Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ter 17. in 61. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) je Mestni svet mestne občine Celje na 15. seji 8. 6. 2004 sprejel

S tem odlokom Mestna občina Celje uskladi delovanje javnega zavoda Slovensko ljudsko gledališče Celje (v nadaljevanju: gledališče) z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in gledališčem ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja gledališča.
Ustanovitelj gledališča je Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje (v nadaljevanju: ustanovitelj).
Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Mestni svet mestne občine Celje (v nadaljevanju: Mestni svet).

Slovensko ljudsko gledališče Celje je bilo ustanovljeno z odločbo Mestnega ljudskega odbora Celje, številka 1/1-1168 z dne 6. 12. 1950 z imenom: Mestno gledališče Celje. Okrajni ljudsko odbor Celje je s sklepom z dne 29. 10. 1959 gledališče preimenoval v Slovensko ljudsko gledališče Celje.
Mestni ljudski odbor je dne 28. 3. 1969 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko ljudsko gledališče Celje, številka 022-2/63.
Gledališče je pravni naslednik Slovenskega ljudskega gledališče Celje, s sedežem v Celju, Gledališki trg 5, vpisan v sodni register pravnih oseb pri Okrožnem sodišču v Celju pod registrsko številko 1-140-00.

Poslanstvo gledališča je trajno in nemoteno izvajanje programov in projektov ter posredovanje umetniške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti na področjih gledaliških, opernih in plesnih predstav ter koncertnih in drugih kulturnih dejavnosti v lokalnem, regionalnem in mednarodnem prostoru.
Gledališče omogoča profesionalno in kakovostno umetniško produkcijo, v največji meri dostopno občinstvu in opravlja vlogo slovenskega kulturnega žarišča v Republiki Sloveniji.

Ime gledališča je: Slovensko ljudsko gledališče Celje.
Skrajšano ime gledališče je: SLG Celje.
Ime gledališča v mednarodnem poslovanju je: Théâtre national populaire Slovène de Celje
Sedež gledališča je v Celju, Gledališki trg 5.
Gledališče ima štampiljko pravokotne oblike, z zaščitnim znakom SLG in napisom Slovensko ljudsko gledališče Celje.
Gledališče je pravna oseba. Gledališče je vpisano v sodni register: pri Okrožnem sodišču v Celju pod registrsko številko 1-140-00.

Gledališče opravlja pod enakimi pogoji in na način, ki velja za javno službo, naslednje dejavnosti:
– samo ali v sodelovanju z drugimi organizacijami ustvarja in izvaja ter organizira gledališke in druge prireditve s področja uprizoritvenih umetnosti,
– organizira tradicionalni festivalski pregled najboljših komedij »Dnevi komedije«,
– organizira gledališke, plesne in glasbene delavnice,
– skrbi za razvoj gledališke in druge scenske dejavnosti z uvajanjem novitet, usposabljanjem umetniških ustvarjalcev in poustvarjalcev ter usposabljanjem tehničnega osebja,
– skrbi za gledališko-kulturno vzgojo mladih, slovenskim avtorjem omogoča predstavljanje novih del, vzdržuje ravnovesje med kulturnim izročilom ter novimi umetniškimi stremljenji,
– omogoča umetniški razvoj najbolj talentiranim mladim umetnikom,
– skrbi za kulturni razvoj z izdajanjem gledaliških listov in drugih publikacij, neguje strokovno in publicistično refleksijo, skrbi za dokumentiranje in arhiviranje,
– z organizacijo gostovanj drugih domačih in tujih gledališč skrbi za predstavitev kvalitetne umetniške produkcije,
– z gostovanji v Sloveniji in tujini predstavlja lastno umetniško produkcijo,
– drugim izvajalcem kulturnih programov nudi prostorske pogoje ter produkcijsko in tehnično pomoč,
– umetniškim šolam omogoča predstavitev njihove umetniške produkcije,
– sodeluje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu in tujini,
– sodeluje s kulturnimi institucijami v kulturnih središčih sosednjih regij,
– vključuje se v kulturno življenje lokalne in širše skupnosti in omogoča uporabo svojih prostorskih in tehničnih zmogljivosti za druge javne kulturne prireditve,
– nudi gledališke prireditve mlajšemu občinstvu in uporabnikom s posebnimi potrebami po dostopnih cenah.
–
Poleg dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena opravlja gledališče tudi naslednje druge dejavnosti, ki se financirajo izključno iz nejavnih virov:
– izposoja in prodaja odpisane opreme,
– prodaja knjig, nosilcev zvoka, video kaset, spominkov s področja umetnosti,
– dajanje strojev, opreme in prevoznih sredstev v najem.
Gledališče opravlja dejavnosti v obsegu in na način, določenim z letnim programom dela in finančnim načrtom.

Dejavnosti iz 5. člena se v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščajo v naslednje podrazrede standardne klasifikacije dejavnosti:
– O/92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
– O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
– O/92.340 Druge razvedrilne dejavnosti
– O/92.511 Dejavnost knjižnic
– O/92.512 Dejavnost arhivov
– O/92.521 Dejavnost muzejev
– DB/18.100 Proizvodnja usnjenih oblačil
– DB/18.220 Proizvodnja drugih vrhnjih oblačil
– DE/22.110 Izdajanje knjig
– DE/22.120 Izdajanje časopisov
– DE/22.130 Izdajanje revij in periodike
– DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
– DE/22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov
– DE/22.320 Razmnoževanje video zapisov
– DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov
– G/52.471 Dejavnost knjigarn
– G/52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
– I/60.230 Drug kopenski potniški promet
– I/60.240 Cestni tovorni promet
– K/71.100 Dajanje avtomobilov v najem
– K/71.340 Dajanje drugih strojev in opreme v najem
– K/72.300 Obdelava podatkov
– K/74.120 Računovodske in knjigovodske dejavnosti, razen revizijske dejavnosti in davčnega svetovanja
– K/74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenja
– K/74.400 Oglaševanje
– K/74.851 Prevajanje
– K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
– K/74.873 Druge poslovne dejavnosti
– M/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
– O/93.021 Frizerska dejavnost
– O93.022 Kozmetična dejavnost.

Organi gledališča so:
– upravnik,
– svet,
– strokovni svet.

Upravnik zastopa, predstavlja in vodi gledališče ter je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela gledališča.
Naloge upravnika so:
– organizira delo gledališča,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela s finančnim ovrednotenjem,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v gledališču,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v gledališču,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem gledališča,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje gledališča,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo,
– določa cene javnih kulturnih dobrin, ki jih zagotavlja gledališče,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
– določa plače, odloča o delovni uspešnosti in napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
– imenuje pomočnika upravnika po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta,
– opravlja druge naloge, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, enajste in dvanajste alinee prejšnjega odstavka tega člena daje soglasje svet.

Upravnik mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Upravnik zastopa in predstavlja gledališče v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta (letnega izvedbena načrta), razen:
– pogodb o investicijah in najemnih pogodbah, katerih vrednosti presegajo tiste, določene s predpisi, ki urejajo naročila malih vrednosti in za katere je potreben sklep sveta,
– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima gledališče v upravljanju, za kar je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja.
Upravnik lahko s pooblastilom prenese posamezne pristojnosti iz prvega odstavka tega člena na druge osebe, zaposlene v gledališču, v skladu z veljavnimi predpisi.
V primeru upravnikove odsotnosti ali zadržanosti nadomešča upravnika delavec gledališča, določen v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

Za upravnika je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
– pozna umetniško in poslovno problematiko gledališča,
– pozna domačo in tujo dramatiko ter domača in tuja gledališča,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik in pasivno najmanj en svetovni jezik,
– ima vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidat za upravnika mora ob prijavi na razpis predložiti strateški načrt poslovnega in programskega razvoja gledališča za mandatno obdobje.

Upravnika imenuje Mestni svet na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Javni razpis objavi pristojno delovno telo Mestnega sveta, ki lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Če svet oziroma strokovni svet ne podata mnenja iz prejšnjega odstavka tega člena v roku 30 dni od dneva, ko sta bila zanj zaprošena, se šteje, da je mnenje pozitivno. Po pridobitvi mnenja sveta in strokovnega sveta ali po poteku roka za njuno pridobitev pristojno delovno telo ustanovitelja predlaga Mestnemu svetu kandidata za upravnika.
Mandat upravnika traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za upravnika.
Na podlagi akta o imenovanju upravnika sklene svet z upravnikom pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje z upravnikom se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Če je bil upravnik pred svojim imenovanjem zaposlen v gledališču za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Upravnika se imenuje največ 6 mesecev in najmanj 3 mesece pred iztekom mandatne dobe prejšnjega upravnika.

Pred potekom časa, za katerega je imenovan, se upravnika lahko razreši zaradi bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je gledališče ustanovljeno ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Upravnika se predčasno razreši tudi:
– če sam zahteva razrešitev,
– če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– če upravnik pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih gledališča ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organa gledališča ali ravna v nasprotju z njimi,
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči gledališču večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti gledališča.
Upravnika razreši Mestni svet v skladu s Statutom Mestne občine Celje.
Pred razrešitvijo upravnika si mora Mestni svet pridobiti mnenje sveta in strokovnega sveta. Svet in strokovni svet morata mnenje izdati v 30 dneh, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno. Če je pobudo za razrešitev upravnika dal svet, v postopku razrešitve upravnika ni potrebno pridobiti njegovega predhodnega mnenja.
Upravnika je treba seznaniti o razlogih za njegovo razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.

Gledališče ima enega pomočnika upravnika, ki je lahko bodisi za vodenje umetniškega dela (umetniški vodja) ali pa za vodenje organizacijskih, finančnih, pravnih in splošnih zadev (operativni vodja).
O potrebnosti pomočnika upravnika za posamezna področja iz prvega odstavka tega člena za vsak mandat posebej odloča svet gledališča, upoštevaje možnost, da lahko nekatera področja vodi neposredno upravnik sam.
Pomočnika upravnika imenuje upravnik na podlagi javnega razpisa. Svet in strokovni svet dasta predhodno mnenje k imenovanju pomočnika upravnika. Če svet in strokovni svet ne dasta mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.

Za pomočnika upravnika za vodenje umetniškega dela (umetniški vodja) je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo umetniške ali humanistične smeri,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
– pozna gledališko dejavnost,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik in pasivno najmanj en svetovni jezik,
– ima vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Naloge pomočnika upravnika za vodenje umetniškega dela (umetniškega vodje) so:
– daje upravniku predloge in mnenja, ki se nanašajo na pripravo in izvedbo umetniškega programa,
– predlaga upravniku letni program dela in poročilo o delu zavoda z umetniškega delovnega področja,
– opravlja druge naloge v skladu z navodili upravnika in s splošnimi akti gledališča.

Za pomočnika upravnika za vodenje organizacijskih, finančnih, pravnih in splošnih zadev (operativni vodja) je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo ekonomske, pravne ali družboslovne smeri,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik in pasivno najmanj en svetovni jezik,
– ima vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Naloge operativnega vodje so:
– predlaga upravniku odločitve, ki se nanašajo na njegovo delovno področje,
– predlaga upravniku letni program dela in poročilo o delu gledališča s svojega delovnega področja,
– daje upravniku mnenja v zvezi s poslovanjem gledališča,
– izvršuje sklepe in odločitve upravnika in sveta, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi,
– opravlja druge naloge v skladu z navodili upravnika in splošnimi akti gledališča.

Mandat pomočnika upravnika traja za čas trajanja mandata upravnika in se lahko ponovi. Delovno razmerje pomočnika upravnika se sklene za določen čas.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za pomočnika upravnika zaposlen v gledališču za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Pomočnik upravnika je lahko razrešen pred potekom mandata iz istih razlogov kot upravnik. Pomočnika upravnika razreši upravnik na podlagi predhodnih mnenj sveta in strokovnega sveta. Svet in strokovni svet morata mnenji izdati v 30 dneh, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno.
Pred sprejemom sklepa o razrešitvi mora upravnik seznaniti pomočnika upravnika o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.
Pomočniku upravnika lahko predčasno preneha mandat tudi v primeru predčasnega prenehanja mandata upravniku. O tem sprejme sklep novo imenovani upravnik.
Pomočnik upravnika odgovarja upravniku za strokovnost in zakonitost dela.

Svet ima pet članov, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela gledališča, financ in pravnih zadev imenuje ustanovitelj.
Mandat članov sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani. Upravnik je dolžan najmanj 90 dni pred potekom mandata o tem obvestiti ustanovitelja.
Na konstitutivni seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika. Konstitutivno sejo skliče upravnik najpozneje v roku 30 dni po imenovanju njegovih članov.
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta, če to zahtevata najmanj dva člana sveta, upravnik ali župan Mestne občine Celje. Če predsednik sveta ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliče tisti, ki je zahteval sklic.
Svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov sveta.

Svet ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja gledališča,
– spremlja, analizira in ocenjuje delo gledališča,
– potrjuje letno poročilo,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo upravnika,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– daje predhodno mnenje k imenovanju upravnika,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z upravnikom in izvaja druge pravice in obveznosti delodajalca v razmerju do upravnika,
– daje predhodno mnenje k razrešitvi upravnika, razen če je sam dal pobudo za njegovo razrešitev,
– predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejavnosti,
– daje predhodno mnenje upravniku k imenovanju in razrešitvi pomočnika upravnika,
– opravlja druge naloge, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

Član sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– če se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje sveta,
– ne opravlja svojih nalog,
– ne zastopa interesov ustanovitelja,
– ustanovitelj ugotovi, da obstaja konflikt med zasebnimi interesi člana sveta in interesi gledališča,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi.
V primeru predčasne razrešitve člana sveta se za čas do izteka mandatne dobe imenuje nov član.
Člana sveta razreši ustanovitelj na lastno pobudo ali na predlog sveta gledališča.

Strokovni svet šteje šest članov:
– dva člana izvolijo zaposleni, in sicer: enega izmed vseh zaposlenih in enega izmed strokovnih delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je gledališče ustanovljeno,
– preostale štiri člane imenuje župan Mestne občine Celje s področja kulture, vzgoje in izobraževanja.
Mandat članom strokovnega sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja strokovnega sveta. Po preteku mandata so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani.
Volitve predstavnikov delavcev ureja poseben akt, ki ga v skladu z veljavnimi predpisi sprejme upravnik v soglasju s svetom.
Volitve se razpišejo največ 90 in najkasneje 60 dni pred potekom mandata.
Upravnik mora v roku največ 90 dni pred potekom mandata pozvati delavce gledališča in župana Mestne občine Celje, da izvolijo oziroma, da imenuje člane strokovnega sveta.
Strokovni svet se konstituira na svoji prvi seji z izvolitvijo predsednika in njegovega namestnika. Prvo konstitutivno sejo strokovnega sveta skliče upravnik v roku 30 dni po izvolitvi oziroma imenovanju njegovih članov.

Strokovni svet ima naslednje naloge:
– spremlja in ocenjuje delovanje gledališča in politiko njegovega ustanovitelja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je gledališče ustanovljeno,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela gledališča in daje upravniku mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi upravnika,
– daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi,
– daje predhodno mnenje upravniku k imenovanju in razrešitvi pomočnika upravnika,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem gledališča,
– daje svetu mnenja, predloge in pobude v zvezi s strokovnim delom gledališča,
– opravlja druge zadeve, določene s predpisi.

Strokovni svet dela in sprejema odločitve na sejah. Strokovni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov strokovnega sveta.
Strokovni svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen odločitev, ki se nanašajo na prvo in drugo alineo 21. člena, ki jih sprejema z večino vseh članov strokovnega sveta.
Če je izid glasovanja neodločen, šteje glas predsedujočega dvojno.

Član strokovnega sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je izvoljen oziroma imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje strokovnega sveta ali se jih udeležuje neredno,
– ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja strokovno,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi.
V primeru predčasne razrešitve člana strokovnega sveta se za čas do izteka mandatne dobe imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Mandat predstavnika delavca v strokovnem svetu preneha na podlagi odpoklica predstavnika delavcev, ki ga ureja akt iz tretjega odstavka 20. člena tega odloka.
Mandat ostalim članom strokovnega sveta preneha na podlagi odpoklica župana Mestne občine Celje, ki mu lahko podata predlog strokovni svet ali upravnik.

Za izvajanje dejavnosti, za katero je gledališče ustanovljeno, daje ustanovitelj gledališču v upravljanje naslednje nepremičnine in opremo v njih, ki so del javne infrastrukture na področju kulture:
– poslovno stavbo SLG Celje, Gledališki trg 5, parcela št. 2043 v izmeri 1513 m2.
Premoženje iz prvega odstavka tega člena, ki ga ima gledališče v upravljanju, je last ustanovitelja in je gledališče dolžno z njim ravnati kot dober gospodar.
Za upravljanje s premoženjem je gledališče odgovorno ustanovitelju.

Sredstva za delo gledališča so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena, še sredstva, ki jih gledališče pridobi:
– iz proračuna ustanovitelja,
– iz državnega proračuna in drugih javnih virov,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili

Presežek prihodkov nad odhodki lahko gledališče uporabi le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katere je ustanovljeno.
O namenu uporabe presežka prihodkov nad odhodki odloča na predlog direktorja svet gledališča v soglasju z ustanoviteljem.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta.

Gledališče je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Gledališče je odgovorno za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
Gledališče prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanovitelja.
Gledališče upravlja s premičnim premoženjem samostojno, z nepremičnim premoženjem pa samo po predhodnem soglasju Mestnega sveta.
Gledališče lahko sredstva, pridobljena z oddajo nepremičnega premoženja ustanovitelja v najem, nameni le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katere je gledališče ustanovljeno ter za investicije.

Za obveznosti gledališča subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanovitelja za delovanje gledališča.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti gledališča iz naslova drugih dejavnosti, ki jih gledališče opravlja za druge naročnike.

Ustanovitelj ima do gledališča naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavlja skladnost strateških načrtov in programov dela gledališča s plani in programi Mestne občine Celje,
– spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi programi,
– odloča o statusnih spremembah,
– daje soglasje k spremembam ali razširitvam dejavnosti,
– opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi.
Gledališče je dolžno na zahtevo organa Mestne uprave mestne občine Celje, pristojnega za kulturo, predložiti letni program dela in načrt investicijskega vzdrževanja ter upravljanja z nepremičninami.
Gledališče je dolžno obveščati ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter dajati druge podatke o poslovanju v skladu z zakonom in na zahtevo ustanovitelja posredovati podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti ter za statistične namene.

Splošni akti gledališča so pravilniki, poslovniki, organizacijski in drugi akti, s katerimi se ureja način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, notranja organizacija in druga vprašanja, pomembna za delovanje gledališča.
Splošni akti morajo biti v skladu z zakonom in tem odlokom.
Splošni akti začnejo veljati petnajsti dan po objavi na oglasni deski gledališča, razen če ni v aktu drugače določeno.

Svet in strokovni svet se konstituirata najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravljata naloge obstoječi svet in strokovni svet.

Dosedanji upravnik in umetniški vodja opravljata svojo funkcijo do izteka mandatov.
Po izteku mandata upravnika se do uskladitve mandatov imenuje vršilca dolžnosti upravnika do izteka mandata dosedanjega umetniškega vodje, do takrat veljajo določila statuta SLG Celje, z dne 15. 11. 1999, ki urejajo naloge in pravice obeh, razen tistih, ki so v nasprotju z zakonom in tem odlokom.

Do sprejema novega akta o sistemizaciji velja obstoječi akt v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakoni in tem odlokom.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko ljudsko gledališče Celje (Uradni list RS, št. 56/99).
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Statut SLG Celje 15. 11. 1999, razen določb o volitvah predstavnikov delavcev v svet gledališča, ki se smiselno uporabijo za prve volitve predstavnikov v strokovni svet gledališča.

Upravnik poskrbi za vpis tega odloka v sodni register v skladu z veljavnimi predpisi.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe, ki se nanašajo na financiranje gledališča (24.–29. člen tega odloka) pa se začnejo uporabljati pod pogojem, ki ga v zvezi z 129. členom določa 131. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02).
Dokler ni izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka tega člena, je prenos financiranja posameznih dejavnosti gledališča z države na ustanovitelja možen le ob soglasju ustanovitelja.