skupno z motornim prometom. Ob cesti D je predvidena obojestranska kolesarska steza širine 2 m, ki se na jugu območja nadaljuje s kolesarsko potjo.

Ob osnovnem cestnem omrežju so enostranski in obojestranski hodniki za pešce širine 2 m. Na severni strani ceste A1 je predviden pločnik minimalne širine, na odseku med stanovanjskim območjem in krožiščem z dvignjenim robnikom so ločeni od motornega prometa.
Na območju trgovskih dejavnosti in pred vhodi v objekte se peš površine urejajo z večjimi platoji, oblikovanimi kot manjši trgi z vertikalnimi poudarki in pripadajočo mestno opremo (klopi, luči, koši za smeti).
Površine ob križišču cest C in D se urejajo kot osrednje peš površine zazidalnega območja s tlaki, pripadajočo urbano opremo, vodnimi motivi, zelenicami ter drevjem in grmičevjem. Urejanje površin mora biti enotno.
Peš površine morajo biti povezane med seboj in z atraktivnimi programi izven območja urejanja.
Peš prehodi čez železniško progo so ob obstoječem in predvidenem priključku na Dolenjsko cesto. Možna je izvedba nadhoda nad železniško progo v podaljšku ceste C. Oblikovanje nadhoda mora biti transparentno (lahka konstrukcija).
Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območju križišč morajo biti brez arhitekturnih ovir. Višinske razlike med peš površinami se urejajo s stopnicami in blagimi klančinami, skladno z zahtevami za funkcionalno ovirane.

Ob cesti C je končna postaja mestnega potniškega prometa s sanitarnim objektom za voznike, postajališče pa je ob cesti A1. Končna postaja in postajališče morata biti opremljena z nadstrešnico. Možna je drugačna razporeditev postajališč v skladu z urbanistično zasnovo in funkcionalnimi potrebami.
Ob železniški progi Ljubljana–Novo mesto je predviden drugi tir. Dopustna je ureditev železniškega postajališča s peš dostopom s ceste B2 in Dolenjske ceste. Ureditev postajališča mora upoštevati oba nivojska prehoda železniške proge.
Ob cesti D je določen rezervat širine 16 in 26 m za cestno železnico s končno postajo in parkirno hišo za sistem »parkiraj in se pelji«. V drugi fazi urejanja cestne železnice je predvideno podaljšanje proti jugovzhodu. Na območju rezervata je dopustno začasno urejanje parkirišč, dovozov, peš poti in zelenic, ki se ukinejo ob gradnji cestne železnice.

Objekti na območju urejanja se morajo priključiti na javna komunalna omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in padavinskih vod, oskrbo z elektriko in plinom, javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje.

Primarno in sekundarno komunalno in energetsko omrežje mora potekati po javnih površinah, v ali ob cestnem telesu tako, da bo možno neposredno priključevanje objektov. Tehnični elementi, vzporedni potek in križanja morajo biti v skladu s tehničnimi elementi in normativi.
Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov zaradi ustreznejših rešitev, racionalnejše izrabe prostora ter etapnega izvajanja zazidalnega načrta. Potrebna je predhodna medsebojna uskladitev vseh komunalnih in energetskih vodov in naprav, za spremembe poteka kanalov je potrebno preveriti hidravlični izračun.
Gradnja komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno med seboj in z gradnjo cest ter upoštevati specifične talne razmere.
Pri gradnji komunalnih in energetskih vodov je potrebno upoštevati »Geotehnične pogoje in usmeritve za posege na zazidalnem območju VP 1/2 Rudnik, Ljubljana”. Gradnja komunalnih vodov v oddaljenosti do 15 m od objektov, se mora izvajati šele po končanem temeljenju objektov. V primeru, da se bodo objekti gradili kasneje kot komunalni vodi, objekti ne smejo segati v vplivno cono komunalnih vodov, to je v pas 15 m od voda na vsako stran.

Podatki in pogoji za odvajanje odpadnih in padavinskih voda:
Na obravnavanem območju je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, zasnovano v ločenem sistemu. Odpadne vode se vodijo na črpališče POŽAR s prečrpavanjem v zbiralnik B2, ki poteka ob železniški progi Ljubljana –Novo mesto.
Obstoječa kanalizacija obsega:
– odpadni kanal pod cesto C,
– meteorna kanala pod cesto C,
– odpadni kanal S1 v cesti D,
– zacevljen Kovačev graben južno od ceste C.
Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati projektno nalogo št. 2793 K – Rudnik (J. P. Vodovod–Kanalizacija, december 2001).
Predvideni so naslednji kanali za odpadne vode dimenzij DN 250 in DN 300:
– odpadni kanal OA,
– odpadni kanal OB,
– odpadni kanal OB1,
– odpadni kanal OC,
– odpadni kanal OD,
– odpadni kanal OD –1.
Predvideni so naslednji meteorni kanali:
– meteorni kanal MA,
– meteorni kanal MB,
– meteorni kanal MB-1,
– meteorni kanal MC,
– meteorni kanal MD,
– meteorni kanal ME.
Pri odvajanju padavinskih voda v odvodnik je potrebno upoštevati 19. člen (ukrepi za padavinsko vodo) uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96). Mesta priključitve interne kanalizacije za odvod padavinskih voda iz objektov so določena v projektu št. 2793K.
Na javno kanalizacijo se lahko priključujejo gravitacijsko le odpadne vode iz pritličja in zgornjih etaž objektov, iz nivojev pod koto terena pa se na javno kanalizacijo priključujejo samo preko črpališča. Tehnološke vode, ki se lahko priključijo na javni kanal, morajo ustrezati pogojem, iz uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96). Interna kanalizacija za odpadne, padavinske in tehnološke vode mora biti zgrajena v ločenem sistemu.

Podatki in pogoji za oskrbo z vodo
Celotno območje leži izven varstvenih pasov vodnih virov na območju Mestne občine Ljubljana.
Obstoječe vodovodno omrežje je zgrajeno v severnem delu območja in je položeno skupaj z plinovodom na pilotirani armirano betonski nosilni plošči. V južnem delu območja je obstoječi vodovod zgrajen za potrebe Viatorja in carinskega skladišča.
Za oskrbo z vodo bo potrebno v javnih cestah zgraditi oskrbovalno vodovodno omrežje, ki se bo navezovalo na vodovod NL DN 200 s potekom v pločniku ceste C, ki je položen na pilotirani betonski plošči skupno z plinovodom.
Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati programsko rešitev št. 2117 V (JP Vodovod – Kanalizacija).
Predvideni so naslednji vodovodi:
– DN 150 vodovod v cesti B3 in cesti D, obnova vodovodov ob Dolenjski cesti zaradi rekonstrukcije križišča,
– DN 100 vodovod znotraj karejev C in D,
– DN 200 prestavitev vodovoda ob novi povezovalni cesti drobno gospodarstvo – Dolenjska cesta,
– DN 250 obnova vodovoda ob novi povezovalni cesti drobno gospodarstvo – Dolenjska cesta.
Predvideni so naslednji napajalni vodovodi:
– DN 200 ob južni obvoznici, od obravnavanega območja do zgrajenega vodovoda v Peruzzijevi ulici,
– V Ižanski cesti, kot obnova na odseku že zgrajenega vodovoda LTŽ DN 80.

Podatki in pogoji za oskrbo s plinom
Obstoječe plinsko omrežje obsega:
– srednjetlačni plinovod 1 bar, dimenzije PE 160 v križišču ceste C in B3,
– srednjetlačni plinovod 1 bar, PE 225 na južnem delu območja v križišču ceste B3 in D,
– plinovodi v cestah A1, A2, B1, B2, AB, D,
– nizkotlačni plinovod PE 225 v Dolenjski cesti, ki je izveden v južnem pločniku Dolenjske ceste v višini ulice Rudnik I.
Predvideno plinsko omrežje obsega:
– regulatorsko postajo,
– srednjetlačni plinovodi v pločniku cest B3 in J, skupno z vodovodom na nosilni plošči,
– plinovod južno od ceste C med zacevljenim Kovačevim grabnom in parkiriščem,
– prestavitev obstoječega srednjetlačnega plinovoda PE 225 v južnem delu ceste D na odseku med cesto C in cesto B3, iz vozišča v pločnik, kjer bo potekal skupno z vodovodom na nosilni plošči,
– primarni nizkotlačni plinovod DN 200 bo potekal od regulatorske postaje v pločniku ceste B3, prečkal železniško progo Ljubljana–Novo mesto ter se nato po poteku v južnem pločniku Dolenjske ceste navezal na obstoječi plinovod,
– nizkotlačni plinovod bo potekal od regulatorske postaje ob južnem robu ceste B3 in ceste B1, prečkal južno obvozno cesto in se po poteku po Peruzzijevi ulici 115– 127h navezal na primarni plinovod DN 150.

Podatki in pogoji za oskrbo z električno energijo
Na obravnavanem območju so položeni štirje 10 kV kabli iz razdelilne transformatorske postaje 110/10 kV RTP Vič do območja VP 1/2 Rudnik, na katere so priključene obstoječe transformatorske postaje:
– TP 435 LECLERC,
– Tp 130 MERKUR Rudnik,
– TP 611 Rutar Peruzzijeva 129,
– TP 519 Drobno gospodarstvo Rudnik,
– TP 463 Rudnik CHEMO,
– RP 27 Rudnik,
– TP 992 Integral Dolenjska cesta.
Za napajanje območja VP 1/2 Rudnik je potrebno zgraditi naslednje transformatorske postaje:
– Kare – A3 – TP A3 Trgovski center,
– Kare – B2 – TP B2 CHEMO SUPERNOVA,
– Kare – B3 – TP B3.2 CHEMO SUPERNOVA 2,
– Kare – B3 – TP B3.3 CHEMO SUPERNOVA 2,
– Kare – C1 – TP C 1.1 VIATOR,
– Kare – C1 –TP C 1.2 VIATOR,
– KARE – C2 – TP C2 Parkirna hiša,
– Kare – C3 – TP 3.3 VIATOR,
– Kare – D1 – TP D 1.1 VIATOR Veletržnica 2,
– Kare – D2 – TP D 2.2 VIATOR Veletržnica 1,
– Kare – D1 – TP D 1.2 Parkirna hiša,
– Kare – D1 – TP D 1.3 Trgovski center.
Transformatorske postaje so predvidene v objektih.
Po cestah C, D, B3, J, L, M je potrebno zgraditi novo kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški. Kabelsko kanalizacijo je potrebno zgraditi od obstoječe TP 992 Integral Dolenjska cesta, preko železniške proge in preko Dolenjske ceste do mesta, kjer obstoječi kabel zavije proti obstoječi TP 992 Integral Dolenjska cesta. V to kabelsko kanalizacijo je potrebno položiti nadomestni kabel za obstoječo TP 992 Integral Dolenjska cesta ter kabel do RP 27 Rudnik. Projektno je treba obdelati križanje kabelske kanalizacije z železniško progo in traso SVTK kablov.

Podatki in pogoji za urejanje telekomunikacijskega omrežja
Na obravnavnem območju je izvedeno telefonsko omrežje, ki je vključeno na TC Rakovnik. TK kanalizacija poteka ob zgrajenih cestah na severnem delu območja.
Na južnem delu območja je potrebno zgraditi telefonsko kabelsko kanalizacijo:
– ob cesti D z odcepi v območje C3 do plinske postaje,
– odcep od ceste C do objektov območja C1 in C2,
– odcep od ceste C do objektov območja D1 in D2,
– odcep od ceste H do objekta A3 in spremenjenega objekta v kareju A8,
– odcep do objektov območja B1 in B3,
– odcep od ceste B3 do objektov Drobnega gospodarstva A in D.
Zaradi gradnje povezovalne ceste A2 na Dolenjsko cesto preko železniške proge Ljubljana–Novo mesto je potrebna prestavitev obstoječega medkrajevnega telefonskega kabla ob Dolenjski cesti, zaščita krajevnega telefonskega kabla preko Dolenjske ceste in na Knezovem štradonu, zaščita obstoječe kabelske kanalizacije ob železniški progi ter prestavitev krajevnega kabla, progovnega telefonskega kabla ob železniški progi. Dopustna je zamenjava obstoječega zračnega progovnega telefonskega kabla z zemeljskim kablom.

Javna razsvetljava je izvedena ob robu hodnikov za pešce ali kolesarske steze.
Za južni del obravnavnega območja je potrebno opremiti vse javne ceste in javna parkirišča z javno razsvetljavo. Cesta D ima obojestransko javno razsvetljavo, ostale ceste imajo predvideno enostransko javno razsvetljavo, ki poteka ob robu hodnika za pešce na razdalji 0,50 m. Svetilke bodo na razdalji 40 m. Napajanje bo izvedeno z zemeljskimi kabli tipa PPOO iz obstoječega prižigališča P3 in novih prižigališč. Napajanje se izvede iz bližnje TP.

Investitorji morajo zagotoviti zbirna in odvzemna mesta za komunalne odpadke v objektu ali na funkcionalnem zemljišču. Površina mora biti tlakovana in izvedena tako, da je omogočeno čiščenje, in da je zaščitena z ograjo in nadstrešnico ter opremljena z vodo in z odtokom z lovilcem olj in maščob.
Investitorji morajo zagotoviti sortiranje odpadkov ter ločeno in varno ravnanje s posebnimi odpadki.

Padavinske vode z zazidalnega območja in zaledne vode se odvajajo v odprtih odvodnih jarkih, na posameznih odsekih sta Kovačev graben in Požar III izvedena v kanalizaciji. Odvodni jarki so dimenzionirani na 100 letne visoke vode pod pogojem, da se na Malenci, gorvodno od obravnavanega območja, izvede predviden zadrževalnik. Na odsekih z zaprto izvedbo mora voda odtekati s prosto gladino.
Predvidena sta naslednja odvodna jarka:
– razbremenilnik Malence s potekom pod viaduktom avtoceste in priključkom na odvodnik na južni strani,
– odvodni jarek ob cesti B3 s priključkom na Malenco. Minimalna oddaljenost jarka od železniškega tira je 12,20 m.
Predvidena je delna prestavitev Malence proti jugu na odseku ob funkcionalni enoti D2, zaradi širitve ceste B3.
Odvodnjavanje obstoječih železniških propustov v kanal za odvodnjavanje zalednih in padavinskih vod ne sme biti ovirano. Odvodnjavanje cest na območju nivojskih prehodov mora biti speljano stran od železniške proge.
Urejanje odvodnih jarkov mora upoštevati naravovarstveni vidik. Prečkanje komunalnih vodov mora biti izvennivojsko.

Zelene površine morajo biti povezane med seboj in z zelenimi površinami izven meja zazidalnega načrta. Urejanje zelenih površin mora biti enotno.
Vse proste površine znotraj funkcionalnih enot in gradbenih parcel se morajo urediti kot zelenice. Večje zelenice so ob osnovnem prometnem omrežju, zelenica ob cesti C se ureja kot širša zelena poteza z obojestranskim drevoredom in pripadajočo urbano opremo. Primarna smer oblikovanja drevoredov je vzporedna s cesto C.
Ob cestah in peš smereh se drevje zasadi v obliki drevoredov, če to omogoča komunalna in energetska infrastruktura. Minimalni odmik dreves od komunalnih in energetskih vodov je 1 m.
Večje površine za mirujoči promet morajo biti izvedene z zelenicami, zasajenimi z drevjem in grmičevjem. Minimalna površina zelenice za drevo je 1 m2.
Višinske razlike v terenu se premoščajo z blagimi brežinami, urejenimi kot zelenice.
Zasaditev zelenih površin in drevoredov se mora izvesti z avtohtonimi vrstami drevja in grmičevja.

Na območjih prekoračenega hrupa je potrebno izvesti protihrupne ovire, pri oblikovanju objektov pa upoštevati aktivno in pasivno protihrupno zaščito.
Vse povozne in manipulativne površine morajo biti asfaltirane in z dvignjenim robnikom ločene od zelenic in vodotokov.
Manipulacija in skladiščenje vnetljivih in nevarnih snovi mora biti v originalno zaprti embalaži. Površine in skladišča morajo biti pokriti, tla morajo biti iz olje in vodotesno izvedbe in odporne proti vplivom skladiščenih snovi. Urejena morajo biti tako, da bo v primeru razlitja, razsutja ali druge nezgode omogočen zajem v nepropustno kineto ali lovilno skledo oziroma preprečila iztok v kanalizacijo, pronicanje v podtalje in sploh vstop v okolje.
Pred odvodom v padavinsko kanalizacijo mora biti zagotovljeno zadržanje, čiščenje in nevtraliziranje onesnaženih požarnih voda ob intervenciji.

Objekti morajo biti načrtovani tako, da bo zagotovljen varen umik ljudi, živali in premoženja.
Zagotovljena mora biti požarna ločitev prostorov v objektih in ustrezno veliki odmiki med objekti.
Objekti morajo biti dostopni z gasilskimi in intervencijskimi vozili. Ob objektih je treba zagotoviti delovne površine za intervencijska vozila.
Za požarno zaščito je predvideno hidrantno omrežje z dvostranskim napajanjem in z nadzemnimi hidranti na razdalji 70 do 80 m. Ob objektih z večjim volumnom in večjo požarno obremenitvijo so predvideni požarni bazeni. Dopustna je izvedba požarnega bazena znotraj gabarita objekta.

Tolerance tlorisnih gabaritov objektov so ± 10% pod pogojem, da so v skladu z regulacijskimi elementi.
Tolerance s tem odlokom določenih višinskih gabaritov objektov so ± 1,0 m pod pogojem, da višina objektov ne presega 17 m.
Kote pritličja objektov so orientacijske, podrobneje se določijo na osnovi namembnosti objekta in projekta zunanjih ureditev, z upoštevanjem posedanja terena.
Dopustne so manjše spremembe zunanjih ureditev, če omogočajo kvalitetnejše urejanje območja (več površin za pešce, zelenice).

Zazidalni načrt se lahko izvaja etapno po funkcionalnih enotah in znotraj njih, skladno s fazo gradnje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture. Posamezna etapa se mora izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve.
Etapna gradnja objektov, spremljajočih objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vso pripadajočo prometno ter komunalno in energetsko infrastrukturo ter odvodno mrežo padavinskih in zalednih vod. Etapno izvajanje zazidalnega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča ter na infrastrukturo.
Objekti in ureditve za varovanje okolja morajo biti dokončno urejeni v prvi etapi urejanja objekta ali funkcionalne enote.
Možno je fazno urejanje gradbene parcele in fazna gradnja objektov v skladu z določili zakona o graditvi objektov.

Zemljišča, predvidena za kasnejše urejanje obdržijo sedanjo namembnost in način gospodarjenja. Dopustne so začasne ureditve dodatnih parkirišč pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega urejanja območja, vendar le do izgradnje parkirnih hiš.

Glede na obseg toleranc mora investitor v vlogi za dovoljenje prikazati, da so upoštevani pogoji, ki veljajo za velikost, namembnost in oblikovanje objektov, parcelacijo zemljišč, varovanje okolja ter prometno in zunanjo ureditev.
Obveznosti investitorjev in izvajalcev so še:
– zagotoviti geomehanski nadzor pred, med in po gradnji objektov in ureditev,
– zagotoviti izvajanje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture usklajeno z gradnjo objektov,
– zagotoviti sočasno in usklajeno izvajanje komunalnih in energetskih vodov in naprav,
– urediti pripadajoče zelene površine sočasno z dograditvijo objektov ter infrastrukturo,
– izvajanje zazidalnega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča ter na poslabšanje bivalnih in delovnih razmer v okolici
– investitorji so dolžni zagotoviti enotno oblikovanje usmerjevalnih tabel, napisov in obvestil in njihovo postavitev.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Mestni občini Ljubljana, Mestni upravi, Oddelek za urbanizem, Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Vič in Četrtni skupnosti Rudnik.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja VP 1/2 Rudnik – Območje drobnega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 2/88 in 13/90), odlok o spremembi zazidalnega načrta za del območja urejanja VP 1/2 Rudnik (Uradni list RS, št. 9/94), ter odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje RP-2/1 in RP-2/2 Industrijska cona Rudnik (Uradni list SRS, št. 30/80).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.