Na podlagi 22., 29., 33., 175. in 190. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) in Programa priprave zazidalnega načrta K26 Schlenk (Uradni list RS, št. 117/02 in 11/03) je Občinski svet občine Kamnik na svoji 14. seji, dne 26. 5. 2004 sprejel

S tem odlokom se ureja območje K26 SCHLENK. Določajo se meje, namen s pogoji za izrabo območja, merila in pogoji za oblikovanje in urejanje, merila in pogoji za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja ter etapnost izvedbe posegov. Zazidalni načrt je izdelala RRD, Regijska razvojna družba, d.o.o., Ljubljanska 76, Domžale, pod št. projekta 4/2003 v aprilu 2003 (predlog) in ga na osnovi sprejetih stališč do pripomb in predlogov iz javne obravnave, javne razgrnitve in seje OS Občine Kamnik dopolnila v marcu 2004.

Meja območja zazidalnega načrta poteka skladno z določili Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000, dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02). Površina območja K26 Schlenk znaša 3,96 ha. Potek meje območja je razviden iz grafičnega dela zazidalnega načrta.

Obravnavano območje je v skladu s planskimi usmeritvami namenjeno kompleksni prenovi obstoječega industrijskega območja z določitvijo novih površin za poslovne, proizvodne in skladiščne dejavnosti.
Urejanje območja izhaja iz sledečih osnov:
– vsebinska delitev nekdaj upravljalsko in prostorsko enotnega območja K 19 KIK na več funkcijsko zaokroženih samostojnih celot in zahteva samostojno obravnavo razvoja tega dela območja ob upoštevanju lastniških, prostorskih in varstvenih parametrov neposrednega okolja;
– potrebe po posodobitvi proizvodnih procesov zahtevajo reorganizcijo prostorskih razmestitev z uvedbo novih samostojnih objektov ter širitev obstoječih proizvodno – skladiščnih kapacitet;
– samostojno funkcioniranje območja je vezano na širitev stavbnih površin upravnih (poslovnih) delov ter
– prostorski širitvi stavbišč znotraj območja je potrebno slediti z oblikovanjem vmesnih in robnih zelenih barier.

Funkcije območja v skladu z namenom delijo območje na troje elementarnih funkcionalnih sklopov in sicer na sklop poslovno-proizvodno-skladiščnih funkcionalnih celot (FCP), na sklop prometne infrastrukture v in ob proizvodnem delu območja (FCI) in na sklop intenzivne zelene bariere severnega dela območja (FCZ).
Podrobnejša delitev funkcij je sledeča:
– osrednje funkcionalne celote območja, ki so namenjene upravno-poslovnemu delu z delom proizvodno-skladiščnih objektov (FCP 3) oziroma prepletu zgolj proizvodno-skladiščnih objektov (FC P1-2 in FC P4-8);
– funkcionalna celota osrednje notranje prometne komunikacije, ki zagotavlja napajanje vseh funkcionalnih celot (FC I2);
– funkcionalna celota regionalne prometnice z oznako R 1-225, ki poteka po vzhodnem delu območja (FC I1) in je namenjena izključno prometu vzdolž celotnega poteka proizvodnega in poslovnega območja med Stranjami in Kamnikom ter
– funkcionalna celota zelene varovalne bariere (FC Z1) na severu območja.

Zazidalno območje K26 Schlenk vključuje 11 funkcionalnih celot, pri čemer je osem namenjenih prenovi, širitvi ali novogradnji poslovnih oziroma proizvodno-skladiščnih objektov.
A) FUNKCIONALNI SKLOP POSLOVNO-PROIZVODNO-SKLADIŠČNIH DEJAVNOSTI (funkcionalne celote od FC P1 do FC P8)
Funkcionalni sklop leži v osrednjem delu območja in predstavlja jedro dejavnosti. V nadaljevanju so po posameznih funkcionalnih celotah določeni pogoji za urbanistično arhitektonsko oblikovanje celot, objektov in naprav. Pogoji izhajajo iz načrtovanih potreb razvoja in iz analize stanja dejavnosti, kvalitete in potreb obstoječih in bodočih objektov kot so prikazani v strokovnih podlagah, ki so bile izdane pred pripravo zazidalnega načrta.
 
A1) FUNKCIONALNA CELOTA FC P1
Funkcionalna celota FC P1 leži na jugu območja in vključuje dvoje skladiščnih objektov (obstoječi št. 151 in novodoločeni št. 151/1), trafopostajo (TP1), parkirne površine za osebna vozila, manipulativne površine in del vstopnih zelenic južnega vhoda v območje.
(1.1.) Obstoječi objekt 151 stoji na zemljišču parc. št. 491/3, je armiranobetonske skeletne konstrukcije, pritličen, tlorisnih in vertikalnih dimenzij 40 × 12 × 6,50 m; stene so iz plinobetonskih blokov, streha iz Y armiranobetonskih nosilcev. Določa se dolgoročna možnost rekonstrukcije. Namembnost – skladiščenje.
(1.2.) Novodoločeni objekt 151/1 je na zemljišču parc. št. 496/12 in predstavlja dozidavo obstoječemu objektu št. 151 z vzhodne strani. Načrtovan je kot armiranobetonska skeletna konstrukcija pritlične izvedbe, tlorisnih in vertikalnih dimenzij 40 × 12 × 6,50 m, podobne stenske obdelave in strešne konstrukcije ter namenjen skladiščenju.
(1.3.) Obstoječa transformatorska postaja TP1 stoji na zemljišču parc. št. 496/15 in je kovinske skeletne konstrukcije, tlorisnih in vertikalnih dimenzij 4 × 2 × 2,50 m. Predvidena je nadomestna gradnja.
 
A2) FUNKCIONALNA CELOTA FC P2
Funkcionalna celota FC P2 se nahaja v jugovzhodnem delu območja urejanja in vključuje obstoječi proizvodni (št. 23) in kombinirani proizvodno-skladiščni objekt (št. 23/1), dvoje načrtovanih širitev oziroma zapolnitev (št. 23/2 in 23/3), manipulativne površine ter del zelenih površin v ožjem pasu med objekti in potekom regionalne ceste R1-225.
(2.1.) Obstoječi proizvodni objekt lusk št. 23 je lociran na zemljišču parc. št. 493/1. Prvotno, leta 1926 zgrajen objekt je bil leta 1964 adaptiran tako, da je danes objekt iz armiranobetonskega skeleta z opečnimi polnili, tlorisnih in vertikalnih dimenzij 41 × 17 × 4 m s strešno konstrukcijo dvokapnice iz jekla. V srednjeročnem obdobju se načrtuje rekonstrukcija.
(2.2.) Obstoječi objekt št. 23/1, ki je namenjen proizvodnji lusk, skladiščenju in delavnici za vzdrževanje je bil zgrajen leta 1950, adaptiran 1986; kombiniran objekt armiranobetonskega skeleta in delno opečne gradnje je tlorisnih in vertikalnih gabaritov 50 × 8 × 5 m, zanj pa se določa rekonstrukcija v srednjeročnem obdobju.
(2.3.) Novodoločeni skladiščni prizidek št. 23/2 nadomešča obstoječi objekt lociran na parc. št. 496/12. Objekt, namenjen skladiščenju je kovinske skeletne konstrukcije, krit s pločevino, tlorisnih in vertikalnih gabaritov 3,60 × 10 × 4,50 m.
(2.4.) Novodoločeni skladiščno-proizvodni objekt št. 23/3 je lociran med objektoma 23 in 23/1 na zemljišču parc. št. 496/12. Načrtovan je kot kombinirana armiranobetonska in kovinska konstrukcija z dvokapno streho krit s pločevino, tlorisnih in vertikalnih gabaritov 57 × 31 × 8 m.
 
A3) FUNKCIONALNA CELOTA FC P3
Funkcionalna celota FC P3 leži v jugozahodnem delu osrednjega dela območja in vključuje obstoječo upravno stavbo (št. 22) z dvoje načrtovanih prizidkov (št. 22/1 in 22/2), obstoječi skladiščno-servisni in garderobni objekt (št. 109) z novodoločenim prizidkom družbene dejavnosti (št. 109/1) ter obstoječi objekt proizvodnje aluminijevih prahov (št. 150) z obstoječim skladiščnim prizidkom (št. 150/1).
(3.1.) Obstoječa upravna zgradba št. 22 je locirana na zemljišču parc. št. 494/2, opečne gradnje, tlorisnih in vertikalnih gabaritov 17 × 14 × 7 m, zanjo pa se v srednjeročnem obdobju načrtuje prenova. Streha je dvokapna, kritina pločevina.
(3.2.) Novonačrtovan prizidek k obstoječi upravni zgradbi (št. 22/1) na zemljišču parc. št. 496/12 je namenjen razširitvi upravnih prostorov; objekt tlorisnih in vertikalnih gabaritov 25 × 35 × 8 m je načrtovan kot armiranobetonski skelet s polnili, deloma kovinske konstrukcije. Streha je predvidena kot jeklena dvokapnica s pločevinasto kritino.
(3.3.) Dodatni načrtovani prizidek upravne zgradbe (št. 22/2) se nahaja na isti parceli kot prvi prizidek in je prav tako namenjen razširitvi upravnih prostorov; tlorisni in vertikalni gabariti prizidka so 20 × 19 × 4,50 m, načrtovan je v enakih materialih kot prvi, le streha je enokapnica.
(3.4.) Obstoječi objekt št. 109 na zemljišču parc. št. 496/17 je namenjen skladišču, garderobam in tehničnim službam in se dolgoročno prenovi. Tlorisni in vertikalni gabariti objekta so 11,50 × 40 × 4 m. Objekt je zgrajen iz kovinske skeletne konstrukcije s polnili, streha je jeklena dvokapnica, kritina pločevina.
(3.5.) Novodoločeni prizidek št. 109/1 k osnovnemu objektu se določa na severozahodni strani in se namenja družbenemu prostoru; izgradnja je določena v nekaj letih; objekt je tlorisnih in vertikalnih gabaritov 6 × 8 × 3m mešane kovinske in armiranobetonske konstrukcije, streha enokapnica, kritina pločevina.
(3.6.) Obstoječi objekt št. 150 na zemljišču parc. št. 494/1 je namenjen proizvodnji aluminijevih prahov in se dolgoročno namenja prenovi. Objekt je tlorisnih in vertikalnih gabaritov 12,50 × 9,50 × 6,50 m armiranobetonske skeletne konstrukcije s polnili, streha iz Y nosilcev, kritina salonit.
(3.7.) K objektu št. 150/1 se določa gradnja tlorisnih in vertikalnih dimenzij 3,60 × 10 × 4,50 m in je namenjen skladiščenju. Objekt ima kovinski skelet z jekleno enokapnico s kritino iz pločevine.
 
A4) FUNKCIONALNA CELOTA FC P4
Funkcionalna celota FC P4 leži v jugovzhodnem delu osrednjega dela območja in vključuje skupno sedem objektov, od tega troje osnovnih in štiri prizidke. Objekt usedalne jame št. 147/1 se izloči iz uporabe. Objekti so namenjeni proizvodnji in skladiščenju.
(4.1.) Novodoločeni objekt št. 100 na zemljišču parc. št. 496/12 je namenjen srednjeročni izgradnji skladišča odpadkov, tlorisnih in vertikalnih gabaritov 20 × 19 × 4,50 m; objekt je načrtovan kot armiranobetonska oziroma kovinska konstrukcija z jekleno enokapnico, kritina pločevina.
(4.2.) Novodoločeni objekt št. 101 se nahaja na isti parcelni številki kot objekt št. 100, konstrukcijsko in namembnostno mu je enak le dimenzij 32 × 21 × 4,50 m.
(4.3.) Obstoječi objekt št. 147 se nahaja na zemljišču parc. št. 496/18 in je namenjen proizvodnji zdroba in klasifikaciji s potrebo po dolgoročni prenovi. Objekt je armiranobetonske skeletne konstrukcije, delno zgrajen z betonskimi bloki, streha Y nosilci, kritina salonit. Tlorisni in vertikalni gabarit objekta je 36 × 18 × 8 m.
(4.4.) Obstoječi prizidek št. 147/2 na severozahodni strani osnovnega objekta je namenjen skladišču; tlorisni in vertikalni gabarit prizidka, ki se nahaja na zemljišču parc. št. 496/16 je 3,60 × 10 × 4,50 m, je izveden v kovinskem skeletu z jekleno enokapnico, kritina pločevina.
(4.5.) Novonačrtovan prizidek osnovnega objekta št. 147/3 se nahaja na zemljišču parc. št. 147/3, nemenjen je proizvodnji zdroba in skladiščenju, izgradnja pa načrtovana kratkoročno; objekt je tlorisnih in vertikalnih dimenzij 28 × 4 × 4,50 m in bo zgrajen na zahodni strani obstoječega osnovnega objekta. Konstrukcija je kovinska, streha jeklena enokapnica, kritina pločevina.
(4.6.) Prizidek št. 147/4 k osnovnemu objektu, katerega izgradnja se načrtuje srednjeročno se nahaja na vzhodni strani obstoječega objekta in je namembnostno ter konstrukcijsko enak prizidku št. 147/3 le dimenzij 17 × 15 ×8 m.
(4.7.) Prizidek osnovnega objekta na južni strani (št. 147/5) je prav tako namembnostno enak prizidku št. 147/3 le dimenzij 22 × 14 × 8 m; njegova izgradnja se načrtuje srednjeročno. Konstrukcija je ali iz armiranega betona ali kovine, streha jeklena enokapnica, kritina pločevina.
 
A5) FUNKCIONALNA CELOTA FC P5
Funkcionalna celota FC P5 se nahaja v središčnem delu celotnega območja obravnave. Vanjo je vključenih sedem objektov od tega štirje obstoječi in troje novih.
(5.1.) Obstoječi objekt št. 149 je namenjen proizvodnji aluminijevih past in se nahaja na zemljišču parc. št. 497/10; objekt je tlorisnih in vertikalnih gabaritov 36 × 20 × 8,50 m, zgrajen iz armiranobetonskega skeleta s polnili. Streha je izvedena z Y nosilci, kritina salonit. Objekt je srednjeročno namenjen prenovi.
(5.2.) Novogradnja prizidka št. 149/1 k osnovnemu objektu na severni strani je nadaljevanje objekta, tako v dejavnosti (namembnosti), kot tipu konstrukcije in oblikovanju; tlorisni in vertikalni gabariti objekta, ki se srednjeročno namenja prenovi so 6 × 20 × 8,5 m.
(5.3.) Novogradnja prizidka št. 149/2 na zahodni strani osnovnega objekta je namenjena skladiščenju in je tlorisnih in vertikalnih gabaritov 36 × 8,50 × 6,50 m; objekt je načrtovan kot armiranobetonska oziroma kovinska konstrukcija s polnili, prekrit z jekleno enokapnico, kritina pločevina. Izgradnja se načrtuje v kratkoročnem obdobju na zemljišču parc. št. 497/9.
(5.4.) Objekt št. 149/3 predstavlja zgrajeno skladišče na parc. št. 494/1, tlorisnih in vertikalnih gabaritov 5,75 × 6,75 × 4,50 m, kovinske konstrukcije z jekleno enokapno streho krito s pločevino.
(5.5.) Novogradnja objekta št. 149/4 ob načrtovanemu prizidku št. 149/2 na njegovi zahodni strani je namenjena dolgoročni izgradnji skladišča in proizvodnje past, tlorisnih in vertikalnih gabaritov 36 × 16 × 8 m. Oblikovanje in konstrukcija objekta je enaka načrtovanemu objektu št. 149/2. Objekt je načrtovan na zemljišču parc. št. 499/8.
(5.6.) V funkcionalni celoti FC P5 se nahaja tudi dvoje obstoječih transformatorskih postaj, ki se nahajata na zemljišču parc. št. 497/9.
Prva, GTP je tlorisnih in vertikalnih gabaritov 2,50 × 9 × 2,50 m, zgrajena kot armiranobetonski skelet z jekleno enokapno streho iz pločevine; v srednjeročnem obdobju se namenja prenovi.
Druga, TP2 je tlorisnih in vertikalnih gabaritov 4 × 2 × 2,50 m, zgrajena kot kovinski skelet s stenami in streho (enokapnica) iz pločevine; v srednjeročnem obdobju se namenja prenovi.
 
A6) FUNKCIONALNA CELOTA FC P6
Funkcionalna celota z oznako FC P6 leži enako kot FC P5 v središčnem delu celotnega območja obravnave in vključuje dvoje novogradenj, proizvodnih in skladiščnih objektov, ki se z eno stranico dotikata drug drugega. Obe se nahajata na zemljišču parc. št. 496/12.
(6.1.) Novogradnja proizvodno-skladiščnega objekta aluminijskih produktov št. 80 na zahodnem delu funkcionalne celote je tlorisnih in vertikalnih gabaritov 25 × 35 × 8 m; objekt, ki bo zgrajen dolgoročno bo armiranobetonska skeletna konstrukcija s polnili, jekleno dvokapno streho s pločevinasto kritino.
(6.2.) Novogradnja št. 90 na vzhodni strani funkcionalne celote FC P6 je identična načrtovanemu objektu št. 80, njena izgradnja se prav tako predvideva dolgoročno.
 
A7) FUNKCIONALNA CELOTA FC P7
Obravnavana funkcionalna celota se nahaja v severozahodnem delu osrednjega dela območja in vključuje pet objektov, od katerih sta dva obstoječa, trije pa načrtovani.
(7.1) Obstoječi objekt št. 125 na zemljišču parc. št. 497/8 je tlorisnih in vertikalnih gabaritov 42 × 20 × 8,50 m in namenjen proizvodnji aluminijevih past; zanj se določa nadomestna gradnja okvirno istih dimenzij v srednjeročnem obdobju.
(7.2) Prizidek skladišča št. 125/1 k osnovnemu objektu oziroma nadomestni gradnji predstavlja obstoječi objekt tlorisnih in vertikalnih gabaritov 17 × 4,50 × 8,50 m in se ga nadomesti z izgradnjo večjega objekta v sklopu nadomestne gradnje objekta št. 125.
(7.3.) Prizidek namenjen skladišču št. 125/2 predstavlja novogradnjo dolgoročno načrtovanega objekta tlorisnih in vertikalnih gabaritov 36 × 16 × 8 m na zemljišču parc. št. 499/6; objekt je načrtovan kot armiranobetonska oziroma kovinska konstrukcija s fasado in streho iz pločevine (streha se načrtuje kot enokapnica).
(7.4.) Za obstoječe podzemno skladišče weitspirita s pretakališčem št. 127 na zemljišču parc. št. 496/20 se določa srednjeročna prenova.
(7.5.) Novonačrtovano podzemno skladišče weitspirita s pretakališčem št. 127/1 na isti parcelni številki kot osnovi objekt (oboje dvoplaščna podzemna cisterna okvirno 50 m3) se načrtuje srednjeročno.
 
A8) FUNKCIONALNA CELOTA FC P8
Funkcionalna celota FC P8 vključuje petnajst objektov združenih v dvoje sklopov in leži na severnem oziroma severovzhodnem delu proizvodnega območja funkcionalnih celot FC P.
(8.1.) Prvi sklop objektov vključuje štirinajst objektov, ki so nanizani v dvoje krakov, eden v smeri vzhod-zahod, drugi v smeri sever–jug. Glede na prepletenost dejavnosti, faznost izgradnje in medsebojne soodvisnosti, so njihovi gabariti, podrobnejši podatki o ročnosti izgradnje in dejavnosti v celoti razvidni iz grafičnega dela zazidalnega načrta in tekstualnega dela strokovnih podlag (preglednice obstoječih objektov z načrtovanimi prenovami in novooblikovanih objektov). Sklop obsega objekte št. od 50 do 61, ter 126 in 148. Objekti so namenjeni proizvodnji aluminijevih prahov (od št. 50 do 56), skladiščenju (načrtovani objekti št. 57, 58 in 59), proizvodnji in skladiščenju aluminijevih produktov (št. 60 in 61), sušilnici luska (št. 126) in klasifikaciji zdroba (št. 148). Objekti stoje oziroma so načrtovani na zemljiščih parc. št. 496/16 (50), 497/2 (51), 496/5 (52), 497/9 (53), 496/16 (54), 497/6 (55), 496/12 (56), 496/16 (57), 496/20 (58, 59, 60 in 61), 496/19 (126) in ponovno 496/16 (148).
(8.2.) Drugi sklop obsega samostojni objekt št. 70, ki leži na zemljišču parc. št. 496/12. Objekt bo tlorisnih in vertikalnih gabaritov 40 × 15 × 8 m, namenjen proizvodnji aluminijevih produktov in skladiščenju (konstrukcija armiranobetonski skelet s polnili, streha jeklena dvokapnica s pločevinasto kritino).
Za vse objekte v funkcionalnih celota FC P velja, da se nahajajo znotraj urbanističnih linij, ki predstavljajo, glede na posamezno funkcionalno celoto, gabarite maksimalne možne pozidave. V okviru določil člena o odstopanjih so možne modifikacije tlorisnih in vertikalnih gabaritov, a vse znotraj meja urbanističnih linij. Vsi objekti so grajeni klasično ali montažno, pri čemer se lahko pri projektiranju in izvedbi uporabi novejša tehnološka dognanja in izbor novih materialov. Stavbne mase, fasade, okenske in vratne odprtine objektov so usklajene in prilagojene celostnemu oblikovanju območja z upoštevanjem danosti terena in specifike namembnosti. Strehe objektov so enokapnice ali dvokapnice z naklonom od 6( do 20(. Kritina bo enotna, praviloma alu pločevina v istem barvnem tonu. Možni so poudarki in nadstreški ob glavnih vhodih v objekte ter nadstreški nad nakladalnimi rampami. Območje obravnave je lahko ograjeno, vzhodni del z obstoječo betonsko ograjo, ki se likovno preoblikuje, pogled nanjo pa vizualno ublaži z zasaditvijo ustrezne vegetacije (plezalke). Postavitev ograje je možna ob soglasju obeh mejašev.
 
B) FUNKCIONALNI SKLOP ZELENE VAROVANE BARIERE NA SEVERU OBMOČJA (funkcionalna celota FC Z1)
Lega območja v prostoru ter dejavnost sosednjega območja na zahodni in severni strani zahtevata, da se v območju oblikuje intenzivnejši zeleni preduh med proizvodnimi dejavnostmi. V ta namen se določa ohranjanje in krepitev gozdnega predela na severu, označenega s funkcionalno celoto FC Z1.
 
C) FUNKCIONALNI SKLOP PROMETNIH UREDITEV
Prometnice, ki so vključene v območje, so razdeljene v dvoje funkcionalnih celot, in sicer na funkcionalno celoto FC I1, ki predstavlja regionalno prometnico z oznako R 1-225 in, ki poteka po vzhodnem delu območja ter na funkcionalno celoto osrednje notranje prometne komunikacije z oznako FC I2, ki zagotavlja napajanje vseh funkcionalnih celot.

Infrastrukturno opremljanje območja ter posledično posameznih objektov in naprav
 
1. TRANZITNO IN INTERNO PROMETNO OMREŽJE
V skladu s konceptom urejanja prometa se območje prometnih infrastruktur deli na dvoje funkcionalnih celot, FC I1, regionalno cesto R1-225 in FC I2, osrednjo notranjo prometno komunikacijo območja. Poleg tega se v območju urejanja določa nekaj lokacij za mirujoči osebni promet zaposlenih in obiskovalcev ter manipulativne površine tovornih vozil.
(1.1.) Tranzitno prometno omrežje (funkcionalna celota FC I1)
Ob vzhodnem delu proizvodnega območja Schlenk se nahaja obstoječa prometnica – regionalna cesta R1-225 Stranje–Kamnik. Prometnica se ureja v skladu s konceptom razvoja in prenove državnih cest z upoštevanjem veljavne zakonodaje s področja javnih cest in uredbe o kategorizaciji državnih cest. Pri novogradnjah in prenovah objektov v funkcionalnih celotah FC P2, 4, 6 in 8 je potrebno zagotoviti ustrezne ukrepe za preprečitev imisij hrupa ali tresenja, ki bi ga eventuelno povzročilo normalno obratovanje R1-225.
V primeru rekonstrukcije regionalne ceste je potrebno predhodno pridobiti soglasje DRSC na podlagi izdelane projektne dokumentacije, ki mora upoštevati smernice in mnenja tega zazidalnega načrta ter projektne pogoje, ki jih posreduje DRSC pred pripravo projektne dokumentacije. Predvideti je potrebno kolesarsko stezo vzdolž celotnega poteka, ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo ter zagotoviti pogoje za odvodnjavanje meteornih in drugih odpadnih voda tako, da te iz objektov in njihovih funkcionalnih zemljišč ne bodo potekale na regionalno cesto oziroma ne bodo speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. V skladu s konceptom križišč na regionalni cesti se določa možnost priključka območja na regionalno cesto R1-225 Stranje–Kamnik. Konkretizacija se uskladi v fazi priprave projektne dokumentacije za rekonstrukcijo regionalne ceste.
(1.2.) Interno prometno omrežje (funkcionalna celota FC I2)
Interno prometno omrežje v okviru funkcionalne celote FC I2 tvori primarno prometno hrbtenico proizvodnega območja Schlenk. Z juga se z enim priključkom, z zahoda pa z dvema priključkoma navezuje na obstoječo prometnico širšega proizvodnega območja, ki se v svojem južnem izteku, izven območja urejanja s tem zazidalnim načrtom, priključuje na regionalno cesto R1-225. Interno prometno omrežje z glavno osjo zbirne ceste v smeri sever – jug omogoča preko troje prečnih povezav napajanje vseh osem funkcionalnih celot poslovno-proizvodno-skladiščne dejavnosti v območju. Osrednja dovozna komunikacija z zahoda je širine 7,40 m, ostali dve pa 5,0 m, enako kot tudi vse prečne povezave. Prometnice funkciolnihe celote FC I2 se robno navezujejo na asfaltirane manipulativne površine posamezne funkcionalne celote (FC P1-8).
Vse interne prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo, prav tako priključki na zunanjo prometno mrežo.
Vse peš površine za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi pa morajo ustrezati veljavnim normativom.
Dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v asfaltni izvedbi ter odvodnjavane.
Zagotovljene so potrebne parkirne površine, ki so zaradi dejavnosti (manipulacija tovornih vozil) ustrezno oddaljene od objektov.
Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urjene, posebno ob vstopnih treh cestah in vodotoku, ki poteka preko območja (industrijski kanal).
Na celotnem kompleksu pozidave je predviden prostor za ekološki otok z ločenim zbiranjem odpadkov.
Investitor je dolžan vzdolž svoje parcele ob regionalni cesti na vzhodu zagotoviti 1,5 m širok koridor z omejeno lastninsko pravico zaradi obnove ali izgradnje objektov ali omrežij javne kanalizacijske infrastrukture.
Kanalizacija, vodovodi, toplovodi, telefonski in drugi vodi ter podobne naprave, se smejo napeljevati v območju internih cest na način, ki zagotavlja njihovo varno obratovanje.
(1.3.) Mirujoči promet
Investitor mora zagotoviti zadovoljivo število parkirnih mest za osebna vozila zaposlenih in obiskovalcev. V ta namen se določa izvedba več sklopov parkirnih mest ob vstopih v območje, vse v bližini upravne zgradbe. Skupno je v območju določenih 67 parkirnih mest. Glede na skupno število zaposlenih in stanje po realizaciji načrtovanih gradenj, investitor zagotavlja zadovoljivo število parkirnih mest.
(1.4.) Manipulativne površine
Znotraj posameznih funkcionalnih celot FC P1-8 se nahajajo asfaltirane in ustrezno odvodnjavane manipulativne površine za tovorni promet (cisterne, kamione do 12 ton in zglobna vozila) in interni transport z viličarji. Glede na preplet poti tovornih vozil, viličarjev in osebnih prehodov se mora pri realizaciji zazidalnega načrta posvetiti posebno pozornost prometni varnosti, in sicer:
– zagotoviti minimalne prisotnosti tovornih vozil pred upravno zgradbo;
– zagotoviti zadostne varnosti zaposlenih (pešcev), ki prečkajo manipulativne površine in interne prometnice;
– zagotoviti manipulacijo tovornih vozil znotraj območja, brez nepotrebnih obračanj izven območja (krožni promet).
 
2. ZUNANJE UREDITVE
Območje je namenjeno poslovno-proizvodno-skladiščni dejavnosti, vendar je navkljub obsežnim manipulativnim površinam potrebno zagotoviti ustrezno ozelenitev območja. Določa se ohranitev centralne zelene bariere gozda v severnem delu območja (FC Z1) ter vseh robnih površin na vzhodu (ob regionalni cesti) in zahodu. Obstoječe zelenice se primerno vzdružuje, novooblikovane zelene površine ob novih objektih pa zasadi z grmovnicami. Za kompenzacijo primanjkljaja vegetacije, do katerega pride z izgradnjo nekaterih objektov se določa izvedba izravnalnih ukrepov s katerimi se omili oziroma nadomesti posledice posegov (intenzivnejša zazelenitev prostih površin).
 
3. VODOVODNO OMREŽJE
Celotno območje se mora, razen tehnološke vode, oskrbovati iz javnega vodovodnega omrežja. V nadaljnji fazi se morajo izdelati projekti sekundarnih vodov in priključkov. V primeru, da je v novograjenih objektih več poslovnih enot priključenih na isti vodovodni priključek, mora imeti vsaka enota svoj obračunski vodomer za odčitavanje porabe vode. Vsi vodomeri morajo biti v tem primeru locirani v istem prostoru.
Objekti, katerih novogradnja se določa s tem zazidalnim načrtom, morajo biti od vodovodnega omrežja oddaljeni minimalno 4,0 metra.
Zunanja ureditev mora biti na predvidenih trasah vodovoda urejena tako, da je mogoč in neoviran dostop do omrežja v primeru okvare. Križanja podzemnih komunalnih vodov z vodovodom morajo biti v nadaljnih fazah načrtovanja v ključnih primerih obdelana s projektom.
 
4. HIDRANTNO OMREŽJE
Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema in mora biti vezano na javni vodovod za odjemnim mestom. Določene so lokacije možnosti črpališč protipožarne vode iz industrijskega kanala.
 
5. KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Območje zazidalnega načrta mora imeti urejeno ustrezno odvodnjavanje meteorne, tehnološke in sanitarne vode. Določa se ločen sistem odvajanja odpadnih in meteornih vod. Tehnološka voda se po predčiščenju vodi skupaj s fekalno kanalizacijo. Kanalizacijski sistem se navezuje na obstoječe omrežje KIK, dolgoročno se dopušča možnost priklopa območja na javno kanalizacijo Stranje–Kamnik, ki bo potekala ob vzhodnem robu proizvodnega dela kompleksa. Meteorno vodo iz utrjenih površin in parkirišč je potrebno pred izpustom v sistem kanalizacije očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj. Vsi novopredvideni objekti morajo biti od kanalizacije oddaljeni minimalno 5,0 metra; v varstvenem pasu 5,0 m od osi kanalizacije je prepovedano saditi drevesne vrste, ki razširjajo svoj koreninski sistem v globino in širino, zaradi česar bi se lahko povzročile okvare in zamašitve kanalizacijskega omrežja.
 
6. OGREVANJE
Ogrevanje objektov in priprava sanitarne tople vode se določa z nadgradnjo obstoječega sistema ogrevanja.
 
7. ELEKTROOMREŽJE
Območje zazidalnega načrta se napaja preko odjemnega mesta GTP Schlenk, ta pa preko mestne kabelske zanke iz RTP 110/20 kV Kamnik. Glede na preobremenjenost obstoječe kabelske zanke bo končno moč – 2,5 MW, do katere bi prišlo šele z realizacijo vseh objektov v območju, možno zagotoviti po izgradnji RP 20 kV Fužine po letu 2004. Za priključitev novopredvidenih objektov na elektroomrežje se zgradi ustrezne nizkonapetostne razvode od posameznih TP oziroma GTP znotraj območja.
 
8. JAVNA RAZSVETLJAVA
Celotno področje K 26 Schlenk mora biti opremljeno z interno zunanjo razsvetljavo, ki mora biti v skladu z javno razsvetljavo širšega območja. Ceste v območju se mora opremiti s tipskimi enotnimi kandelabri (enako velja za regionalno cesto R1-225, kjer pa se tip kandelabrov prilagodi tipu celotnega poteka Stranje–Kamnik) in svetilkami, ki so določene glede na obstoječe omrežje.
Vsa instalacija v cestnih telesih mora biti izvedena v zaščitnih ceveh.
 
9. TELEKOMUNIKACIJE
Telekomunikacijsko omrežje v območju urejanja je izvedeno s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli in vključeno v TC Kamnik – Center. Za potrebe obratovanja novopredvidenih objektov so določajo razvodi iz obstoječega omrežja. Glede na pozidavo je potrebno v primerih posega v obstoječe omrežje tega ustrezno zaščititi ali prestaviti na podlagi predhodne projektne rešitve.
 
10. KABELSKO KOMUNIKACIJSKI SISTEM
Na področju zazidalnega načrta ne obstojajo zemeljske povezave kabelskega komunikacijskega sistema Kamnik.
Ob načrtovanju objektov predvidenih z zazidalnim načrtom je potrebno upoštevati načrt za izvedbo kabelske kanalizacije za potrebe kabelskega komunikacijskega sistema in s tem priključitev predvidenih objektov na področju zazidalnega načrta na kabelski komunikacijski sistem Kamnik.
Načrt zunanjega razvoda kabelskega komunikacijskega sistema med objekti na področju zazidalnega načrta mora biti projektno usklajen z zahtevami upravljalca.
Pred pričetkom načrtovanja komunalne infrastrukture na področju zazidalnega načrta je potrebno od upravljalca pridobiti podatke o obstoječih trasah, pred izvedbo gradbenih del pa naročiti zakoličbo omrežja kabelske televizije.
 
11. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
V območju urejanja se nahaja obstoječi, delno prekriti industrijski kanal. Glede na prostorske ureditve se del kanala prekrije, večji del pa ostaja še naprej odprt. Določa se delni premik dela industrijskega kanala s čimer se zagotovi daljši potek odprtega dela kanala. Tu je možno gojiti primerno zarast in sicer takšno in na tak način, da bo možen dostop do struge na več lokacijah v primerih interventnih posegov oziroma rednih vzdrževalnih del. Drevesna in grmovna zarast naj ne bo linijsko sajena ali negovana, ampak gručasto, s takšnimi razmaki med gručami ali posameznimi drevesi, ki bodo dovoljevali nemoten dostop.
Zacevljanje ali prekrivanje vodotoka je dovoljeno na krajših razdaljah, ki omogočajo gradnjo, dostop oziroma prehod preko vodotoka (mostovi, prepusti, novogradnje, deloma manipulacijske površine).
Vse sanitarne odpadne vode morajo biti speljane v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo.
Vse morebitne tehnološke odpadne vode z območja morajo biti pred izpustom v javni kanal primerno očiščene v skladu z zakonodajo (Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod).
Vse odpadne vode s cestnih površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
Ker se območje nahaja v neposredni bližini reke Kamniške Bistrice, skozenj pa teče tudi industrijski kanal, se mora zagotoviti vsem objektom varnost pred stoletnimi visokimi vodami z upoštevanjem 0,5 m varnostne višine na način, ki ne bo dodatno ogrožal drugih območij.
Načrtovana gradnja objektov, mostov in cest v območju industrijskega kanala mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred stoletnimi visokimi vodami z zagotovitvijo minimalno 50 cm varnostne višine.

Javna higiena območja se zagotavlja z določitvijo mest ločenega zbiranja komunalnih in tehnoloških odpadkov in njihovim rednim odvozom s strani pooblaščene organizacije. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu s programom ločenega zbiranja odpadkov. Po potrebi se določa tudi ekološki otok.

Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo podtalnice, tal in preprečevanje morebitnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju, prekomerne emisije dima, prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne posledice v okolju stanovanjskega naselja na vzhodu.
Prav tako morajo zagotoviti oblikovanje objektov in razpored prostorov, ki omogočajo 45( kot osončenja za delo občutljivih prostorov, oziroma v nasprotnem, z mnenjem pristojne institucije pri izdelavi projektne dokumentacije dokazati ustreznost pogojev za bivanje.
V nadaljnjem postopku priprave projektne dokumentacije je z izračunom določiti vse potrebe komunalnih infrastruktur in od upravljavcev pridobiti pisno soglasje, da imajo proste kapacitete ali okvirno opredeliti rešitve za deficitarne situacije.

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je poleg ukrepov iz 8. člena tega odloka potrebno zagotoviti še ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine, upoštevajoč vplive novih objektov, zagotoviti zadostne odmike med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotoviti ustrezne druge ukrepe (požarna ločitev) in zagotoviti zadostne količine požarne vode. Posebej je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje negativnih vplivov visokih voda Kamniške Bistrice in industrijskega kanala ter visokega vodostaja podtalnice. Posebej je uskladiti ukrepe za zavarovanje pred negativnimi vplivi sosednjega območja (KIK, Belinka – Kemostik) v primerih nekontroliranih reakcij njihovih proizvodnih procesov.

Zazidalni načrt območja K 26 Schlenk se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka skupina objektov predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape kolikor se v projektni dokumentaciji dokaže, da takšen del smiselno predstavlja zaključeno celoto.
V okviru vsake etape se mora izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah.
Pri izvajanju del v etapah se morajo zagotoviti ustrezni ukrepi za varstvo bivalnega in delovnega okolja.
Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v posebnem delu projektne dokumentacije.

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

Investitorji in izvajalci so dolžni:
– zgraditi komunalne naprave znotraj območja sočasno z izgradnjo objektov oziroma predhodno, če je to potrebno;
– izvesti objekte na način, ki onemogoča kakršenkoli vpliv na podtalnico in vodotoke z vidika ogroženosti poplavnih vod;
– pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;
– izvesti ustrezne ukrepe za preprečitev morebitnih vplivov podtalnice na gradnjo in bodoče uporabnike v predelih, kjer ta možnost obstaja;
– izvesti ukrepe za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred negativnimi vplivi;
– izvesti izravnalne ukrepe v primeru intenzivnih posegov v zeleni del območja;
– upoštevati poročilo o vplivih na okolje za zazidalni načrt K26 Schlenk, d.o.o. Kamnik;
– pri vseh objektih se morajo poleg gradbenih, upoštevati tudi osnove tehnološkega procesa;
– upoštevati izdane pogoje Zdravstvenega inšpektorata RS, katero je bilo osnova za poročilo o vplivih na okolje.

Odstopanja od, s tem odlokom in grafičnim delom zazidalnega načrta predpisanih gabaritov, so dovoljena do 100 cm v vertikali in do 200 cm v horizontali za objekte oziroma 500 cm v horizontali za infrastrukturo. Spremembe namembnosti zemljišč, objektov in naprav izven s tem odlokom dovoljenih niso dovoljene.

Zazidalni načrt območja K 26 Schlenk je vsem zainteresiranim na vpogled na pristojnem oddelku za urejanje prostora Občine Kamnik.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listi Republike Slovenije.