Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 16. julija 2003.

(1) Ta zakon določa pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije pri odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic nesreč) ter pogoje in način njihovega pridobivanja oziroma dodeljevanja z namenom, da pomoč prizadetim zaradi naravne nesreče zagotovi čimprejšnje varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti, če so jim bili zaradi naravne nesreče poškodovani ali uničeni objekti, naprave ali zemljišča (v nadaljnjem besedilu: stvari) ali so njihove stvari zaradi posledic naravne nesreče ogrožene ali pa jim je zaradi poškodovane cestne ali druge infrastrukture uporaba stvari onemogočena.
(2) Ta zakon določa tudi pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije ter pogoje in način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu).

(1) Zakon o splošnem upravnem postopku se uporablja glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so s tem zakonom drugače urejena.
(2) Za pripravo in sprejem prostorskih aktov, pridobivanje zemljišč in izdajo dovoljenj v zvezi z graditvijo objektov gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena in nadomestitev objektov, ki jih je treba zaradi ogroženosti ali gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture odstraniti z ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče, se uporabljajo predpisi o urejanju prostora, o graditvi objektov, o stavbnih zemljiščih, o geodetskih zadevah ter drugi predpisi v zvezi s posegi v prostor, če ta zakon ne določa drugače.

(1) Sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu ni mogoče pridobiti ali dodeliti za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, intervencije in druge ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Določbe tega zakona se ne nanašajo na odpravo posledic množičnega pojava nalezljivih človeških bolezni.
(3) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za odpravo posledic drugih nesreč po določbah predpisov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, razen če je tako nesrečo posredno ali neposredno povzročila naravna nesreča.

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. geografsko zaokroženo območje je območje kmetijskih zemljišč, na katerem je naravna nesreča povzročila na isti kmetijski rastlini enako poškodovanost. Če gre za naravno nesrečo, katere pojav je zaznaven na širšem območju, kot je na primer suša ali zmrzal, se geografsko zaokroženo območje določi kot zaokroženo območje, kjer so zaradi morfologije terena in pedoloških lastnosti tal vplivi teh naravnih nesreč na kmetijske rastline približno enaki;
2. geotehnični objekti so objekti vodne infrastrukture, ki so namenjeni za preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov in objekti za preprečitev proženja snežnih plazov. Geotehnični objekti so tudi objekti za začasno ali trajno odlaganje zemljine, ki nastaja pri gradnji ali obnovi objektov vodne infrastrukture;
3. naravna nesreča je nesreča, ki jo povzroči potres, udor, poplava, zemeljski plaz in snežni plaz ter nesreča v kmetijstvu ali gozdarstvu, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere, kot so žled, pozeba, suša, neurje in toča ali množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov in živalskih bolezni;
4. neto tlorisna površina stavbe je površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostore v stavbi. Neto tlorisno površino se izračuna v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
5. območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost so območja, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, določena za taka območja;
6. ocena neposredne škode na stvareh in ocena neposredne škode v kmetijstvu je ocena škode ob naravnih nesrečah v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
7. obnova stvari je obnova poškodovanih zemljišč, gozdov, rekonstrukcija poškodovanih objektov ali naprav in odstranitev uničenih objektov ali naprav ter zgraditev novih objektov ali naprav na isti lokaciji ali na drugi lokaciji, če gradnja zaradi geoloških ali gradbeno tehničnih pogojev ni primerna (v nadaljnjem besedilu: nadomestitev objektov ali naprav);
8. normalni hektarski donos je kmetijska proizvodnja kmetijske rastline na površini 1 ha kmetijskega zemljišča in izračunana kot letna povprečna vrednost zadnjih treh koledarskih let pred nastankom škode, v katerih proizvodnja kmetijske rastline ni bila zmanjšana zaradi naravnih nesreč;
9. povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline je povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline na kmetijskih zemljiščih posameznega upravičenca do sredstev za odpravo škode v kmetijstvu, ki so na istem geografsko zaokroženem območju. Povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline je izražena v odstotkih in se izračuna na naslednji način:

kjer je:
– P(povprečna) povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline posameznega upravičenca na geografsko zaokroženem območju,
– p(i, posamezna) stopnja poškodovanosti kmetijske rastline na posameznem kmetijskem zemljišču,
– S(i) površina kmetijskega zemljišča, za katerega velja stopnja poškodovanosti, in
– n število vseh kmetijskih zemljišč, ki jih ima posamezni upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu na istem geografsko zaokroženem območju in za katera so na razpolago podatki o stopnji poškodovanosti kmetijske rastline;
10. upravičenka ali upravičenec do sredstev (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) za odpravo posledic nesreč ali do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu je oseba, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona in iz predpisov na podlagi tega zakona za dodelitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije za odpravo posledic nesreč ali škode v kmetijstvu;
11. vplivno območje naravne nesreče je območje posledic poplave ali zemeljskega ali snežnega plazu. Za vplivno območje naravne nesreče se šteje tudi območje verjetnih posledic poplave ali plazu, če bi se ta naravna nesreča pri nespremenjenih pogojih varstva pred njenimi posledicami ponovila.

(1) Država mora pri sprejemanju predpisov in pri odločanju v upravnih zadevah po tem zakonu zagotoviti, da se pri odpravljanju posledic naravnih nesreč prednostno dodelijo sredstva za obnovo poškodovanih ali uničenih stvari, ki so namenjene izvajanju javnih služb, in za obnovo stanovanjskih stavb.
(2) Višina sredstev za odpravo posledic nesreč je sorazmerna škodi na stvari zaradi posledic naravne nesreče, višina sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu pa zmanjšanju kmetijske proizvodnje zaradi naravnih nesreč.
(3) Sredstva za odpravo posledic nesreč in sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se dodeljujejo brez obveznosti vračanja.
(4) Sredstva za odpravo posledic nesreč se za obnovo stanovanjskih stavb lahko dodeljujejo tudi povratno, če se jih dodeli kot stanovanjsko posojilo javnega sklada.
(5) Občini se dodelijo za obnovo poškodovanih stvari potrebna sredstva, če je stvar v njeni lasti in se uporablja za izvajanje njene dejavnosti ali za izvajanje lokalne javne službe.
(6) Upravičencu se dodelijo za obnovo poškodovanih stvari sredstva, če gre za kulturni spomenik ali če gre za objekt ali napravo, namenjeno varstvu ali upravljanju zavarovanega območja po predpisih o ohranjanju narave.
(7) Pri odločanju o višini sredstev za obnovo poškodovanih stvari je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih za obnovo po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, ter sredstev, dodeljenih za obnovo iz državnega in občinskih proračunov na podlagi drugih predpisov, ni večja od vseh sredstev, potrebnih za obnovo stvari.
(8) Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic nesreč na stvari, ki je namenjena izvajanju gospodarske dejavnosti, ter pri izvajanju nadzora o namenski uporabi teh sredstev je treba zagotoviti, da upravičenci ne pridobijo prednosti pred konkurenti tako, da je ogrožen ali bi lahko bil ogrožen trg blaga ali storitev.
(9) Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, ter sredstev, dodeljenih iz državnega in občinskih proračunov kot neposredno izplačilo v kmetijstvu v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu, ni večja od tržne vrednosti izpada kmetijskega pridelka.

(1) Sredstva za odpravo posledic nesreč se ne smejo dodeliti za odpravo posledic nesreče na stvari, če je njena lastnica ali lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali oseba, ki bi morala ravnati po njegovih navodilih, opustila predpisane pogoje, potrebne za zmanjšanje ali preprečitev nastanka škode ob naravni nesreči na stvari.
(2) Sredstva za odpravo posledic nesreč se ne smejo dodeliti pri odpravi posledic naravne nesreče na stvari, ki je nastala z nedovoljenim posegom v prostor, ali na stvari v lasti osebe, ki je z nedovoljenim posegom v prostor povzročila nastanek nesreče.
(3) Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se ne smejo dodeliti pri odpravi posledic škode v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, če njihova najemnica ali najemnik (v nadaljnjem besedilu: najemnik) ali njihov lastnik v času nastanka škode ni bil vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.
(4) Sredstva za odpravo posledic nesreč in sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se ne smejo dodeliti za povrnitev negmotne škode ali izgubljenega dohodka, razen če gre za izpad kmetijskega pridelka.

(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) imenuje za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi predloga ministrice ali ministra (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za okolje, in za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu na podlagi predloga ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, ter za strokovno pomoč upravnim organom in inšpektoricam ali inšpektorjem (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), pristojnim za odločanje po tem zakonu, komisiji, in sicer:
– komisijo za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh (v nadaljnjem besedilu: komisija za odpravo posledic nesreč) in
– komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
(2) Komisijo za odpravo posledic nesreč sestavlja pet članic ali članov (v nadaljnjem besedilu: član), predstavnic ali predstavnikov (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) naslednjih ministrstev:
– en predstavnik ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– en predstavnik ministrstva, pristojnega za promet, s področja obnove poškodovane prometne infrastrukture,
– en predstavnik ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, s področja obnove kmetijskih gospodarskih objektov, gozdov, gozdnih cest in kmetijskih zemljišč,
– dva predstavnika ministrstva, pristojnega za okolje, in sicer s področja monitoringa naravnih pojavov ter s področja priprave in izvedbe programov odprave posledic naravnih nesreč na stvareh (v nadaljnjem besedilu: program odprave posledic nesreče).
(3) Komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu sestavlja šest članov, in sicer:
– en predstavnik ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– dva predstavnika ministrstva, pristojnega za okolje, s področja monitoringa naravnih pojavov ter s področja agrometeorologije,
– dva predstavnika ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, s področja posrednih in neposrednih izplačil v kmetijstvu ter s področja priprave in izvedbe programov odprave posledic škode v kmetijstvu, in
– en predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
(4) Komisiji za odpravo posledic nesreč predseduje predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje, komisiji za odpravo posledic škode v kmetijstvu pa predstavnik ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

(1) Naloge komisije za odpravo posledic nesreč so predvsem:
– dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,
– pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic nesreče,
– potrjevanje višine sredstev, potrebnih za obnovo stvari posameznih upravičencev,
– uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za okolje, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,
– spremljanje ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh,
– izdelava poročila o porabi sredstev, dodeljenih za odpravo posledic posamezne naravne nesreče,
– dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za okolje, o izvedbi programov odprave posledic nesreče,
– dajanje mnenja k letnemu poročilu državnega organa o porabi sredstev državnega proračuna za odpravo posledic nesreč ter o izvedbi programov odprave posledic nesreče,
– dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.
(2) Naloge komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu so predvsem:
– dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,
– pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic škode v kmetijstvu,
– potrjevanje ocene škode zaradi naravne nesreče za posamezne upravičence,
– uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,
– izdelava poročila o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezno leto, v katerem je nastala škoda zaradi naravne nesreče,
– dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, o izvedbi programa za odpravo posledic škode v kmetijstvu,
– dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.
(3) Komisiji o svojem delu izdelata letni poročili in jih posredujeta do 30. junija tekočega leta za preteklo leto ministrstvu, pristojnemu za okolje, oziroma ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, ki s poročili seznanita vlado.
(4) Kritje materialnih stroškov in strokovno-administrativna dela za komisijo za odpravo posledic nesreč zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje, za komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu pa ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
(5) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za kmetijstvo, predpišeta način delovanja komisij, roke za izdelavo mnenj, način potrjevanja programov odprave posledic, način potrjevanja višine sredstev oziroma način potrjevanja ocene škode za posameznega upravičenca, če gre za odpravo posledic škode v kmetijstvu, potrebnih za izvedbo posameznega ukrepa iz programa odprave posledic, in druge zadeve, pomembne za poslovanje komisij.

(1) Podatki o stvareh, za obnovo katerih so bila dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, podatki o kmetijskih gospodarstvih, ki so jim bila dodeljena sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ter podatki o višini dodeljenih sredstev so javni.
(2) Za dostop do informacij iz prejšnjega odstavka se uporabljajo postopki za dostop do informacij v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

(1) Sredstva za odpravo posledic nesreč se zagotovijo za vsako koledarsko leto v proračunu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni proračun).
(2) Višina sredstev za odpravo posledic nesreč se določi v državnem proračunu za posamezno naravno nesrečo za vsako proračunsko leto posebej na podlagi ocene o potrebnih sredstvih za izvedbo ukrepov iz programa odprave posledic nesreče.
(3) Če je program odprave posledic nesreče sprejet v letu nastanka naravne nesreče, se za izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh v tem proračunskem letu zagotovijo sredstva v okviru še razpoložljivih proračunskih sredstev, namenjenih vzdrževanju stvari v državni ali občinski lasti, ter v okviru sredstev državne proračunske rezerve.
(4) Za naravno nesrečo, za katero je vlada odločila o uporabi sredstev za odpravo njenih posledic v septembru ali kasneje, se v prvem proračunskem letu po letu, v katerem je nastala naravna nesreča, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh v okviru rednih proračunskih sredstev, namenjenih vzdrževanju stvari v državni ali občinski lasti, ter v okviru sredstev državne proračunske rezerve.
(5) Sredstva za odpravo posledic nesreč se iz državnega proračuna dodelijo za odpravo posledic naravne nesreče na stvareh v lasti občine v skladu z določbami tega zakona, če je občina, na območju katere so nastale posledice naravne nesreče, zagotovila za odpravo posledic tudi sredstva svojega proračuna.

(1) Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi ocene neposredne škode na stvareh in predloga za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh.
(2) Oceno neposredne škode na stvareh in predlog za odpravo posledic naravnih nesreč iz prejšnjega odstavka predloži vladi v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izdela pa ju državna komisija za ocenjevanje škode, ustanovljena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami. Predlog za odpravo posledic nesreče obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic nesreče.
(3) Vlada mora pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč upoštevati naslednja merila:
– sredstva državnega proračuna se lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna,
– sredstva državnega proračuna se lahko uporabijo za odpravo posledic več zemeljskih plazov, ki so v času 90 dni po nastanku prvega zemeljskega plazu, na več različnih krajih povzročili škodo, celotna vsota ocen neposredne škode na stvareh zaradi teh plazov pa je večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.
(4) Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora vladi v obravnavo predložiti oceno neposredne škode na stvareh in predlog za odpravo posledic naravnih nesreč najkasneje mesec dni po zaključku intervencijskih ukrepov, opravljenih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami.

(1) Program odprave posledic nesreče sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za okolje, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.
(2) Najpozneje tri mesece po tem, ko vlada odloči za posamezno naravno nesrečo ali več naravnih nesreč skupaj, da se za odpravo posledic uporabijo sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu, ministrstvo, pristojno za okolje, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic nesreče.
(3) Če je do sredstev za odpravo posledic nesreč upravičen državni organ, ki ni v sestavi ministrstva, pristojnega za okolje, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic nesreče ministrstvo, v sestavi katerega je ta državni organ, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.

(1) S programom odprave posledic nesreče se določijo ukrepi za odpravo posledic naravne nesreče, zlasti pa se:
– določi vrsta in predvideno število stvari, ki jih je treba obnoviti,
– določi vrsta in predvideno število objektov, ki jih je treba zgraditi za preprečitev nadaljnje ogroženosti premoženja in ljudi zaradi posledic naravne nesreče ali njene ponovitve,
– oceni višina sredstev po posameznih ukrepih odprave posledic naravne nesreče na stvareh in
– določi predvidena poraba sredstev v posameznih proračunskih letih.
(2) S programom odprave posledic nesreče se določijo tudi nosilci posameznih nalog, in sicer za:
– vzdrževanje sistema opazovanja vplivnega območja naravne nesreče, če obstaja ogroženost za ljudi in premoženje med izvajanjem ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh,
– vzdrževanje izvedenih interventnih ukrepov,
– izvajanje nujnih del za preprečitev nadaljnjih posledic naravne nesreče,
– izdelavo strokovnih podlag in raziskav za predpis o določitvi ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami,
– izdelavo ustreznih prostorskih aktov za odpravo posledic naravne nesreče,
– izdelavo projektov za obnovo poškodovanih in uničenih stvari,
– izvajanje posameznih ukrepov odprave posledic iz programa in
– izvedbo drugih ukrepov iz programa.
(3) Če je treba zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena ali nadomestitve objektov spremeniti ali nadomestiti občinske prostorske akte, mora program odprave posledic nesreče vsebovati tudi program priprave teh občinskih prostorskih aktov, oceno sredstev za njegovo izvedbo in nosilce izvajanja tega programa.
(4) Če izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh traja več proračunskih let, morajo biti v programu odprave posledic nesreče določene tudi obvezne vsebine letnih programih odprave posledic nesreče ter roki, v katerih jih mora ministrstvo, pristojno za okolje, predložiti vladi v sprejem. Z letnim programom odprave posledic nesreče se za posamezno proračunsko leto podrobneje določijo ukrepi odprave posledic naravne nesreče ter višina sredstev, ki je predvidena za njihovo izvedbo.

(1) Če so sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic nesreče zagotovljena v okviru sredstev proračunske rezerve, opravlja izplačila za izvedbo ukrepov ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spada izvajanje programa odprave posledic nesreče.
(2) Za zakonito uporabo sredstev proračunske rezerve so odgovorni uporabniki proračuna, ki so jim bila zagotovljena sredstva proračunske rezerve za odpravo posledic naravne nesreče.
(3) Sredstva za izvajanje programa odprave posledic nesreče v proračunskem letu, v katerem se za odpravo posledic nesreč ne zagotavljajo sredstva proračunske rezerve skladno z 10. členom tega zakona, zagotavljajo v okviru svojih finančnih načrtov uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spada izvajanje programa odprave posledic nesreče.
(4) Če je treba zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena ali nadomestitve objektov, spremeniti ali nadomestiti občinske prostorske akte, se sredstva zagotovijo v državnem proračunu.
(5) Uporabniki proračuna iz tretjega odstavka tega člena so:
1. ministrstvo, pristojno za okolje, za:
– obnovo stvari, za katere sredstva za vzdrževanje zagotavlja samo ali organ v njegovi sestavi,
– izgradnjo geotehničnih objektov,
– obnovo stvari, za katere so upravičene do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu občine,
– obnovo stvari, za katere je upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina, in
– obnovo stvari, za katere so upravičene do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu osebe zasebnega prava;
2. ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, za obnovo v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih ter obnovo vseh gozdnih cest, katerih gradnja in vzdrževanje se sofinancira v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi;
3. druga ministrstva za obnovo stvari, za katere sredstva za vzdrževanje zagotavljajo sama ali organi v njihovi sestavi.

Upravičenci do sredstev za odpravo posledic nesreč so:
– državni organi,
– občine,
– osebe javnega prava,
– osebe zasebnega prava za obnovo objektov za izvajanje dejavnosti,
– lastniki stanovanj in
– lastniki objekta, ki je razglašen za kulturni spomenik ali za objekt, ki je namenjen varstvu naravne znamenitosti.

Za odpravo posledic nesreč na stvareh v državni lasti se namenijo sredstva proračunske rezerve za obnovo:
– objekta gospodarske javne infrastrukture državnega pomena, ki je v lasti države,
– stvari, ki je v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država, če se za stvar investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu,
– stvari, ki je namenjena izvajanju državne javne službe, če se za stvar investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu,
– v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih ter gozdnih cest, če gre za obnovo, za katero se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi,
– druge stvari, ki je v lasti države, če se za njo investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu.

(1) Sredstva se za odpravo posledic nesreč dodelijo občini kot poseben transfer z državne ravni za obnovo:
– objektov gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
– stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje njene dejavnosti,
– stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje lokalne javne službe,
– stanovanjskih stavb, ki so v njeni lasti,
– stvari, ki so v njeni lasti in jih uporablja oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina,
– stvari, ki je v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, za stvar pa se investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v občinskem proračunu, in
– gozdnih cest, če gre za sofinanciranje obnove, za katerega se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi.
(2) Občini se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč tudi za nakup in komunalno ureditev stavbnih zemljišč za nadomestitev objektov, ki jo je treba izvesti zaradi ogroženosti na vplivnem območju naravne nesreče.
(3) Občini se dodelijo sredstva iz prejšnjega odstavka, če brezplačno prenese komunalno urejena stavbna zemljišča v last upravičenca in če ta upravičenec obstoječe stavbno zemljišče brezplačno prenese državi v last.
(4) Občini se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč, če je za namene, določene s predpisi na področju javnih financ, porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu, v katerem se izvajajo ukrepi odprave posledic naravne nesreče na njenih stvareh.
(5) Če se na območju občine izvajajo geotehnični ukrepi zaradi varstva stvari, ki so v lasti občine ali v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj je občina, se dodelijo sredstva državnega proračuna za izvedbo geotehničnih ukrepov, če je občina za namene, določene s predpisi na področju javnih financ, porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu, v katerem se geotehnični ukrepi izvajajo.
(6) Če je občina v tekočem letu svoja sredstva proračunske rezerve že porabila skladno z nameni iz predpisov na področju javnih financ, se ji za odpravo posledic nove naravne nesreče v tem letu ali za izvedbo novih geotehničnih ukrepov v tem letu dodelijo sredstva državnega proračuna ne glede na pogoj v zvezi z uporabo svojih sredstev proračunske rezerve iz četrtega in petega odstavka tega člena.

(1) Sredstva se za odpravo posledic nesreč dodelijo osebi javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina, za obnovo stvari v lasti te osebe, če jo uporablja za izvajanje svoje dejavnosti in se zanjo ne zagotavljajo investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela v državnem ali občinskem proračunu in če v proračunskem letu, v katerem se izvaja obnova, porabi vsa sredstva, ki so v njenem finančnem načrtu namenjena za investicijska, investicijsko-vzdrževalna in vzdrževalna dela.
(2) Za obnovo stanovanjske stavbe ali posameznega stanovanja v lasti osebe javnega prava iz prejšnjega odstavka se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč osebi javnega prava pod pogoji iz 25. člena tega zakona.

(1) Ne glede na določbe 16., 17. in 18. člena tega zakona se sredstev za odpravo posledic nesreč ne more dodeliti za obnovo zemljišč v gozdovih, razen če gre za obnovo gozdnih cest, za obnovo kmetijskih zemljišč pa samo, če je bil njihov lastnik ali najemnik v času nastanka naravne nesreče vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, in ne gre za odpravo posledic zemeljskih plazov.
(2) Ne glede na določbe 16. člena tega zakona se sredstva iz četrte alinee 16. člena lahko uporabijo tudi za obnovo v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih gozdov v zasebni lasti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi.

(1) Sredstva za odpravo posledic nesreč se dodelijo osebi zasebnega prava za obnovo objektov, ki so v njeni lasti in so namenjeni stalnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti.
(2) Sredstva za odpravo posledic nesreč se dodelijo tudi za obnovo kmetijskih zemljišč v lasti oseb zasebnega prava, če je bil njihov lastnik v času nastanka naravne nesreče vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, in gre za odpravo posledic poplav.
(3) Vlada podrobneje določi merila za določitev zemljišč in objektov, za katere se lahko osebi zasebnega prava dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč.

Ne glede na pogoje iz 16. do 20. člena tega zakona se lastniku objekta dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč, če je objekt na dan nastanka nesreče z aktom razglašen za kulturni spomenik ali se nahaja na območju naravne vrednote oziroma na zavarovanem območju v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, in je namenjen varstvu oziroma upravljanju zavarovanega območja.

(1) Za obnovo stvari iz 16. člena tega zakona se iz proračunske rezerve dodelijo sredstva v višini, ki je za obnovo v proračunskem letu, v katerem se zagotavljajo sredstva za obnovo iz proračunske rezerve, predvidena v programu odprave posledic nesreče.
(2) Občini se dodeli za obnovo stvari iz 17. člena tega zakona sredstva za odpravo posledic nesreč v višini, ki je za obnovo predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, zmanjšani za sredstva, ki jih je občina sama namenila za obnovo skladno z določbami 17. člena tega zakona.
(3) Osebi javnega prava se dodeli za obnovo stvari iz prvega odstavka 18. člena tega zakona sredstva za odpravo posledic nesreč v višini, ki je za obnovo predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, zmanjšani za sredstva, ki jih je sama namenila za obnovo skladno z določbami 18. člena tega zakona.
(4) Pri določitvi obsega izvedenih del za obnovo objektov gospodarske javne infrastrukture in stvari iz prejšnjih odstavkov je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev stanja na objektu gospodarske javne infrastrukture ali na stvari, kakršno je bilo pred nastankom naravne nesreče.

(1) Za obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli največ 30%, oziroma za objekt, ki je zavarovan za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 40% vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, in gre za objekt, v katerem je lastnik objekta na dan nastanka naravne nesreče izvajal dejavnost.
(2) Za obnovo objekta, ki jo je oseba zasebnega prava na dan nastanka nesreče dajala v najem za izvajanje dejavnosti drugi osebi, se lahko dodeli največ 10%, oziroma največ 20%, če je objekt za škodo zaradi te naravne nesreče zavarovan, vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče.
(3) Zavarovan za škodo zaradi naravne nesreče je objekt, za katerega lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovalnih zneskov za škodo na objektu v višini, ki ni manjša od 40% ocene neposredne škode na objektu če gre za potres, oziroma od 60% ocene neposredne škode na objektu, če gre za druge naravne nesreče.
(4) Če gre za odpravo posledic zemeljskih ali snežnih plazov, se za obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko dodeli največ 60% vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, oziroma največ 40% teh sredstev, če je oseba dajala objekt v najem.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lastnik objekta ni upravičen do sredstev za odpravo posledic nesreč, če je višina sredstev, ki so potrebna za obnovo objekta, manjša od stroškov za novo gradnjo prostorov enakega namena s površino, ki je enaka 5% neto tlorisne površine objekta v obnovi.
(6) Pri določitvi obsega potrebnih del za obnovo objekta iz prejšnjih odstavkov je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev stanja na objektu, kakršno je bilo pred nastankom naravne nesreče. Če gre za novo gradnjo objekta ali nadomestitev objekta, se sredstva za odpravo posledic nesreč dodelijo lastniku objekta samo za objekt ali del objekta, ki ima enako neto tlorisno površino, kot jo je imel objekt, za katerega je lastnik upravičen do sredstev po tem zakonu, pred nastankom naravne nesreče.
(7) Pri določitvi višine sredstev, ki se jih dodeli za obnovo objekta iz prvega in drugega odstavka tega člena, je treba upoštevati, da vsota vseh sredstev državnega in občinskega proračuna, ki so dodeljena lastniku objekta za obnovo, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na objektu ne sme presegati 80% sredstev, ki jih je za obnovo objekta potrdila komisija za odpravo posledic nesreč.
(8) Če ima oseba zasebnega prava v lasti več objektov, za katere je upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč po določbah tega člena, se vodi postopek dodeljevanja sredstev za obnovo vsakega objekta posebej.
(9) Vlada podrobneje določi način izračuna višine sredstev, ki so dodeljena osebi zasebnega prava za obnovo objekta iz prvega in drugega odstavka tega člena, pri čemer upošteva:
– da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna oceni neposredne škode na objektu,
– da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna razmerju med neto tlorisno površino objekta na dan nastanka naravne nesreče in neto tlorisno površino obnovljenega objekta in
– da se lahko količnik med dodeljeno višino sredstev in oceno neposredne škode na objektu s starostjo objekta veča.

(1) Za obnovo gozdnih cest in kmetijskih zemljišč v lasti oseb zasebnega prava se ob upoštevanju pogojev iz 20. člena tega zakona lahko dodeli največ 50% vseh sredstev, ki so za obnovo poškodovanih gozdnih cest ali kmetijskih zemljišč predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče.
(2) Če stroški obnove kmetijskega zemljišča iz prejšnjega odstavka presegajo tržno vrednost za taka zemljišča, se sredstva za odpravo posledic nesreč lahko uporabijo le za odkup zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami.
(3) Odkup kmetijskega zemljišča se izvede, če lastnik zemljišča v prodajo zemljišča državi privoli in če sredstva za odkup ne presegajo višine sredstev, ki se jih lahko dodeli lastniku za obnovo zemljišča po določbah prvega odstavka tega člena.

(1) Postopek dodeljevanja sredstev za odpravo posledic nesreč se za obnovo stanovanjske stavbe vodi za vsako stanovanje v stavbi posebej.
(2) Višina sredstev, ki so potrebna za obnovo posameznega stanovanja, se izračuna iz sorazmernega dela sredstev, ki so za obnovo stanovanjske stavbe predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, izračunanega na podlagi neto tlorisne površine, ki pripada temu stanovanju.
(3) Za obnovo posameznega stanovanja v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli največ 40%, oziroma za stanovanje, ki je zavarovano za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 60% vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, če gre za stanovanje, v kateri ima stalno prebivališče lastnik stanovanja ali njegov ožji družinski član.
(4) Zavarovano za škodo zaradi naravne nesreče je stanovanje, za katerega lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovalnih zneskov za škodo na stanovanju v višini, ki ni manjša od 30% ocene neposredne škode na stanovanju če gre za potres, oziroma od 50% ocene neposredne škode na stanovanju, če gre za druge naravne nesreče.
(5) Za obnovo stanovanja v lasti osebe zasebnega prava, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka tega člena, in za obnovo stanovanja v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina, se lahko dodeli največ 30%, oziroma za stanovanje, ki je zavarovano za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 40% vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, če je bilo stanovanje naseljeno na dan nastanka nesreče.
(6) Če gre za odpravo posledic udorov ali zemeljskih oziroma snežnih plazov, se ne glede na določbe tretjega in petega odstavka tega člena za obnovo posameznega stanovanja iz tretjega odstavka tega člena dodeli največ 60% in za stanovanje iz petega odstavka največ 40% vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja.
(7) Ne glede na določbe tretjega, petega in šestega odstavka tega člena lastnik stanovanja ni upravičen do sredstev za odpravo posledic nesreč, če je višina sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, manjša od stroškov za novo gradnjo stanovanjskih prostorov, katerih površina je enaka 5% neto tlorisne površine stanovanja v obnovi.
(8) Pri določitvi obsega potrebnih del za obnovo stanovanja, je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev bivanja v prostorih stanovanja, katerih neto tlorisna površina je enaka standardni stanovanjski površini.
(9) Če je v programu odprave posledic nesreče za obnovo stanovanjske stavbe določena gradnja nove stavbe ali nadomestitev stavbe, se sredstva za odpravo posledic nesreč dodelijo v višini, ki je potrebna za gradnjo stanovanjske stvabe, v kateri neto tlorisna površina stanovanj ne presega standardnih stanovanjskih površin.
(10) Standardna stanovanjska površina se izračuna na podlagi števila stanovanj v stavbi, števila oseb s stalnim prebivališčem v posameznem stanovanju in naslednjih meril:
– za eno ali dve osebi v stanovanju je standardna stanovanjska površina v enostanovanjski stavbi 90 m2, v dvostanovanjski stavbi 75 m2 in v tri ali večstanovanjski stavbi 60 m2,
– za tri osebe v stanovanju je standardna stanovanjska površina v enostanovanjski stavbi 100 m2, v dvostanovanjski stavbi 85 m2 in v tri ali večstanovanjski stavbi 76 m2,
– za štiri osebe v stanovanju je standardna stanovanjska površina v enostanovanjski stavbi 115 m2, v dvostanovanjski stavbi 95 m2 in v tri ali večstanovanjski stavbi 85 m2,
– za pet oseb v stanovanju je standardna stanovanjska površina v enostanovanjski stavbi 130 m2, v dvostanovanjski stavbi 115 m2 in v tri ali večstanovanjski stavbi 102 m2, in
– za več kot pet oseb v stanovanju se izračuna standardna stanovanjska površina tako, da se za vsako nadaljnjo osebo doda 6 m2.
(11) Vlada podrobneje določi način izračuna višine sredstev, ki so dodeljena upravičencu iz tretjega in četrtega odstavka tega člena za obnovo posameznega stanovanja, pri čemer upošteva:
– da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna oceni neposredne škode na stanovanju,
– da je lahko količnik med dodeljeno višino sredstev in škodo na stanovanju večji, če je stanovanjska stavba starejša,
– da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna razmerju med standardno stanovanjsko površino in neto tlorisno površino obnovljene stavbe, v primeru gradnje nove stavbe ali nadomestitve stavbe pa razmerju med standardno stanovanjsko površino in neto tlorisno površino stavbe na dan nastanka naravne nesreče.
(12) Pri določitvi višine sredstev, ki se dodelijo za obnovo stanovanja, je treba upoštevati, da vsota vseh sredstev državnega in občinskega proračuna, ki so dodeljena lastniku stanovanja za obnovo, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na stanovanju ne sme presegati 90% sredstev, ki jih je za obnovo stanovanja potrdila komisija za odpravo posledic nesreč.

(1) Za obnovo gospodarskega objekta kmetije v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli največ 40%, oziroma za objekt, ki je zavarovan za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 60% vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče.
(2) Zavarovan za škodo zaradi naravne nesreče je gospodarski objekt kmetije, za katerega lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovalnih zneskov za škodo na objektu v višini, ki ni manjša od 20% ocene neposredne škode na objektu če gre za potres, oziroma od 40% ocene neposredne škode na objektu, če gre za druge naravne nesreče.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se lahko za obnovo gospodarskega objekta kmetije dodeli največ 60% vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, če gre za odpravo posledic zemeljskih ali snežnih plazov.
(4) Pri določitvi obsega potrebnih del za obnovo gospodarskega objekta kmetije je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev stanja na objektu, kakršno je bilo pred nastankom naravne nesreče. Če gre za novo gradnjo objekta ali nadomestitev objekta, se sredstva za odpravo posledic nesreč dodelijo lastniku objekta samo za objekt ali del objekta, ki ima enako neto tlorisno površino, kot jo je imel objekt, za katerega je lastnik upravičen do sredstev po tem zakonu, pred nastankom naravne nesreče.
(5) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lastnik gospodarskega objekta kmetije ni upravičen do sredstev za odpravo posledic nesreč, če je višina sredstev, ki so potrebna za obnovo gospodarskega objekta kmetije, manjša od stroškov za novo gradnjo po namenu enakih prostorov, katerih površina je enaka 5% neto tlorisne površine gospodarskega objekta kmetije v obnovi.
(6) Pri določitvi višine sredstev, ki se jih dodeli za obnovo gospodarskega objekta kmetije, je treba upoštevati, da vsota vseh sredstev državnega in občinskega proračuna, ki so dodeljena lastniku objekta za obnovo, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na objektu ne sme presegati 80% sredstev, ki jih je za obnovo objekta potrdila komisija za odpravo posledic nesreč.
(7) Če ima oseba zasebnega prava v lasti več gospodarskih objektov kmetije, za katere je upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč po določbah tega člena, se vodi postopek dodeljevanja sredstev za obnovo vsakega objekta posebej.
(8) Za gospodarski objekt kmetije se šteje tudi objekt za vzrejo vodnih organizmov, v stroške obnove takega objekta pa se prištevajo tudi stroški vzpostavitve matične jate v stanje pred nastankom naravne nesreče.
(9) Vlada podrobneje določi način izračuna višine sredstev, ki so dodeljena osebi zasebnega prava za obnovo gospodarskega objekta kmetije, pri čemer upošteva:
– da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna oceni neposredne škode na objektu,
– da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna razmerju med neto tlorisno površino objekta na dan nastanka naravne nesreče in neto tlorisno površino obnovljenega objekta in
– da se lahko količnik med dodeljeno višino sredstev in oceno neposredne škode na objektu s starostjo objekta veča.
(10) V predpisu iz prejšnjega odstavka vlada določi vrste objektov, ki se jih po določbah tega člena šteje za gospodarske objekte kmetije.

(1) Oseba iz tretjega in četrtega odstavka 25. člena tega zakona, ki je za obnovo stanovanja upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč, lahko pridobi za obnovo stanovanja stanovanjsko posojilo pri javnem stanovanjskem skladu ne glede na višino dodeljenih sredstev za odpravo posledic nesreč.
(2) Sredstva stanovanjskih posojil se štejejo kot lastna sredstva upravičenca.
(3) Najvišji odobreni znesek stanovanjskega posojila iz prvega odstavka tega člena je lahko enak razliki med višino sredstev, ki je potrebna za obnovo stanovanja, in dodeljenih sredstev za odpravo posledic nesreč za obnovo stanovanja.
(4) Stanovanjsko posojilo se odobri z rokom vračila do 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo zavarovati. Koriščenje odobrenega posojila je dokumentarno. Posojilo se odplačuje v mesečnih anuitetah. Prva anuiteta zapade v plačilo dve leti po dodelitvi posojila.
(5) Odobreno posojilo se obrestuje skladno s pogoji, ki veljajo za stanovanjska posojila, pridobljena pri javnem stanovanjskem skladu z enakim rokom vračila.
(6) Sredstva posojil lahko pridobijo upravičenci iz prvega odstavka tega člena na podlagi vloge, ki jo morajo vložiti do roka, ki je določen v programu odprave posledic nesreče.
(7) Vsebino vloge in potrebno dokumentacijo določi javni stanovanjski sklad.

(1) Če upravičenec iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona nima dovolj lastnih sredstev in če zaradi nizkih dohodkov tudi drugi lastniki stanovanja ali stanovalci v njem ne morejo pridobiti za obnovo stanovanja potrebnega stanovanjskega posojila po tem zakonu, se lahko občini dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč v višini, ki je enaka razliki med sredstvi, potrebnimi za obnovo stanovanja, ter sredstvi, ki so bila upravičencu dodeljena ali jih je kot posojilo pridobil po določbah tega zakona.
(2) Občini se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč v višini iz prejšnjega odstavka, če v to lastniki stavbe ali dela stavbe, ki pripada stanovanju, privolijo in dovolijo občini za čas 20 let vpis hipotekarne pravice na stanovanjski stavbi ali na delu stavbe, ki pripada stanovanju, v sorazmernem deležu sredstev, ki so se za obnovo stanovanja dodelila občini.
(3) Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko dodelijo v višini, ki zagotavlja, da mesečna anuiteta stanovanjskega posojila ne presega polovice ugotovljenega dohodka lastnikov stanovanja ter stanovalk in stanovalcev (v nadaljnjem besedilu: stanovalec) v njem, zmanjšanega za minimalni dohodek lastnikov in stanovalcev, pri čemer se minimalni in ugotovljeni dohodek lastnikov in stanovalcev ugotavlja na način, kot ga za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči določajo predpisi, ki urejajo socialno varstvo.
(4) Vlada podrobneje določi način in merila za ugotavljanje upravičenosti lastnika stanovanja, na podlagi katere se zagotovijo za obnovo stanovanja sredstva za odpravo posledic nesreč na način iz prvega odstavka tega člena.

Za obnovo objekta, ki je z aktom razglašen za kulturni spomenik ali je z aktom razglašen za objekt, ki je namenjen varstvu naravne znamenitosti, se lastniku objekta dodelijo vsa sredstva, ki jih je komisija za odpravo posledic nesreč potrdila za obnovo objekta.

(1) Državni organ, ki je zadolžen za vzdrževanje stvari v državni lasti, je pristojen za izvajanje obnove objektov gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in stvari iz 16. člena tega zakona.
(2) Občina, ki so ji dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, je pristojna za izvajanje obnove stvari iz 17. člena tega zakona.
(3) Ministrstvo, pristojno za okolje, je pristojno za izvajanje obnove:
– stvari v lasti oseb javnega prava iz 18. člena tega zakona,
– zemljišč in objektov v lasti oseb zasebnega prava in
– objektov, ki so z aktom razglašeni za kulturni spomenik ali so z aktom razglašeni za objekte, ki so namenjen varstvu naravne znamenitosti, razen če so v lasti države ali osebe javnega prava in se za njih sredstva za investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za okolje, zagotovi upravičencem za obnovo stvari iz prejšnjega odstavka svetovanje in pomoč pri načrtovanju in projektiranju ter finančni in gradbeni nadzor pri obnovi stvari.
(5) Vlada podrobneje določi obseg in način svetovanja ter pomoči pri načrtovanju in projektiranju ter obseg in način finančnega in gradbenega nadzora iz prejšnjega odstavka.
(6) Financiranje nalog ministrstva, pristojnega za okolje, iz četrtega odstavka tega člena gre v breme sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu.

(1) Sredstva za odpravo posledic nesreč, dodeljena za obnovo stvari po tem zakonu, morajo biti porabljena skladno z namenom njihove uporabe.
(2) Zaradi zagotovitve namenske porabe sredstev iz prejšnjega odstavka morajo upravičenci do sredstev državne pomoči, razen državnih organov in občin, podpisati pogodbo z ministrstvom, pristojnim za okolje, o izpolnjevanju obveznosti, ki so določene s tem in drugimi zakoni.
(3) V pogodbi iz prejšnjega odstavka se upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč predvsem zaveže, da bo:
– izvedel obnovo stvari v celotnem obsegu, ki ga je potrdila komisija za odpravo posledic nesreč,
– zagotovil nadzor pri obnovi stvari v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
– zagotovil namensko porabo dodeljenih sredstev in
– zagotovil obnovo stvari skladno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo ter drugimi pogoji iz dovoljenja za poseg v prostor.
(4) Če upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč ne porabi dodeljenih sredstev za odpravo posledic nesreč, je dolžan razliko do dodeljenih sredstev vrniti.
(5) Upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč mora neporabljena sredstva za odpravo posledic nesreč vrniti tudi:
– če se je iztekel rok, za katerega je v odločbi o dodelitvi sredstev določeno, da se morajo dodeljena sredstva porabiti,
– zaradi stečaja ali likvidacije pravne osebe,
– če imetnik odločbe o dodelitvi sredstev preneha izvajati svojo dejavnost.
(6) Če upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč sredstva uporabi nenamensko, je dolžan vrniti celotna nenamensko porabljena sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko so mu bila sredstva nakazana.
(7) Za nenamensko porabo sredstev za odpravo posledic nesreč se šteje tudi poraba sredstev za obnovo stvari, pri kateri niso izpolnjeni predpisani pogoji na področju urejanja prostora in graditve objekta.
(8) Upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč mora neporabljena ali nenamensko uporabljena sredstva vrniti najpozneje v treh mesecih po tem, ko ga na vrnitev sredstev pozove ministrstvo, pristojno za okolje. Vrnjena sredstva so izredni prihodek državnega proračuna.

(1) Upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč, ki so mu bila dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, mora predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje, zaključno poročilo o njihovi porabi najkasneje v 12 mesecih od dneva, ko so mu bila skladno z določbami tega zakona dodeljena.
(2) Upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč mora o porabi dodeljenih sredstev poročati ministrstvu, pristojnemu za okolje, na njegovo zahtevo tudi pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.

(1) Sredstva za odpravo posledic nesreč se upravičencem do sredstev za odpravo posledic nesreč, razen državnim organom, dodelijo na podlagi vloge, ki jo morajo predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje, v roku iz programa odprave posledic nesreče, ki pa ne sme biti daljši od 12 mesecev.
(2) Ministrstvo, pristojno za okolje, po sprejemu programa odprave posledic nesreče na vladi obvesti upravičence do sredstev za odpravo posledic nesreč o roku, v katerem morajo predložiti vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč.
(3) Ministrstvo, pristojno za okolje, pripravi predlog o višini potrebnih sredstev za obnovo stvari in ga predloži komisiji za odpravo posledic nesreč, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in je predlog obnove stvari v skladu s programom odprave posledic nesreče.
(4) Predlog za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč posameznemu upravičencu predloži vladi v obravnavo in sprejem ministrstvo, pristojno za okolje, po predhodni potrditvi komisije za odpravo posledic nesreč.
(5) Minister, pristojen za okolje, določi vsebino in obliko vloge upravičencev za dodelitev sredstev za izvajanje obnove na stvareh po tem zakonu.

(1) Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se zagotovijo za vsako koledarsko leto v državnem proračunu.
(2) Višina sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu se določi v državnem proračunu za posamezni pojav škode v kmetijstvu za vsako proračunsko leto posebej na podlagi ocene o potrebnih sredstvih za odpravo posledic iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu.
(3) Če je program odprave posledic škode v kmetijstvu sprejet v letu nastanka škode, se za to proračunsko leto zagotovijo sredstva za izvedbo ukrepov odprave posledic škode v kmetijstvu v okviru sredstev državne proračunske rezerve.
(4) Za posamezni pojav škode v kmetijstvu, za katerega je vlada odločila o uporabi sredstev za odpravo njegovih posledic v septembru ali kasneje, se v prvem proračunskem letu po letu, v katerem je nastala škoda, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov odprave posledic škode v okviru sredstev državne proračunske rezerve.

(1) Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu na podlagi ocene neposredne škode v kmetijstvu in predloga za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
(2) Oceno neposredne škode v kmetijstvu in predlog za odpravo posledic škode v kmetijstvu iz prejšnjega odstavka predloži vladi v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izdela pa ju državna komisija za ocenjevanje škode, ustanovljena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami. Predlog za odpravo posledic škode v kmetijstvu obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic škode v kmetijstvu.
(3) Vlada mora pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upoštevati naslednji merili:
– sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se lahko uporabijo za odpravo posledic posamezne naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode v kmetijstvu večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna;
– če nastane škoda v kmetijstvu v času 120 dni večkrat ali na različnih krajih, se sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu lahko uporabijo za vse primere odprave posledic škode v kmetijstvu v tem obdobju, če je vsota ocen neposredne škode v kmetijstvu večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.
(4) Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora vladi v obravnavo predložiti oceno neposredne škode v kmetijstvu najkasneje mesec dni po običajnem spravilu letine rastline, ki je bila poškodovana zaradi pojava naravne nesreče.

(1) Program odprave posledic škode v kmetijstvu sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.
(2) Najpozneje tri mesece po tem, ko vlada odloči za posamezni pojav škode v kmetijstvu ali več takih pojavov skupaj, da se za odpravo posledic uporabijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic škode v kmetijstvu.

(1) S programom odprave posledic škode v kmetijstvu se določijo:
– kmetijske rastline, ki so zaradi naravne nesreče poškodovane,
– občine, kjer je nastala škoda v kmetijstvu,
– ocena o stopnjah poškodovanosti kmetijskih rastlin,
– ocena o površini prizadetih kmetijskih zemljišč,
– ocena o številu upravičencev do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu,
– ocena potrebnih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu,
– strokovna izhodišča za določitev geografsko zaokroženih območij,
– verifikacijo podatkov o poškodovanosti kmetijskih rastlin na posameznih kmetijskih zemljiščih,
– občine, ki morajo imenovati občinske komisije za zbiranje vlog upravičencev,
– obrazci za vloge upravičencev,
– nosilci oziroma strokovnjaki za določitev geografsko zaokroženih območij,
– nosilci oziroma strokovnjaki za verifikacijo podatkov o poškodovanosti kmetijskih rastlin iz vlog upravičencev,
– način izplačila sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upravičencem in
– ocena sredstev za financiranje posamezne naloge iz prejšnjih alinej.
(2) Izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka se financira v breme sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
(3) Če odprava posledic škode v kmetijstvu traja več proračunskih let, morajo biti v programu odprave posledic škode v kmetijstvu določene tudi obvezne vsebine letnih programov ter roki, v katerih jih mora ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, predložiti vladi v sprejem. Z letnim programom odprave posledic škode v kmetijstvu se za posamezno proračunsko leto podrobneje določijo predvsem upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu ter sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(1) Če so skladno s programom odprave posledic škode v kmetijstvu sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu zagotovljena v okviru sredstev državne proračunske rezerve, opravlja izplačila za škodo v kmetijstvu ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dokumentacije, ki jo predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
(2) Sredstva za izvajanje programa odprave posledic škode v kmetijstvu v proračunskem letu, v katerem se za odpravo škode v kmetijstvu ne zagotavljajo sredstva proračunske rezerve skladno s 34. členom tega zakona, zagotavlja v okviru svojih finančnih načrtov ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
(3) Sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic škode na kmetijskih zemljiščih v lasti občine se za posamezno proračunsko leto dodelijo občini, če je občina za namene, določene s predpisi na področju javnih financ, porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 1,5% prihodkov proračuna v proračunskem letu, v katerem se izvajajo ukrepi za odpravo posledic škode v kmetijstvu na njenih zemljiščih.
(4) Če je občina v tekočem letu svoja sredstva proračunske rezerve že porabila skladno z nameni iz predpisov na področju javnih financ, se ji za odpravo posledic škode v kmetijstvu na njenih zemljiščih dodelijo sredstva državnega proračuna ne glede na pogoj v zvezi z uporabo sredstev proračunske rezerve iz prejšnjega odstavka.

(1) Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se lahko dodelijo osebi s stalnim prebivališčem na ozemlju Republike Slovenije, ki obdeluje kmetijska zemljišča kot lastnik ali zakupnik, če je v času nastanka naravne nesreče vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.
(2) Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se lahko dodelijo tudi pravni osebi s sedežem na območju Republike Slovenije, ki obdeluje kmetijska zemljišča in je bila v času nastanka naravne nesreče vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.
(3) Oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena je upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če iz ocene neposredne škode, ki jo potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu, sledi:
– da je hektarski donos kmetijske rastline v letu nastanka naravne nesreče manjši od normalnega hektarskega donosa za več kot 30%, za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa za več kot 20%, ali
– da je hektarski donos kmetijske rastline prvega pridelka po nastanku tistih naravnih nesreč, ki povzročijo, da je zaradi poškodb na kmetijski rastlini kmetijska proizvodnja zmanjšana v obdobju več nadaljnjih let, manjši od normalnega hektarskega donosa za več kot 10%, in je skupni hektarski donos v vseh nadaljnjih letih zmanjšanja kmetijske proizvodnje manjši od normalnega hektarskega donosa za več kot 30%, za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa za več kot 20%.
(4) Vlada podrobneje določi način izračuna stopnje poškodovanosti kmetijske rastline za primere, ko naravna nesreča povzroči, da je zaradi poškodb na kmetijski rastlini kmetijska proizvodnja zmanjšana v obdobju več nadaljnjih let.

(1) Upravičencu iz prejšnjega člena se dodelijo sredstva v višini največ 40%, za proizvodnjo kmetijske rastline, ki je zavarovana za škodo v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč, pa največ 60% ocene neposredne škode, ki jo potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu: potrjena višina škode).
(2) Zavarovana za škodo v kmetijstvu zaradi naravne nesreče je proizvodnja kmetijske rastline, za katero upravičenec izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovalnih zneskov za škodo v kmetijstvu v višini, ki ni manjša od 30% potrjene višine škode.
(3) Komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu določi potrjeno višino škode posameznemu upravičencu za vsako posamezno kmetijsko rastlino posebej na podlagi podatkov o:
– povprečni stopnji poškodovanosti kmetijske rastline zaradi posledic naravnih nesreč,
– normalnem pridelku poškodovane kmetijske rastline,
– povprečni tržni ceni kmetijske rastline v letu nastanka škode v kmetijstvu in
– površinah kmetijskih zemljišč, na katerih je upravičenec prideloval kmetijsko rastlino.
(4) Pri določitvi višine sredstev, ki se jih upravičencu dodeli za škodo v kmetijstvu, je treba zagotoviti, da za posamezno kmetijsko rastlino v letu nastanka škode v kmetijstvu vsota:
– tržne vrednosti zmanjšane kmetijske proizvodnje,
– dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu,
– sredstev državnega in občinskih proračunov, ki so dodeljena upravičencu kot neposredno izplačilo v kmetijstvu v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu, in
– izplačil zavarovalnih zneskov za škodo v kmetijstvu, ne presega tržne vrednosti proizvodnje kmetijske rastline pri normalnem hektarskem donosu.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se upravičencu ne dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če potrjena višina škode za posameznega upravičenca ne presega višine sredstev državnega proračuna, ki se dodelijo v skladu s predpisi, ki urejajo neposredna izplačila v kmetijstvu, za pridelavo te kmetijske rastline na površini 1 ha kmetijskih zemljišč, ali 20% tržne vrednosti proizvodnje kmetijske rastline na površini 1 ha kmetijskih zemljišč, če se za kmetijsko rastlino ne dodeljujejo sredstva v skladu s predpisi, ki urejajo neposredna izplačila v kmetijstvu.
(6) Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu tudi, če pristojni inšpektor ugotovi, da je upravičenec na kmetijskem zemljišču prideloval kmetijsko rastlino v letu nastanka škode v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali s predpisi, ki urejajo varstvo voda, namenjenih oskrbi s pitno vodo na teh kmetijskih zemljiščih.
(7) Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic suše na območjih iz registra namakalnih sistemov.
(8) Vlada podrobneje določi način izračuna potrjene višine škode in višine sredstev, ki so dodeljena upravičencu, pri čemer upošteva, da je:
– potrjena višina škode sorazmerna povprečni stopnji poškodovanosti kmetijske rastline,
– potrjena višina škode premo sorazmerna normalnemu hektarskemu donosu kmetijske rastline,
– potrjena višina škode premo sorazmerna tržni vrednosti kmetijske rastline v letu nastanka naravne nesreče,
– potrjena višina škode premo sorazmerna površini kmetijskih zemljišč, na katerih se prideluje kmetijska rastlina, in
– višina sredstev, dodeljenih za odpravo posledic škode v kmetijstvu, manjša od 40% potrjene višine škode, če škodo povzročijo naravne nesreče, katerih posledice se lahko v celoti ali delno preprečijo z uveljavljenimi tehnikami agrotehničnih ukrepov.
(9) V predpisu iz prejšnjega odstavka vlada določi tudi:
– metodologijo za določitev geografsko zaokroženih območij, in sicer za vsako naravno nesrečo posebej,
– metodologijo za verifikacijo podatkov o stopnji poškodovanosti kmetijske rastline znotraj posameznega geografsko zaokroženega območja in
– uveljavljene tehnike agrotehničnih ukrepov iz prejšnjega odstavka.

(1) Predlog potrjene višine škode za posamezne upravičence pripravi in ga predloži komisiji za odpravo posledic škode v kmetijstvu ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
(2) K predlogu potrjene višine škode iz prejšnjega odstavka mora biti priloženo tudi meteorološko poročilo o pojavu naravne nesreče, obrazložitev določitve geografsko zaokroženih območij, izračuna povprečne stopnje poškodovanosti in opis verifikacije podatkov o stopnjah poškodovanosti kmetijskih rastlin.
(3) Komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu lahko za namen potrjevanja ocen škode pridobi mnenje o primernosti in pravilnosti določitev in izračunov iz prejšnjega odstavka. Izdelavo takega mnenja lahko komisija naroči pri zunanjih strokovnjakih v breme sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(1) Pristojni za izvajanje ukrepov odprave posledic škode v kmetijstvu so ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in občine, za katere je v programu odprave posledic škode v kmetijstvu določeno, da je zaradi naravne nesreče nastala škoda v kmetijstvu na njihovem območju.
(2) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, je pristojno za izvajanje vseh nalog iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu, razen tistih, ki jih izvajajo občine.
(3) Občine iz prvega odstavka tega člena morajo po sprejemu programa odprave posledic škode v kmetijstvu:
– imenovati občinske komisije za zbiranje vlog upravičencev,
– obvestiti upravičence o sprejemu programa in o možnosti vložitve vloge za pridobitev sredstev državne pomoči in jim posredovati obrazce za prijavo vlog in
– odposlati zbrane vloge upravičencev ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v roku, ki je določen v programu odprave posledic škode v kmetijstvu.
(4) V občinsko komisijo za zbiranje vlog upravičencev mora občina imenovati najmanj tri člane, od katerih mora biti vsaj eden za območje občine pristojni kmetijski svetovalec.
(5) Občinska komisija za zbiranje vlog zagotovi upravičencem strokovno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, predvsem pa strokovno pomoč pri vpisu podatkov o stopnji poškodovanosti kmetijske rastline, za katero uveljavlja pomoč iz sredstev državnega proračuna.
(6) Občina mora k vlogi posameznega upravičenca priložiti tudi podatke o sredstvih proračuna občine, ki so bila upravičencu dodeljena v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu.

(1) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, po sprejemu programa odprave posledic škode v kmetijstvu na vladi obvesti občine o roku, ki ni daljši od 90 dni in v katerem morajo zbrati vloge upravičencev in jih odposlati v obravnavo na ministrstvo.
(2) Sredstva za odpravo posledic nesreč se upravičencu dodelijo na podlagi vloge, ki jo mora izpolnjeno s podatki o škodi v kmetijski proizvodnji oddati občinski komisiji za zbiranje vlog občine, kjer ima kmetijsko zemljišče.
(3) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, predloži komisiji za odpravo posledic škode v kmetijstvu predlog ocene škode v potrditev, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in so podatki o škodi v skladu s podatki iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu.
(4) Predlog za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu predloži vladi v obravnavo in sprejem ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, ob predhodni potrditvi komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
(5) Minister, pristojen za kmetijstvo, določi vsebino in obliko vloge upravičencev za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu.

(1) Določbe o odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč po tem zakonu se smiselno uporabljajo tudi za odpravo posledic množičnega izbruha tistih rastlinskih škodljivih organizmov ali kužnih živalskih bolezni, za katere se izvajajo programi preprečevanja ali izkoreninjenja, in jih določi vlada na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo.
(2) Geografsko zaokrožena območja so v primeru iz prejšnjega odstavka območja občin, kjer so zaradi obsega pojava karantenske rastlinske ali živalske bolezni in njenih posledic v kmetijski proizvodnji osebe iz 39. člena tega zakona upravičene do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(1) O dodelitvi sredstev za odpravo posledic nesreč v upravnem postopku odloča ministrstvo, pristojno za okolje, o dodelitvi sredstev za odpravo škode v kmetijstvu pa ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
(2) Odločba mora poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja upravni postopek, vsebovati tudi:
– podatke o upravičencu,
– natančen opis razloga oziroma namena za dodelitev sredstev državnega proračuna,
– obrazložitev izračuna višine dodeljenih sredstev državnega proračuna,
– rok, v katerem se lahko začne uporaba dodeljenih sredstev,
– rok, v katerem se morajo uporabiti dodeljena sredstva,
– obveznosti v zvezi s poročanjem o porabi sredstev, če gre za odpravo posledic naravne nesreče na stvareh, in
– način izplačila sredstev.

(1) Čas, v katerem se morajo uporabiti dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, je največ 12 mesecev po roku, v katerem je v odločbi o dodelitvi sredstev dovoljen začetek uporabe dodeljenih sredstev.
(2) Čas uporabe sredstev za odpravo posledic nesreč se lahko na podlagi vloge upravičenca podaljša za največ 12 mesecev, če gre za upravičene razloge.
(3) Za postopek podaljšanja roka, v katerem se morajo uporabiti dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, se smiselno uporabljajo določbe, ki so s tem zakonom določene za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč.

(1) Pri dodeljevanju sredstev državnega proračuna in nadzoru nad njihovo uporabo pridobita ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, osebne in druge podatke od upravljalcev naslednjih zbirk:
– osebno ime, datum rojstva in stalno ali začasno prebivališče iz centralnega registra prebivalstva,
– osebno ime lastnikov zemljišč iz zemljiškega katastra,
– osebno ime lastnikov stavb iz katastra stavb,
– lastninsko pravico, zastavno pravico, služnostno pravico, pravico stvarnega bremena, zakupno, predkupno ali odkupno pravico, prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine iz zemljiške knjige,
– osebno ime in prebivališče nosilca kmetijskega gospodarstva in osebno ime družinskih članov nosilca kmetijskega gospodarstva iz registra kmetijskih gospodarstev,
– osebno ime fizične osebe oziroma firma pravne osebe z navedbo organizacijske oblike in naslov fizične osebe oziroma sedež pravne osebe pridelovalca grozdja iz registra pridelovalcev grozdja in vina in
– osebno ime in prebivališče osebe oziroma firma pravne osebe, ki so ji bila dodeljena sredstva državnega ali občinskega proračuna v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu, iz evidenc o kmetijskih subvencijah državnega in občinskih proračunov.
(2) Upravljavec zbirk iz prejšnjega odstavka posreduje podatke na zahtevo ministrstva, pristojnega za okolje, in ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, brezplačno.

(1) Za dodeljevanje sredstev za odpravo posledic nesreč in sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu ter v zvezi z nadzorom nad uporabo dodeljenih sredstev državnega proračuna po tem zakonu se o osebah, ki so jim bila dodeljena sredstva po tem zakonu, vzpostavi zbirka, ki jo upravlja za dodelitev sredstev pristojno ministrstvo.
(2) Zbirka iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje osebne podatke:
– osebno ime osebe, ki so ji bila dodeljena sredstva,
– osebno ime družinskih članov ali članov kmetijskega gospodarstva osebe iz prejšnje alinee,
– o osebnih dohodkih lastnika stanovanja in dohodkih stanovalcev, če gre za dodelitev hipotekarnih sredstev iz 28. člena tega zakona,
– o lastništvu stvari, ki so predmet obnove po tem zakonu, in
– podatke o plačanih tekočih zavarovanjih, ki se nanašajo na stvar, poškodovano ali uničeno zaradi posledic naravne nesreče, ali na škodo v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč.
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka so podatki iz vloge za dodelitev sredstev.
(4) Podatki iz zbirke iz prvega odstavka tega člena se hranijo deset let po dodelitvi sredstev državnega proračuna upravičencem, po izteku tega roka pa se izbrišejo.
(5) S podatki, pridobljenimi po tem členu, se ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1) O nadomestitvi objektov se v programu odprave posledic naravne nesreče odloči na podlagi določitve ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče in predpisanih pogojev ter omejitev za graditev objektov na takih območjih.
(2) Ogroženo območje na vplivnem območju poplave sta predvsem poplavno in erozijsko območje, na vplivnem območju zemeljskega plazu plazljivo območje in na vplivnem območju snežnega plazu plazovito območje.
(3) Ogroženo območje na vplivnem območju naravne nesreče določi vlada, pri čemer se uporabljajo za njihovo določanje merila v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami.
(4) Vlada v predpisu o določitvi ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče razvrsti zemljišča na vplivnem območju naravne nesreče v razrede po stopnjah ogroženosti in določi glede na stopnjo ogroženosti zemljišč tudi pogoje za graditev objektov.
(5) Predlog predpisa o določitvi ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče pripravi in predloži vladi v sprejem ministrstvo, pristojno za okolje.
(6) Priprava strokovnih podlag in izvedba raziskav za določitev ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče se financira v breme sredstev za odpravo posledic nesreč.

Obnova objektov prometne infrastrukture, vodne infrastrukture in objektov druge gospodarske javne infrastrukture ter gradnja novih geotehničnih objektov in drugih novih objektov vodne infrastrukture zaradi preprečitve širjenja posledic naravne nesreče ali preprečevanja posledic ponovitve naravne nesreče na vplivnem območju naravne nesreče, je v javno korist.

(1) Zakonska podlaga za nadomestitev objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in jih je treba zaradi ogroženosti ali obnove ali graditve novih objektov vodne infrastrukture ali državne prometne infrastrukture odstraniti, je izvedbeni prostorski akt lokalne skupnosti.
(2) Če za gradnje objektov iz prejšnjega odstavka ni osnove v izvedbenih prostorskih aktih lokalne skupnosti, je treba sprejeti nov izvedbeni prostorski akt lokalne skupnosti oziroma njegovo spremembo ali dopolnitev.
(3) Za pripravo izvedbenega prostorskega akta iz prejšnjega odstavka je odgovorna občina. Ta priprava se financira iz sredstev za odpravo posledic nesreč, zagotovljenih po tem zakonu.
(4) Izvedbeni prostorski akt oziroma njegove spremembe in dopolnitve iz drugega odstavka tega člena se sprejmejo po skrajšanem postopku v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(5) Stroški v zvezi s sprejemom izvedbenih prostorskih aktov lokalne skupnosti iz prejšnjih odstavkov se financirajo v breme sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu.

(1) Zakonska podlaga za obnovo objektov gospodarske javne infrastrukture državnega pomena so državni prostorski akti v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(2) Če za obnovo gospodarske javne infrastrukture državnega pomena ali gradnjo novih geotehničnih objektov in drugih novih objektov vodne infrastrukture ni osnove v aktih iz prejšnjega odstavka, je treba sprejeti nov državni lokacijski načrt oziroma njegovo spremembo ali dopolnitev.

(1) Investitor za gradnjo objektov državne prometne infrastrukture in vodne infrastrukture ali objektov druge gospodarske javne infrastrukture je država.
(2) Pooblaščeni investitor države za gradnjo objektov državne prometne infrastrukture je ministrstvo, pristojno za promet, za objekte vodne infrastrukture pa ministrstvo, pristojno za okolje.
(3) Pooblaščeni investitor opravlja naloge v zvezi s prostorskim in urbanističnim načrtovanjem, finančnim inženiringom, pridobivanjem nepremičnin ter pripravlja, organizira in vodi graditev in obnovo objektov na vplivnem območju naravne nesreče.

Razlastitev nepremičnin v javno korist zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena na vplivnem območju naravne nesreče se izvede na način in po postopku, kot to določajo predpisi o urejanju prostora.

(1) Za potrebe gradenj, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev za odpravo posledic nesreč, se postopki za pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj vodijo ter gradnje izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Šteje se, da je izdaja gradbenih dovoljenj za objekte oziroma dela, ki so v zvezi z gradnjami, namenjenimi za odpravo posledic naravnih nesreč, ter izvedba takšnih del, v javno korist.

Zahtevo za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj iz prejšnjega člena vlagajo nosilci izvajanja ukrepov odprave posledic nesreč iz 30. člena tega zakona lahko pa tudi pravna oziroma fizična oseba, ki je po določbah tega zakona upravičena za pridobitev sredstev za odpravo posledic nesreč (v nadaljnjem besedilu: upravičeni investitor).

Upravni organ, pri katerem se vlagajo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnje oziroma dela, ki so v zvezi z gradnjami iz 55. člena tega zakona, in zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja za takšne objekte, je krajevno pristojna upravna enota.

(1) Šteje se, da objekti, ki so potrebni za odpravo posledic nesreč po tem zakonu, nimajo vplivov na okolico, razen če so to objekti, ki so s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, opredeljeni kot objekti, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna zaradi emisij energije ali snovi v okolje.
(2) Ne glede na določbe iz predpisov, ki urejajo graditev objektov, za spremembo namembnosti, ki jo opredeljuje program odprave posledic nesreče, gradbeno dovoljenje ni potrebno, ampak zadostuje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je takšna spremenjena raba v skladu z izvedbenim prostorskim aktom.
(3) Če upravičeni investitor pravice graditi na nepremičnini, kjer namerava izvajati gradnjo, še nima vpisane v zemljiško knjigo, se za takšno dokazilo lahko uporabijo dokazila iz 56. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002).

(1) Stranka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt oziroma dela, ki so v zvezi z gradnjo iz 55. člena tega zakona, je samo upravičeni investitor.
(2) Če kdo med postopkom zahteva vključitev v postopek in dokazuje, da ima nameravani objekt vplive na okolje, ki segajo na njegovo nepremičnino, se v nadaljevanju postopka uporabljajo določbe 64. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002).

(1) Šteje se, da je nameravana gradnja, ki se financira ali sofinancira za odpravo posledic nesreč, v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, če je na območju, ki se po določbah tega zakona šteje za območje, ki ga je doletela naravna nesreča in je lokacija takšne gradnje neposredno dostopna z javne ceste oziroma leži tik ob njej ali pa če izpolnjuje pogoje, ki so z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisane za nadomestno gradnjo.
(2) V primeru objektov, ki so v skladu s prvim odstavkom 58. člena tega zakona opredeljeni kot objekti z vplivi na okolje, se šteje, da so zahteve o sodelovanju javnosti pred izdajo okolje varstvenega soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izpolnjene z javno razgrnitvijo tistega izvedbenega prostorskega akta, na katerem območju naj bi se gradil takšen objekt z namenom odprave posledic naravne nesreče.

(1) Za gradnjo novih objektov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev za odpravo posledic nesreč, se ne plačuje komunalnega prispevka.
(2) Stroški priklopa objektov iz prejšnjega odstavka na objekte gospodarske javne infrastrukture se ne zaračunavajo.
(3) Neplačani komunalni prispevki iz prvega odstavka tega člena se štejejo za namensko plačilo lastnih sredstev občine za izvajanje ukrepov odprave posledic nesreč iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona oziroma za izvajanje geotehničnih ukrepov iz petega odstavka 17. člena tega zakona.

(1) Pri ureditvi gradbišča in izvajanju del, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev za odpravo posledic nesreč, se šteje, kot da se takšna gradnja izvaja kot gradnja v lastni režiji v skladu z določbami 79. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002).
(2) Gradbeni nadzor mora zagotoviti ustrezen nosilec izvajanja ukrepov odprave posledic nesreč iz 30. člena tega zakona.

(1) V najkrajšem možnem času po končani gradnji novega objekta, ki se je financirala ali sofinancirala iz sredstev za odpravo posledic nesreč, oziroma njegovi rekonstrukciji, mora upravičeni investitor pri upravnem organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja.
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti izjavo projektanta in izjavo osebe, ki je opravljala gradbeni nadzor, da je objekt zgrajen v skladu s predpisi, ter geodetski načrt novega stanja zemljišča.
(3) Upravni organ iz prvega odstavka tega člena izda uporabno dovoljenje brez prej opravljenega tehničnega pregleda, razen če tehnični pregled izrecno ne zahteva nosilec izvajanja ukrepov odprave posledic naravnih nesreč iz 30. člena tega zakona ali upravičeni investitor. V takšnem primeru se tehnični pregled opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja graditev objektov.

(1) Poročilo o izvedbi programa odprave posledic nesreče predloži vladi v sprejem ministrstvo, pristojno za okolje.
(2) Poročilo o izvedbi programa odprave posledic škode v kmetijstvu predloži vladi v sprejem ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
(3) Sestavni del poročila o izvedbi programa odprave posledic nesreče je tudi poročilo komisije za odpravo posledic nesreč o porabi sredstev za odpravo posledic nesreč, sestavni del poročila o izvedbi programa odprave posledic škode v kmetijstvu pa poročilo komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
(4) Vlada poroča o porabi sredstev za odpravo posledic nesreč in o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu Državnemu zboru Republike Slovenije za vsako proračunsko leto v poročilu, ki ga predloži vlada ob zaključnem računu proračuna.

(1) Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu obsega nadzorstvo glede izpolnjevanja pogojev za upravičenost oseb do sredstev za odpravo posledic nesreč in do sredstev za odpravo škode v kmetijstvu ter nadzorstvo glede namenske rabe dodeljenih sredstev, če gre za odpravo posledic naravnih nesreč.
(2) Inšpekcijski nadzor upravičencev do sredstev za odpravo posledic nesreč izvajajo inšpektorji ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, upravičencev do sredstev za odpravo škode v kmetijstvu pa inšpektorji ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

(1) Z globo od 100.000 do 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v državnem organu in občini, če omogoči, da so sredstva za izvajanje ukrepov uporabljena v nasprotju z določbo prvega odstavka 31. člena tega zakona.
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje oseba, ki v vlogi za pridobitev sredstev posreduje lažne podatke z namenom, da neupravičeno pridobi sredstva za odpravo posledic nesreč ali za odpravo škode v kmetijstvu, ter oseba, ki nenamensko uporabi dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč (33., 43., 31. člen).

Do 1. januarja 2005 se za prekršek, določen v prvem odstavku 66. člena tega zakona z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev kaznuje odgovorna oseba v državnem organu in občini, z denarno kaznijo od 10.000 do 150.000 tolarjev pa posameznik, ki stori prekršek iz drugega odstavka 66. člena tega zakona.

(1) Do vzpostavitve registra kmetijskih gospodarstev iz 6. in 39. člena tega zakona se kot dokazilo uporablja posestni list ali najemna pogodba.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ki so nastale zaradi naravnih nesreč v letu 2003 pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Za sredstva državnega proračuna iz tretje alinee četrtega odstavka 40. člena tega zakona se štejejo tudi sredstva, ki jih je upravičenec pridobil na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje sredstev kot pomoč za nadomestilo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni pojavi (Uradni list RS, št. 51/2003 – uradne objave), če gre za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu zaradi iste naravne nesreče.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.