Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) in 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 101/08) je Občinski svet Občine Kamnik na 30. seji dne 3. 2. 2010 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: železniška postaja v Kamniku (Kolodvorska ulica 4) (EŠD 14474), ki se nahaja na parcelnih št. 148/3 k.o. Kamnik (cela), 1508/1 k.o. Kamnik (del) in 1531 k.o. Kamnik (cela).
Enota ima zaradi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot poseben pomen za območje Občine Kamnik, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Železniška postaja v Kamniku se razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena zaradi naslednjih lastnosti:
Načrte za izvedbo pročelja in opremo notranjosti je izdelal Vinko Glanz 28. 2. 1940. Domneva se, da naj bi do zadnjega načrta prišlo na pobudo Jožeta Plečnika. Železniška postaja Kamnik – mesto predstavlja uspešno interpolacijo 20. stoletja v staro mestno jedro.

Vplivnega območja spomenika ni. Spomenik se nahaja v zaščitenem območju mestnega jedra Kamnik, EŠD 213, ki je bilo razglašeno za kulturni spomenik z Odlokom o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list SRS, št. 42/86).

Meja območja kulturnega spomenika je vrisana na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:500, ki temelji na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 z vrisanim območjem spomenika. Izvirnik načrta, ki je sestavni del odloka, hranita Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo – Register nepremične kulturne dediščine in Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Za spomenik velja naslednji varstveni režim:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– prepoved vseh posegov v zaščiten tloris, pročelje, arhitekturne člene in notranjo opremo ter zunanjo ureditev, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pristojni zavod);
– v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.

Kulturni spomenik je namenjen:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot;
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– ohranjanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– prezentaciji kulturnih vrednot;
– učno-demonstracijskemu delu;
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsako spremembo funkcije in dejavnosti kulturnega spomenika, za vsak poseg v spomenik ali v njegove dele in zemljišče je potrebno predhodno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območne enote Kranj.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičninskega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ občinske uprave izda lastniku odločbo o varstvu spomenika na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine.
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni pogoji lahko omejujejo lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za varstvo spomenika.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja pristojni inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.