Na podlagi 12., 17., 23., 24., 27., 29., 31. in 33. člena, v povezavi s 175. in 190. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03 – ZZK-1), 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) in Programa priprave zazidalnega načrta B12 Bakovnik (Uradni list RS, št. 117/02) ter Programa priprave zazidalnega načrta B7 Kovinarska – zahodni del (Uradni list RS, št. 117/02) je Občinski svet občine Kamnik na 20. seji dne 22. 12. 2004 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni (lokacijski) načrt B12 Bakovnik in B7 Kovinarska – zahodni del. Zazidalni načrt, ki združuje dvoje območij urejanja, je na podlagi obeh programov priprave ter pogojev pristojnih organov, organizacij in skupnosti (smernic nosilcev urejanja prostora) izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal, Ljubljanska 76, pod številko projekta 19/2003 v oktobru leta 2003 in ga na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave dopolnila v mesecu avgustu leta 2004.

Meja območja poteka skladno spremembam in dopolnitvam prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 1990 – dopolnitev 2002, ki jih je sprejel, Občinski svet občine Kamnik na 31. seji dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 90/02) in sprejetima programoma priprave.
Območje je z zahoda omejeno z Ljubljansko cesto oziroma območjem lokacijskega načrta B21, s severa z območjem B5 Perovo, z vzhoda z industrijskim območjem B11 Titan – Svit in z juga z območjem B31 Povezovalna cesta. Meja območja poteka iz izhodiščne točke na skrajnem vzhodnem kotu zemljišča parc. št. 1262/2 k.o. Podgorje (vse nadaljne parcelne številke do navedbe druge katastrske občine se nahajajo v k.o. Podgorje) po svoji vzhodni in južni meji proti zahodu, kjer v stičišču s parc. št. 1263/2 skrene po njeni vzhodni meji proti jugu, v rahlem zasuku proti zahodu deli parc. št. 1274/5 in v podaljšku zahodne stene industrijske hale na zemljišču parc. št. 1275 prestopi parc. št. 1254/5 (prometnica) ter premočrtno prečka parc. št. 1274/2, se nadaljuje preko parc. št. 1276, se naveže na že prej omenjeno zahodno mejo parc. št. 1275, ponovno v podaljšku deli parc. št. 1276 in v stičišču z južno mejo slednje skrene po njej v smeri proti vzhodu, se nadaljuje po južni meji parc. št. 1273 do stičišča s severovzhodnim kotom parc. št. 1536/5, kjer se po vzhodni meji slednje obrne proti jugu in se nadaljuje po njej ter vzhodni meji prometnice parc. št. 1537, od tod se priključi na severno mejo parc. št. 1305/1, od koder se potek meje usmeri jugozahodno preko zemljišča parc. št. 1305/1, prečka parc. št. 1306 tako, da deli stanovanjsko stavbo, nadaljuje s prečkanjem zemljišča parc. št. 1320 in sredinsko deli parc. št. 1319; v liniji južne meje parc. št. 1318 meja območja ostro skrene proti zahodu in se po šestnajstih metrih ponovno obrne proti severu (vse na zemljišču parc. št. 1318). V svojem nadaljevanju prečka parc. št. 1318, 1316 in 1313, se dotakne jugozahodnega kota stavbe (parc. št. 1312/1), ponovno prečka parc. št. 1313, nadalje parc. št. 1537 (prometnica), 1279/2 in 1278 ter 1277/1. Nadaljuje se s prečkanjem prometnice parc. št. 1254/5 ter zemljišč parc. št. 1274/7, 1254/3, 1254/1, deli stanovanjski blok na zemljišču parc. št. 1253/2, prečka parkirišče in prometnico parc. št. 1536/1 ter zemljišča parc. št. 1256 in 1257. Od tod dalje meja območja poteka po parcelah v katastrski občini Kamnik. Deli zemljišča parc. št. 712/3, 712/2, 712/1, 712/4, 715/1 in 715/11. Nadalje prečka površine nekdanje in rekonstruirane Kovinarske ceste (parc. št. 1471/1) ter se naveže na južno mejo območja urejanja z oznako B5 Perovo. Tu skrene po južni meji zelenic ob Mercator centru in njegovih parkiriščih, vzporedno s Kovinarsko cesto proti vzhodu, deli parc. št. 736/10, 736/12 in 736/14, prečka Steletovo ulico in se naveže na zahodno mejo parc. št. 736/9, po njej nadaljuje proti jugu in vzhodu, kjer ponovno pravokotno prečka Kovinarsko cesto (parc. št. 1471/1) in po njeni južni meji nadaljuje proti vzhodu; po 30 metrih se zasuče proti jugojugozahodu in poteka po interni prometnici Titana preko parc. št. 717/1 in v nadaljevanju parc. št. 717/11, nadalje v podaljšku deli parc. št. 1541 in se po njeni južni meji obrne proti zahodu ter se tako vrne v svojo izhodiščno točko. Površina celotnega območja obravnave znaša 7,35 hektarja.

Obsežno območje urejanja, ki obsega zemljišče vzhodno od Ljubljanske ceste v dolžini več kot 680 metrov njenega poteka, vključuje več dejavnosti. Izhodišča veljavnega planskega akta občine določajo obravnavane površine kot območje osrednjih dejavnosti v severnem delu ter kot površine namenjene pretežno stanovanjskim in spremljajočim dejavnostim ob Ljubljanski cesti. Določa se obveza izvedbe zelenega preduha med dejavnostmi severnega dela ter individualno stanovanjsko gradnjo srednjega dela območja ter med industrijsko dejavnostjo na vzhodu (Titan) ter ostalimi dejavnostmi v območju urejanja. Povsem severni del je namenjen urejanju Kovinarske ceste in južnih priključkov nanjo.

Območje B12 Bakovnik in B7 Kovinarska – zahodni del je konceptualno razdeljeno na več funkcionalnih celot, ki opredeljujejo sklope pretežno istovrstnih dejavnosti.
Funkcionalne celote se nadalje dele na funkcionalne enote, ki predstavljajo podrobnejšo namensko rabo zemljišč, objektov in naprav.
V območju se določa sledeče funkcionalne celote:
(1) FC MS1 – funkcionalna celota prepleta storitvenih in trgovskih dejavnosti ter stavb na severu območja;
(2) FC MS2 – funkcionalna celota prepleta pretežno stanovanjskih dejavnosti in trgovin;
(3) FC S1 – osrednje območje urejanja pretežno namenjeno individualni stanovanjski gradnji, izjemoma večstanovanjski gradnji (FeS1/13);
(4) FC ZP1 – funkcionalna celota zelenega preduha med raznovrstnimi dejavnostmi (parkovna ureditev) in
(5) FC I1 – funkcionalna celota prometne infrastrukture Kovinarske ceste na skrajnem severu območja.

Območje urejanja obsega pet funkcionalnih celot, za katere veljajo sprecifični pogoji urbanističnega, krajinskega in arhitektonskega oblikovanja. Odlok v nadaljevanju določa sledeča merila in pogoje:

Funkcionalna celota FC MS1 se nahaja južno od Kovinarske ceste, v delu med zemljišči tovarne Titan, Ljubljansko cesto in zeleno parkovno cezuro na jugu. Določa se delitev na šest funkcionalnih enot in sicer:
(1) funkcionalno enoto Fe MS1/1 trgovske stavbe s parkirnimi in manipulativnimi površinami;
(2) funkcionalno enoto Fe MS1/2 poslovno-stanovanjske stavbe s skupno garažno kletjo ob Ljubljanski cesti;
(3) funkcionalne enote od Fe MS1/3 do Fe MS1/5 prometnih oziroma parkovnih (pohodnih) površin.
1.1. Trgovska stavba s parkirnimi in manipulativnimi površinami (Fe MS1/1; Fe MS1/3)
Ob Kovinarski cesti se v središčnem prostoru med Titanom in Ljubljansko cesto določa umestitev pritlične trgovske stavbe. Stavba je locirana tako, da s svojo maso, lego in oblikovanjem blaži poglede na industrijski kompleks Titana. Stavba je osnovnih tlorisnih dimenzij 90,00 m × 48,00 m z manjšimi aneksi na obeh čelnih straneh ter vertikalnih gabaritov (K) + P. Pred stavbo je s severne in zahodne strani določeno centralno parkirišče za obiskovalce in zaposlene z okvirno 218 parkirnimi mesti. Z južne strani so določene manipulativne površine, ki jih od ostalega dela območja na jugu loči intenzivna drevesna bariera, širine 25 metrov. Dovozi do parkirišča so določeni s severa preko krožnega križišča, z jugovzhoda in novonačrtovane Podlimbarskega poti in variantno s Kovinarske ceste.
1.2. Poslovno-stanovanjska stavba ob Ljubljanski cesti (Fe MS1/2)
Oblikovanje južnega mestnega jedra je načrtovano na celotni potezi ob Ljubljanski cesti od severnega priključka Kovinarske ceste, do območja, ki se na jugu zaključuje s kompleksom stavb ob južnem priključku Kovinarske ceste. Od tod stavbne mase prehajajo v nižje vertikalne gabarite, ki se iztekajo v individualni stanovanjski gradnji osrednjega območja urejanja. Na navedenih izhodiščih se določa lokacija poslovno-stanovanjske stavbe značilnega urbanističnega rastra ob Ljubljanski cesti, tlorisnih dimenzij 36,00 m × 120,00 m (oz. 138,00 m na daljši, vzhodni strani) ter stopničastega, padajočega vertikalnega gabarita štirih lamel od 2K + P+ 3 na severu (prva lamela) do 2K + P +2 (srednji lameli in južna stolpiča). Med lamelami se določa troje parternih atrijev, ki se parkovno urede in tvorijo z Ljubljansko cesto enoten višinski nivo. Raster lamel je usklajen z ostalim urbanističnim rastrom severno od Kovinarske ceste (12,00 m osnovni modul, ki predstavlja tudi širino lamele in vmesni atrij dvojnega osnovnega modula). Južna stolpiča sta tlorisnih dimenzij 12,00 m × 12,00 m, pri čemer je zahodni, glede na bližino trase plinovoda, v jugozahodnem kotu diagonalno prirezan.
Kletna etaža stavbe, v katero je uvoz določen iz Ljubljanske ceste je v celoti namenjena parkiranju zaposlenih in obiskovalcev, skladiščnim in pomožnim prostorom. Določa se možnost izrabe vzhodnega dela kletne etaže v prvem urbanističnem modulu v namen poslovne dejavnosti. Pritličja so namenjena poslovno-stanovanjskim dejavnostim. Etaže vseh lamel so namenjene stanovanjskim dejavnostim.
1.3. Prometne površine za dovoze, tranzit preko funkcionalne celote in površine za pešce v zelenju (Fe MS1/3, Fe MS1/4 in Fe MS1/5)
Prometna ureditev Kovinarske ceste (podrobneje obdelana v okviru funkcionalne celote FC I1) narekuje reorganizacijo priključkov, ki slede že obstoječi širši prometni mreži (Steletova ulica) oziroma že določenim priključkom na Kovinarsko cesto. Določa se (variantno dvoje priključkov oziroma) premik Podlimbarskega poti na osrednje krožno križišče Kovinarske, Steletove ter novodoločene Podlimbarskega poti. Glavna prometnica napajanja širšega, osrednjega poselitvenega območja (FC S1) je novodoločena Podlimbarskega pot, ki poteka iz križišča s Steletovo ulico skozi zeleno cezuro ob Titanu, prečka drevesni, parkovni preduh in nadaljuje ob robu proizvodnega območja Titana. Prometnica je v celotni dolžini poteka skozi funkcionalno celoto FC MS1 širine 6,0 m z urejenim hodnikom za pešce v skoraj celotnem poteku; v enaki, 6,0 m širini pa nadaljuje tudi do krožnega obračališča, vse v funkcionalni celoti FC ZP1, z možno navezavo na plansko načrtovan širši koncept prometnih povezav znotraj industrijskega območja. Variantno se določa tudi dovoz s Kovinarske ceste na osrednje parkirišče in garaže, lociran nasproti Mercatorjevega priključka na Kovinarsko cesto.
Za zagotovitev normalnega izvoza iz poslovno-stanovanjske stavbe v funkcionalni enoti Fe MS1/2 se določa možnost izvedbe prometnice po obstoječi prometnici v Fe MS1/3 z navezavo, preko dela Fe ZP1/1a in Fe ZP1/4 na novonačrtovano Podlimbarskega pot v Fe ZP1/6.
1.4. Oblikovanje stavb v funkcionalni celoti FC MS1
V funkcionalni celoti se določa postavitev dvoje stavb. Oblikovanje vedutno izpostavljenejše (Fe MS1/2) ob Ljubljanski cesti se prilagaja konceptu oblikovanja stavbnih mas severno preko križišča Kovinarske ceste, tako v materialih, kot oblikovanju odprtin in streh. Streha je načeloma ravna, atriji med lamelami pa pohodni, namenjeni javnemu programu ter ozelenjeni. Oblikovanje stavbe v Fe MS1/1 se podreja značaju objekta z izborom materialov in barv, ki so v sozvočju z okoljem v katerega je objekt umeščen.

Funkcionalna celota FC MS2 se nahaja na skrajnem jugu območja urejanja v trikotniku med območjem lokacijskega načrta Ljubljanske ceste na zahodu in območjem industrije na vzhodu ter severu. Neugodna lega predvsem južnega dela zahteva poudarjene prostorske rešitve optimalno izrabo sicer kvalitetnih površin. Določa se delitev na petnajst funkcionalnih enot, pri čemer so štiri namenjene izključno prometni infrastrukturi. Funkcionalna celota se deli na:
(1) funkcionalno enoto Fe MS2/1 trgovskega programa na severu s parkirišči;
(2) funkcionalno enoto Fe MS2/15 večstanovanjske stavbe s kletnima garažama ter delom poslovnih prostorov v pritličju;
(3) funkcionalne enote obstoječih stanovanjskih stavb z možnimi prizidki (Fe MS2/3, 2/7, 2/8 in 2/9) oziroma na novo določenih individualnih stanovanjskih objektov (Fe MS 2/10, 2/11 in 2/12);
(4) funkcionalna enota Fe MS2/2 nekdanje vratarnice s funkcionalnim zemljiščem proizvodne stavbe in
(5) funkcionalne enote dovoznih prometnic izključno v (Fe MS2/5a, 2/6a, 2/13 in 2/14a in c), oziroma tudi preko (Fe MS 2/5b, 2/6b in 2/14b) funkcionalne celote (vplivno območje)
2.1. Trgovska stavba s parkirišči (Fe MS2/1)
Lokacija ob Ljubljanski cesti, objeta med dvoje tranzitnih prometnic preko območja, tako s severa kot z juga ter neposredna bližina obstoječe proizvodnje na vzhodu, omogoča umestitev trgovske stavbe. Določa se izvedba pritlične stavbe tlorisnih dimenzij 30,00 m × 70,00 m z možnim aneksom ob avtobusni postaji. Stavba se namenja trgovskim in skladiščnim prostorom. Z juga in deloma zahoda je stavba obdana z zelenico. V okviru funkcionalne enote se določa 99 parkirnih mest ter z vzhodne strani minimalne manipulativne površine. Dovoz do manipulativnih in parkirnih površin je določen s severa, z juga pa je načrtovan dovoz do parkirnih mest vzhodno ob območju obravnave (Fe MS2/1c).
Oblikovanje stavbnih mas mora slediti kvalitetnim sodobnim oblikovalskim vzorom za tovrstno dejavnost ter s svojo pojavnostjo ne sme izstopati iz konteksta urejanja celotne vzhodne poteze ob Ljubljanski cesti.
2.2. Večstanovanjska stavba s kletno garažo (Fe MS2/15)
Določa se postavitev večstanovanjske stavbe z delom poslovno trgovskih lokalov v pritličju in kletnima etažama. Tlorisni gabarit stavbe je, glede na prostorsko poudarjeno lego v prostoru, ki prehaja v bližino stičišča bodoče tretje mestne povezovalne ceste in Ljubljanske ceste, zasnovan kot spoj dvoje trikotnikov, pri čemer sta severna in južna stranica vzporedni z načrtovanim sistemom prečnih navezav na Ljubljansko cesto. Tlorisne dimenzije se določajo z določitvijo dolžin osnih simetral, ki znaša, za večji, severni trikotnik 44,00 m (s terasami 46,00 m) in za manjši, južni trikotnik 36,00 m (s terasami 38,00 m) in z določitvijo širin, na simetrali pravokotnih stranic, ki znaša v pritličju za severno stranico 55,00 m in južno stranico 46,00 m. Tloris kletnih etaž zapolnjuje razpoložljiv prostor funkcionalne enote in je razviden iz grafičnega dela lokacijskega načrta. Vertikalni gabarit stavbe je glede na smiselno izrabo konfiguracije terena 2K + P + 2 + M pri čemer sta kletni etaži namenjeni parkirnim površinam, skladiščenju in pomožnim prostorom, pritličje, ki se deli na nizko in visoko pritličje pa v delu poslovno trgovski dejavnosti z možnostjo prestrukturiranja v stanovanja za osebe s posebnimi potrebami, v preostalem delu stanovanjem. Dovoz v garažo, ki glede na načrtovano število bivalnih enot (110) in 560 m2 poslovno trgovskih dejavnosti, skupaj z zunanjimi parkirnimi mesti omogoča 276 parkirnih mest, je določen s severne strani.
2.3.1. Obstoječe stanovanjske stavbe z možnimi prizidki (Fe MS2/3, 2/7, 2/8 in 2/9)
V funkcionalni celoti FC MS2 se nahaja več obstoječih stavb. Določa se merila in pogoje za izvedbo posegov v prostor. Dovoljene so:
(1) gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi;
(2) rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih, zakonito zgrajenih stavb;
(3) nadomestne gradnje zakonito zgrajenih stavb;
(4) odstranitve stavb;
(5) spremembe rabe zakonito zgrajenih stavb v okviru dopustnih odstopanj s tem odlokom;
(6) gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov;
(7) dozidave obstoječih stavb, ki so v skladu z namensko rabo območja, v skladu z merili in pogoji za oblikovanje ter v skladu s faktorjem gradbene parcele, ki znaša 0.40 (40% pozidanosti proti 60% nepozidane površine, razen v Fe MS2/3, ki že ima dovoljenje);
(8) nadzidave obstoječih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom prilagojenim istovrstnim okoliškim stavbam;
(9) spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo območja in
(10) gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj, ter ureditve funkcionalnih zemljišč stavb. Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril za pozidanost oziroma v skladu z dovoljenim faktorjem zazidanosti gradbene parcele, ki znaša 0,40.
Dozidave in nadzidave pomožnih objektov niso dovoljene.
2.3.2. Novodoločene individualne stanovanjske stavbe (Fe MS 2/10, 2/11 in 2/12)
Razpoložljive proste površine v funkcionalni celoti omogočajo interpolacijo treh individualnih stanovanjskih stavb. Vse stavbe so vertikalnih gabaritov (K) + P+ M oziroma (K)+P+1, pri čemer so vse tri (Fe MS2/10, 2/11 in 2/12) tlorisnih dimenzij 10,00 m × 12,00 m. Oblikovno je stavbe poenotiti, slemena so v smeri vzhod – zahod. Nakloni strešin se prilagode naklonom okoliških istovrstnih stavb.
2.4. Stavba nekdanje vratarnice (Fe MS2/2)
Ob vstopu v poslovno-proizvodni kompleks vzhodno od obravnavanega območja je stavba nekdanje vratarnice. Gabariti stavbe se ohranjajo, določa se poslovno-trgovinska dejavnost oziroma se stavba namenja spremljajočim prostorom glavnih dejavnosti območja, ki mu funkcionalno pripada.
2.5. Prometnice (Fe MS2/5, 2/6, 2/13 in 2/14)
Sistem priključevanj prečnih prometnic na Ljubljansko cesto (obstoječe prometnice, bodoča tretja povezovalna mestna cesta, zaledne povezave) narekuje interpolacijo novih priključnih mest ter posledično rezmestitev sklopov površin med prometnicami. V funkcionalni celoti FC MS2 se določajo trije možni priključki na Ljubljansko cesto, ki hkrati predstavljajo tudi interne zbirne ceste, ob nekaterih so načrtovana tudi parkirna mesta ter samostojen uvoz na zunanja parkirišča pred stavbo v funkcionalni enoti Fe MS2/15.

Osrednja funkcionalna celota območja, ki leži med industrijskim kompleksom na vzhodu in deloma jugu, Ljubljansko cesto na zahodu ter zeleno cezuro na severu, je namenjena ohranjanju in razvoju obstoječe stanovanjske gradnje ter določitvi površin umestitve novih bivalnih stavb znotraj obstoječe strukture. Določa se enaintrideset funkcionalnih enot, ki so grupirane v sledeče sklope:
(1) funkcionalne enote obstoječe stanovanjske gradnje ter smiselno pripadajoče funkcionalne površine (od Fe S1/1 do Fe S1/18);
(2) funkcionalne enote novodoločenih stanovanjskih objektov (Fe S1/1 del in Fe S1/2 del ter od Fe S1/25 do Fe S1/31) in
(3) funkcionalne enote dovoznih prometnic (Fe S1/19 in 1/20).
3.1. Stavbe obstoječe stanovanjske gradnje s smiselno pripadajočimi funkcionalnimi površinami (od Fe S1/1 do Fe S1/18)
Funkcionalna celota predstavlja dvoje sklopov gručasto razporejenih stavbnih struktur, prva se nahaja na zgornjem platoju ob Ljubljanski cesti, druga na nižjeležečem platoju ob Titanu. Obstoječi populaciji je potrebno zagotoviti optimalne pogoje za bivanje v okolju, ki se z izravnalnimi hortikulturnimi ukrepi ob robovih funkcionalne celote ustrezno sanira.
Določa se pogoje in merila za izvedbo posegov v prostor, ki so kot dovoljeni navedeni v poglavju 2.3.1. petega člena tega odloka in veljajo tudi za ta sklop stavb.
3.2. Novodoločene stanovanjske stavbe (Fe S1/1 del in Fe S1/2 del ter od Fe S1/25 do Fe S1/29)
Obstoječa stavbna struktura ne prenese znatno večje zgostitve poselitvenega vzorca. Oblikovanje novih stavbnih mas se določa zgolj na površinah, kjer je to glede na lego ob prometnicah in konfiguracijo terena utemeljeno. Robna področja prehodov v zelene cezure se s stavbami dodatno bistveno ne zgošča, marveč se ohranja in krepi blage prehode od gručaste poselitve preko zelenih parternih površin v intenzivnejše parkovne ureditve z visokoraslo vegetacijo.
Določa se troje intenzivnejših zgostitev pozidave.
Prva obsega funkcionalni enoti Fe S1/30 in Fe S1/31 na skrajnem jugu funkcionalne celote. Dvoje stavb tlorisnih dimenzij 10,00 m × 15,00 m z zunanjimi parkirnimi površinami in vertikalnim gabaritom (K)+P+1+(M) smiselno zaokrožujejo stavbno strukturo večinoma že realiziranega trikotnika ob Ljubljanski cesti.
Druga zgostitev pozidave obsega niz petih funkcionalnih enot (od Fe S1/25 do Fe S1/29) ob notranji prometnici območja, ki jo je možno s tem posegom ustrezno razširiti in opremiti z enostranskim hodnikom za pešce. Določa se pet individualnih stavb tlorisnih dimenzij 9,00 m × 9,00 m in vertikalnih gabaritov K+P+M, ki radialno zapolnjujejo prostor med cesto in obstoječo stavbno strukturo. Oblikovanje obeh zgostitev pozidave je določeno na sodobnih principih oblikovanja tlorisne in fasadne zasnove, pri čemer morajo biti stavbe v funkcionalnih enotah od Fe S1/25 do Fe S1/29 zasnovane in izvedene oblikovno enotno.
Tretja zgostitev pozidave predstavlja zgolj smiselno zaokrožitev obstoječe pozidave na severu z določitvijo dveh individualnih stanovanjskih stavb tlorisnih dimenzij 9,00 m × 12,00 m (na delu Fe S1/1) in na delu Fe S1/2) in vertikalnega gabarita (K) + P + 1 oziroma (K) + P + M.
3.3. Prometnice (Fe S1/19 in 1/20)
Določa se rekonstrukcija in dopolnitev obeh ključnih prometnic v funkcionalnih celotah. Prometnica funkcionalne enote Fe S1/19 se v delu rekonstruira in dogradi v smeri proti jugu z navezavo na glavno dovozno prometnico, ki vodi v Trival, na severovzhodu pa priključi na glavno zbirno cesto ob Titanu (Podlimbarskega pot). Podobno se dogradi tudi prometnica v funkcionalni enoti Fe S1/20, ki se naveže na vzhodno prometnico in hkrati razširi v smeri proti vzhodu in opremi z enostranskim hodnikom za pešce.

Raznovrstnost plansko načrtovanih dejavnosti v prostoru med Titanom in Ljubljansko cesto zahteva umestitev intenzivnega zelenega preduha med industrijskim območjem na vzhodu in prepletom storitvenih, trgovskih in stanovanjskih dejavnosti v območju, prav tako pa med staroselsko individualno gručasto gradnjo stanovanjskih stavb na jugu in storitveno-trgovsko dejavnostjo na severu. Zato se določa dvoje sklopov intenzivnih zelenih cezur, vmes pa potekajo prometnice ter sprehajalne, parkovne poti. Določa se:
(1) funkcionalni celoti Fe ZP1/1 in Fe ZP1/3 kot glavno zeleno cezuro v smeri vzhod – zahod;
(2) funkcionalne enote od Fe ZP1/9 do 1/13 kot zeleno bariero prepleteno z parkirnimi površinami v zelenju ob industrijski proizvodnji Titana in
(3) prometne površine (Fe ZP1/4, 1/5, 1/6, 1/7 in 1/8), kot nujna funkcionalna infrastruktura potrebna za delovanje celote.
4.1. Glavna zelena cezura v smeri vzhod – zahod (Fe ZP1/1 in Fe ZP1/3)
Zelena cezura je namenjena ločevanju obstoječe stanovanjske gradnje na jugu, ki se ne širi v smeri zelene cezure, in novonačrtovanih dejavnosti na severu. Sestavljena je iz dvoje sklopov, in sicer se določa 25 metrov širok pas intenzivne drevesne zasaditve, ki je prekinjena le v delih prehodov cestne infrastrukture in posamičnih parkovnih ansamblov in zelene travne ureditve v pasu med stanovanjskimi objekti in drevesno vegetacijo. Na travnatih površinah se z upoštevanjem radialnega odmika od obstoječe stanovanjske gradnje urede igrišča za otroke, povezana z ostalimi parkovnimi površinami. V sklopu pasu drevesne zasaditve se določa izvedba pešpoti in počivališč, ki se primerno urede in ambientalno osvetle. Zelenice, pešpoti in igrišče se v sklopu parkovnih ureditev redno vzdržujejo.
4.2. Zelena bariera ob industrijski proizvodnji Titana (od Fe ZP1/9 do Fe 1/13)
Območje urejanja posega tudi v del Titanovih površin. Zeleni pas v delu med interno tovarniško komunikacijo in stanovanjskimi oziroma trgovskimi dejavnostmi na zahodu, se določa kot varovalna bariera med manjkompatibilnimi dejavnostmi. Obstoječa drevesna vegetacija se povsod, kjer je to glede na poteke podzemne komunalne oziroma energetske infrastrukture možno, intenzivno dopolni z vložki vegetacije. Ob ograji, ki se ji potek prilagodi poteku Fe MS1/4 se z notranje tovarniške strani zasadi grmičevje oziroma oblikovana živica, vmes pa se oblikuje sklope parkirnih površin v zelenju z možnostjo postavitve vratarnice.
4.3. Prometne površine (od Fe ZP1/4 do Fe ZP1/8)
Preko funkcionalne celote poteka del novolocirane Podlimbarskega poti (Fe ZP1/6), ki v južnem delu dopušča možnost navezave na plansko načrtovan širši koncept prometnih povezav znotraj industrijskega območja z navezavo na glavno dovozno prometnico, ki vodi v Trival, hkrati pa je izveden tudi odcep dovozne poti do notranje prometnice v funkcionalni celoti FC S1. Manjši del intenzivne zelene cezure se določi v namen potrebnih površin za manipulacijo, vmesni pas do Podlimbarskega poti pa intenzivno zasadi z drevesno vegetacijo.

Skladno planskim izhodiščem ta odlok ureja tudi del Kovinarske ceste na odseku med križiščem z Ljubljansko cesto (križišče vključeno v LN B21 Ljubljanska) in križiščem s Steletovo ulico. Na slednje se navezuje tudi prestavljena Podlimbarskega pot. Določa se štiri funkcionalne enote, in sicer:
(1) funkcionalno enoto Fe I1/1, ki obsega krožno križišče s priključki novooblikovane Podlimbarskega poti, Steletove ulice na Kovinarsko cesto ter uvoz na parkirne površine funkcionalne enote Fe MS1/1;
(2) funkcionalno enoto Fe I1/2, ki obsega vozišče Kovinarske ceste od zahodne navezave na Ljubljansko cesto, do funkcionalne enote krožnega križišča na vzhodu;
(3) funkcionalno enoto Fe I1/3, ki obsega zelenico, hodnik za pešce, kolesarsko stezo, avtobusno postajališče in variantno uvoz na pakrine prostre v Fe MS1/1 nasproti servisnega uvoza v Mercator center in
(4) funkcionalno enoto Fe I1/4, ki obsega zelenico, hodnik za pešce, kolesarsko stezo in servisni priključek za Mercator center.
5.1. Krožno križišče Kovinarske ceste, Steletove ulice in Podlimbarskega poti (Fe I1/1)
Skladno enotni zasnovi krožnih križišč na celotnem poteku druge mestne povezovalke se v stičišču Steletove ulice, Kovinarske ceste in novooblikovane Podlimbarskega poti določa izvedba krožnega peterokrakega križišča, ki omogoča tudi priključek za potrebe parkirnih površin v Fe MS1/1. Za zagotavljanje prometno-tehnične ustreznosti krožnega križišča se delno modificira tudi dosedanji potek Kovinarske ceste tako z zahodne kot vzhodne strani.
Načrtovano krožno križišče se določa z minimalnim 2,0 metrskim odmikom od jugozahodne parcelne meje zemljišča parc. št. 736/9, novonastale proste površine med pločnikom in zemljišči parc. št. 736/9, 736/8 in 736/15 pa nameni južni zaokrožitvi funkcionalnih zemljišč stavb navedenih parcel. Dovozi do in izvozi iz navedenih parcel se urede po sistemu desno – desno z možnostjo alternativnih dovozov iz Steletove ulice (za parc. št. 736/9) oziroma preko funkcionalnih parkirnih površin doma varnosti na severu (za parc. št. 736/8 in 736/15).
5.2. Kovinarska cesta – vozišče (Fe I1/2)
Za rekonstrukcijo Kovinarske ceste na obravnavanem odseku je bila izdelana projektna dokumentacija (Prostor d.o.o., št. proj. 18/98, nov. 2001), ki je osnova za izvedbo rekonstrukcije Kovinarske ceste. V primeru izvedbe priključka (variantna rešitev) na parkirno površino Fe MS1/1, je treba upoštevati navedeno projektno dokumentacijo, ki določa pas za leve zavijalce (širina vozišča znaša 9,00 m – 3 × 3,00 m za posamezni vozni pas).
5.3. Južni obcestni program z avtobusnim postajališčem in variantnim uvozom na parkirne prostore (Fe I1/3)
Med funkcionalnimi površinami trgovske stavbe v funkcionalni celoti FC MS1 in voziščem se določa pas zelenice, kolesarske steze in hodnika za pešce. Na zelenici se določa zasaditev srednje visoke drevesne vegetacije.
Med obema križiščema se določa umestitev avtobusnega postajališča z nadstreškom in spremljajočo urbano opremo.
Variantni priključek uvoza na parkirne površine nasproti Mercator centra obsega dvoje voznih pasov (uvoz širine 3,00 m in izvoz za desne zavijalce prav tako širine 3,00 m).
5.4. Severni obcestni program s servisnim priključkom Mercator centra (Fe I1/4)
Na poteku med križiščem z Ljubljansko cesto in Steletovo ulico se določa izvedba obcestnega programa, ki obsega zelenico s srednjevisoko drevesno vegetacijo, kolesarsko stezo in hodnik za pešce.
Določa se izvedba priključka na Kovinarsko cesto (Mercator center); pri njem se upošteva dejansko, že izvedeno stanje.

Infrastrukturno opremljanje območja urejanja, objektov in naprav se izvaja na sledečih osnovah:

Prometno omrežje območja urejanja se v celoti navezuje na dvoje ključnih prometnic ob robovih območja, na Ljubljansko cesto na zahodu, ki predstavlja glavno zbirno mestno cesto in na Kovinarsko cesto na severu, ki v prihodnosti predstavlja drugo mestno povezovalno cesto, ki povezuje Ljubljansko cesto z vzhodno obvoznico.
Preko območja poteka več prometnic, ki bodisi povezujejo območje (Podlimbarskega pot), bodisi omogočajo tranzit preko območja, a hkrati napajajo tudi funkcionalne enote neposredno ob svojem poteku (troje prečnih komunikacij).
Določa se rekonstrukcija Kovinarske ceste z dograditvijo manjkajočih obcestnih programov, preureditvijo križišča s Steletovo ulico v križišče na katerega se priključuje novooblikovana Podlimbarskega pot in dodatni priključek na parkirna mesta. Obstoječi priključek Podlimbarskega poti se z vidika prometne varnosti ukine in premakne v krožno križišče s Steletovo ulico.
Podlimbarskega pot se na odseku med funkcionalno enoto Fe I1/3 in Fe S1/19 v celoti ukine in prestavi na prometno ugodnejšo lokacijo tako, da svoj potek prične v krožnem križišču s Steletovo ulico in se začasno zaključi s krožnim obračališčem na jugu. Novooblikovana trasa prometnice se uredi v skladu z določili poglavja 1.3. petega člena tega odloka. Preostali stari del Podlimbarskega poti med obstoječim stanovanjskim delom od Fe S1/1 do Fe S1/24 bo dovoljeval le lokalni promet stanovalcev in obiskovalcev tega območja, kar se uredi z ustrezno vertikalno in, po potrebi, horizontalno signalizacijo na obeh straneh prometnice (variantno tudi selektivna fizična zapora s severa in juga).
Vse ostale prometnice v območju se urede skladno merilom in pogojem 5. člena tega odloka.
Za izvajanje del na prometnicah, pločnikih in poteh je potrebno upoštevati določila, ki so podana v nadaljevanju.
Vse javne površine za pešce, razen poti v funkcionalni enoti Fe ZP1/1, ki se nahajajo v območju urejanja, morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi, morajo ustrezati veljavnim normativom.
Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.
Invalidom ne sme biti oviran dostop po peš površini. Hodniki za pešce morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.
Dovozne poti do stavb in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi ter odvodnjavane.
Zagotovljene so potrebne ustrezne parkirne površine, za potrebe trgovske, storitvene oziroma poslovne dejavnosti, ki so zaradi nevarnosti izpušnih plinov ustrezno oddaljena od stanovanjskih in drugih stavb, oziroma so z intenzivno vegetacijo ločene od funkcionalnih zemljišč objektov v kritičnih prerezih.
Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urejene, posebno ob javnih cestah in poteh za sprehajalce (parkovne ureditve, igrišče za otroke, sprehajalne poti).
Kanalizacija, vodovodi, plinovodi, telefonski in drugi vodi ter naprave, se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa.
Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo prometnic predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi ceste, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju tangirane prometnice.
Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
Gradnje in rekonstrukcije gradbenih stavb in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljene le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste in v skladu s tem odlokom.

Urejanje javnih zelenih površin in poti v območju je ločeno na urejanje parkovnih ureditev funkcionalne celote FC ZP1, ostalih parkovnih površin in na urejanje obcestnih zelenic.
Ureditve parkovnih površin osrednje zelene cezure se izvajajo v skladu z določili pogodbe med občino, lastnikom in upravljavcem ter v skladu z zasaditvenimi načrti posameznega parkovnega sklopa. Parkovne površine morajo biti redno vzdrževane.
Urejanje površin in vegetacije na območju obcestnih zelenih programov izvaja upravljavec, ki skrbi za redno vzdrževanje, red ter čistočo; obcestne zelenice morajo biti redno vzdrževane.

Vodovodno omrežje se ureja sistemsko in se navezuje – oskrbuje z vodo iz obstoječega omrežja TPE 200, ki poteka vzporedno s Kovinarsko cesto, oziroma iz ostalega, ustrezno dimenzioniranega obstoječega omrežja. Vse stavbe morajo biti od javnega vodovoda oddaljene minimalno 4,0 m, v nasprotnem primeru mora biti vodovod prestavljen. Obstoječe omrežje se mora dograditi etapno v celoti, v vseh predelih, kjer se določa izgradnja novih stavb. Izračuni potreb po vodi ter hidravlični izračuni se določijo v nadaljnem postopku priprave projektne dokumentacije.
Hidrantno omrežje temelji na obstoječem sistemu protipožarne zaščite, ki se ga za novopredvidene stavbe ustrezno dopolni.
Odjemna mesta za vse stavbe se določa z zunanjimi vodomeri. V stavbah, kjer je predvideno več stanovanj oziroma poslovnih enot in so priključeni na isti vodomerni jašek, mora imeti vsaka enota svoj vodomer za odčitavanje porabe vode.

Kanalizacijsko omrežje se izvaja ločeno za meteorno in komunalno kanalizacijo.
Komunalne vode novih stavb bodo speljane preko zbirnih kanalov, ki morajo biti izvedeni vodotesno, na obstoječi kolektor s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi Domžale – Kamnik. V nadaljnem postopku priprave projektne dokumentacije se z izračunom določi dimenzije zbirnih kanalov.
Vse odpadne vode je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
Eventuelna tehnološka voda se po predčiščenju odvaja skupaj s komunalno kanalizacijo.
Meteorno vodo s parkirišč se mora pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj in maščob, vodo s streh objektov pa preko peskolovov voditi v meteorno kanalizacijo.
Vse novonačrtovane stavbe morajo biti od primarnega kanalizacijskega omrežja oddaljene minimalno 5,00 m.
Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljalcev posameznih infrastruktur. Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni, oziroma morajo upoštevati predpisane vertikalne in horizontalne medsebojne odmike. Vsi infrastrukturni vodi v cestnem telesu morajo biti v zaščitnih ceveh.

Napajanje območja z električno energijo se vrši z odvzema iz javnega omrežja z navezavo na obstoječi trafo postaji.
Obstoječe stavbe na obravnavanem območju se napajajo iz TP Smolnikarjeva in TP Vrtec Bakovnik. Novopredvidene stavbe, na južnem delu območja, se preko novih nizkonapetostnih vodov priključujejo in napajajo iz obstoječe TP Vrtec Bakovnik.
V primeru nezadostne napetosti se določa ojačitev obstoječega omrežja oziroma nova lokacija transformatorske postaje in trasa za priključni srednjenapetostni vod.
Za novopredvidene stavbe območja se določa izgradnja novih trafo postaj z ustreznimi priključki. Transformatorske postaje morajo biti postavljene tako, da niso vidno izpostavljene, praviloma v sklopu večjega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
Za priključitev novopredvidenih objektov na električno omrežje se zgradi ustrezno nizko napetostno kabelsko omrežje. Meritve električne energije za posamezne odjemalce se določajo na stalno dostopnih mestih z možnostjo združevanja več merilnih mest posameznega sklopa objektov na eni lokaciji (lahko tudi v TP v primeru samo enega odjemnega mesta za celotni kompleks).
Določa se pokablitev obstoječih zračnih NN vodov ob izgradnji kasnejših faz realizacije območja in pokablitev nadzemnega SN 20 kV voda.
Območje ima zgrajeno javno cestno razsvetljavo ob Ljubljanski cesti. Javna razsvetljava je vezana na sistem mestnega osvetljevanja glavnih komunikacij, interna pa je predmet izvedbe ob izgradnji vsakega funkcionalnega sklopa objektov posebej. Osvetlitev peš poti ob cesti in parkov pa je vezana na javni sistem osvetlitve mesta.
Vse večstanovanjske in poslovnostanovanjske stavbe morajo imeti interno zunanjo razsvetljavo.
Izgradnja javne razsvetljave je predvidena enotno za celotno območje. Dostopne ceste in hodniki za pešce z nizkimi uličnimi svetlkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi kandelabri tipske oblike.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe, oblikovno kvalitetne rešitve značilne za območje.
Postavitev omrežja javne razsvetljave se mora v nadaljnih postopkih reševati s posebnim projektom, iz katerega bo razviden izračun potrebne moči električne energije.

Telekomunikacijsko omrežje v območju urejanja je izvedeno s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli ter vključeno na TC Kamnik – Center.
Določa se zemeljski razvod omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja. Pri posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti, skladno predhodno izdelani projektni dokumentaciji. Za zadovoljivo število priključkov se določa dopolnitev obstoječega kabelskega telefonskega omrežja z navezavo na obstoječo TC.

Obravnavano območje ima zemeljske povezave kabelskega komunikacijskega sistema Kamnik.
Za novopredvidene stavbe se določa priključitev na obstoječi kabelsko komunikacijski sistem z izvedbo podzemnih razvodov. Kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih ceveh v predpisanih vertikalnih in horizontalnih odmikih od ostalih komunalnih vodov. Načeloma trase kablovoda poteka izven vozišča cest z odmikom 2,0 m od roba asfaltne ceste, oziroma v hodnikih za pešce.

V skladu s planskimi usmeritvami občine ter v skladu z načrtom plinifikacije mesta Kamnik se območje oskrbuje s plinom iz mestnega plinovodnega omrežja. Način priključevanja objektov na zgrajeno plinovodno omrežje pa bo pri pripravi projektne dokumentacije določil pooblaščeni upravljalec plinovoda.
Obstoječi plinovod 5 bar (Geoplin d.o.o.), ki poteka vzporedno z Ljubljansko cesto se zaradi načrtovane izgradnje poslovno-trgovske stavbe prestavi vzhodneje od načrtovane stavbe (na spodnji nivo).

Območje se nahaja v vodovarstvenem pasu podtalnice. V skladu z Zakonom o vodah so na vodovarstvenih območjih prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. Upoštevati je potrebno tudi ukrepe za varovanje podtalnice (3. varstveni pas z blagim režimom varovanja), ki jih določa Odlok o zavarovanju podtalnice Domžalsko-Mengeškega polja na območju občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 24/87).
Z ozirom na dejstvo, da se območje nahaja v vplivnem varstvenem pasu vodnih virov je v nadaljnih fazah obvezni sestavni del projektne dokumentacije ničelno stanje naravnih dobrin, imisij zraka in hrupnosti ter strokovno mnenje o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Pri pripravi projektne dokumentacije morajo biti upoštevani ter prikazani načini varstva podtalnice, tal, varstva pred prekomernim hrupom, varstva zraka in ravnanja z odpadki, vključno z končno dispozicijo.

Vodnogospodarske ureditve so vezane na zaščitne ukrepe pred nevarnostjo podtalnice in, v primeru izgradnje kletnih etaž, na ukrepe, ki zagotavljajo popolno eliminacijo negativnih vplivov podtalnice na stavbe in stavb na podtalnico. V fazi pridobitve gradbenega dovoljenja je potrebno za stavbe, ki bodo imele kletno etažo ugotoviti najvišji nivo podtalnice. Podkletitev stavb je dovoljena do en meter nad ugotovljenim najvišjim nivojem podtalnice.

Javna higiena območja je zagotovljena z obstoječimi mesti zbiranja komunalnih odpadkov in njihovim rednim odvozom s strani pooblaščene organizacije; zbirališča odpadkov se zakrijejo z ustrezno zeleno bariero. Odpadki se lahko zbirajo in odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu s programom ločenega zbiranja odpadkov; določa se več ekoloških otokov. Za novooblikovane stavbne komplekse se določa nova mesta zbiranja komunalnih odpadkov.

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je poleg ukrepov iz 6., 7. in 8. člena tega odloka potrebno zagotoviti še ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine, upoštevajoč vplive novih posegov in zagotoviti zadostne količine požarne vode.

Posegi, določeni s tem izvedbenim prostorskim aktom se izvajajo v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka funkcionalna enota ali njen logično zaključen segment predstavlja svojo etapo; pri funkcionalnih enotah, ki so v robnih območjih izvedbenega akta in funkcionalna enota posega deloma tudi izven območja (vplivno območje) se takšna funkcionalna enota upošteva in izvaja kot celota. V okviru vsake etape je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v izrisu iz tega dokumenta.

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi, oziroma kasneje v predhodnih etapah, ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti:
(1) zgraditev pripadajočih komunalnih naprav znotraj območja sočasno z izgradnjo posamezne funkcionalne enote oziroma predhodno, če je to potrebno;
(2) pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;
(3) izvedbo ukrepov za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred negativnimi vplivi;
(4) glede na to, da se območje nahaja v 3. vodovarstvenem pasu podatalnice Domžalsko-Megeškega polja, mora upravljavec gospodarske javne infrastrukture s področja oskrbe z vodo, v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04) zagotoviti skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v nadaljnih postopkih priprave projektne dokumentacije.

Odstopanja od, s tem odlokom in grafičnim delom izvedbenega prostorskega akta predpisanih gabaritov, so za stavbe dovoljena do 100 cm v vertikali in 200 cm v horizontali, oziroma 500 cm v horizontali za infrastrukturo, ki so dopustne pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj ne spreminja načrtovani videz območja, poslabšajo bivalni in delovni pogoji ter vplivi na okolje na območju lokacijskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter da niso v nasprotju z javno koristjo.
Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav, izven s tem odlokom dovoljenih, načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo.

Zazidalni (lokacijski) načrt B12 Bakovnik in B7 Kovinarska – zahodni del je vsem zainteresiranim na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.