Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.) in 43/11 – ZKZ-C) ter 16. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 93/07, 10/12) je Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 13. redni seji dne 28. 6. 2012 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o prostorskem načrtu Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 90/09 (22/10 – popr. in 10/12 – popr.); v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt stanovanjsko-turistično območje DT7 (del območja) v Dolenjskih Toplicah (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta OPPN-37/2010.

(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
2. Ureditveno območje OPPN
3. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
4. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
5. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
6. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
7. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
8. Načrt parcelacije
9. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
10. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:

1.    Pregledna situacija                          M 1: 50000
2.    Načrt namenske rabe prostora
      – Izsek iz občinskega prostorskega načrta
      občine Dolenjske Toplice                      M 1: 5000
3.    DOF s prikazom območja urejanja               M 1: 2500
4.    TTN s prikazom območja urejanja               M 1: 2500
5.    Prikaz parcel                                  grafično
                                                       merilo
6.    DKN s prikazom območja urejanja                M 1: 500
7.    Geodetski načrt s certifikatom                 M 1: 500
8.    Geodetski načrt s prikazom območja
      urejanja                                       M 1: 500
9.    Načrt ureditvenega območja                     M 1: 500
10.   Načrt ureditvenega območja – ureditvene
      enote                                          M 1: 500
11.   Načrt parcelacije                              M 1: 500
12.   Načrt prometne infrastrukture                  M 1: 500
13.   Načrt komunikacijske, energetske in
      okoljske infrastrukture                        M 1: 500
14.   Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in
      kulturne dediščine                             M 1: 500
15.   Rešitve in ukrepi za varstvo pred
      naravnimi in drugimi nesrečami                 M 1: 500
16.   Prečni prerez območja                          M 1: 500
17.   Karakteristični prečni prerezi cest             M 1: 50
18.   Pregledni vzdolžni profili internih cest           M 1:
                                                     1000/100
19.   Prikaz vplivov na sosednja območja            M 1: 1000

(4) Priloge OPPN so naslednje:
1. Izvleček iz OPN
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage
4. Odločba o CPVO
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Povzetek za javnost
8. Seznam aktov in predpisov
9. Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN

(1) S tem prostorskim aktom se načrtuje urejanje južnega dela območja DT7, na jugovzhodnem robu naselja Dolenjske Toplice. Lokacija je v OPN glede namenske rabe opredeljena kot osrednje območje centralnih dejavnosti (CU) z oznako »Apartmajsko naselje 2«. Namenjeno je izdelavi OPPN za stanovanjsko-turistično območje DT7.
(2) Urejanje območja je predvideno z namenom, da se detajlno določijo pogoji za gradnjo in oblikovanje parcel novih stanovanjsko-turističnih objektov s spremljajočimi programi, pogoji za gradnjo in urejanje prometnega omrežja, ostale infrastrukture ter zelenih površin.
(3) Podlaga za pripravo OPPN so izdelane Strokovne podlage za širše območje enote urejanja prostora DT7-OPPN v Dolenjskih Toplicah (št. proj.: OPPN-37/2010, izdelalo podjetje GPI d.o.o., Novo mesto, april 2011), v katerih je bila v variantah narejena preverba možnih zasnov pozidave, poteka prometnega omrežja in urejanja zelenih površin.

Velikost obravnavanega območja je približno 1 ha in obsega zemljiške parcele 685/1, 685/2, 685/3, 688/3, 688/5, 688/6, 688/7, 688/8, 688/9, 689/6, vse k.o. Toplice.

Na jugu se meja območja začne pri Brodnikovi kapelici in se nato usmeri po zahodni strani vzdolž lokalne ceste LC 29340, odsek 29341 Dol. Toplice–D. Sušice–Uršna sela (v nadaljnjem besedilu: lokalna cesta), kjer se po 120 m zalomi proti vzhodu v smeri Cvibelj vse do javne poti JP 792280, odsek 792284 Kurja gasa (v nadaljnjem besedilu: javna pot). Nato se zalomi proti jugu, s potekom po vzhodni strani območja in vzdolž omenjene javne poti, vse do izhodiščne točke pri Brodnikovi kapelici. Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 6. DKN s prikazom območja urejanja.

Območje OPPN je razdeljeno na več ureditvenih enot:
– ureditvena enota A – območje novih stanovanjskih stavb (namenjenih bivanju in spremljajočim dejavnostim);
– ureditvena enota B – območje novih stavb z dejavnostjo (namenjenih turizmu, oskrbi, storitvam in drugim poslovnim dejavnostim);
– ureditvena enota C – območje prometne infrastrukture (podenote C1 – obstoječe prometne površine, C2 – predvidene prometne površine in C3 – pešpot / kolesarska steza).
Znotraj vseh ureditvenih enot je dopustna gradnja energetske, komunikacijske in okoljske infrastrukture s priključki na infrastrukturna omrežja.

(1) Pri urejanju območja je potrebno v skladu s pogoji upravljavcev predvideti ustrezne navezave na infrastrukturna omrežja oziroma upoštevati načrtovane posege, ki so predvideni z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko naselje Cviblje v Dolenjskih Toplicah (Uradni list RS, št. 90/09; v nadaljnjem besedilu: OPPN Cviblje).
(2) Ob urejanju ceste A se del ureditvene enote C2 nameni rezervaciji za prometni in infrastrukturni koridor za ureditev kasnejše navezave na preostali del območja DT7, ki ni predmet tega OPPN.
(3) Območje se na infrastrukturna omrežja priključuje tako, da na določenih delih sega izven območja OPPN, in sicer pri:
– priključitvi ceste A na lokalno cesto – parc. št. 948/1, 689/9, ureditvi (začasnega) hišnega priključka na javno pot – parc. št. 967/1 in priključitvi ceste B na javno pot – parc. št. 688/4, 967/1;
– gradnji hodnika za pešce ob lokalni cesti z ureditvijo prehoda na hodnik za pešce pri Brodnikovi kapelici, predviden z OPPN Cviblje – parc. št. 689/9, 689/7, 967/1, 948/1, 691/2;
– priključitvi na obstoječe električno omrežje, skupaj z javno razsvetljavo, ob lokalni cesti – parc. št. 689/9, 948/1, 963/19 in ob soglasju upravljavca tudi na z OPPN Cviblje predvideno električno omrežje in javno razsvetljavo ob javni poti – parc. št. 688/4, 967/1, 693/1, 693/2;
– priključitvi na obstoječe telekomunikacijsko omrežje ob lokalni cesti – parc. št. 689/9, 948/1;
– priključitvi na vodovodno omrežje, predvideno z OPPN Cviblje, ob javni poti – parc. št. 688/4, 967/1;
– priključitvi na kanalizacijo komunalnih odpadnih vod, predvideno z OPPN Cviblje, ob lokalni cesti – parc. št. 689/9;
– priključitvi (drenaže ceste in kanalizacije padavinskih vod) na kanalizacijo padavinskih vod, predvideno z OPPN Cviblje, ob lokalni cesti – parc. št. 689/7, 689/8, 689/9, 948/1 in priključitvi drenaže ceste na drenažo, predvideno z OPPN Cviblje, ob javni poti – parc. št. 688/4, 967/1, vse k.o. Toplice;
– gradnji kabelske kanalizacije za priključitev nove TP Cviblje, predvideno z OPPN Cviblje, na obstoječe električno omrežje ob lokalni cesti.
(4) Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnega načrta 19. Prikaz vplivov na sosednja območja.

(1) V ureditvenem območju OPPN je v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov dovoljeno graditi naslednje stavbe in gradbeno inženirske objekte po CC-SI:
– stanovanjske stavbe (le v ureditvenih enoti A)
111 – Enostanovanjske stavbe.
– nestanovanjske stavbe (le v ureditveni enoti B)
121 Gostinske stavbe,
12203 Druge stavbe
12304 – Stavbe za storitvene dejavnosti,
– gradbeno inženirski objekti:
21120 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste,
222 – Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
24205 – Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2) Dovoljena je še:
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v 12. členu odloka;
– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);
– zakoličenje objekta in sprememba namembnosti;
– sanacija vseh z gradnjo tangiranih površin.

(1) Obravnavano območje je predvideno za stanovanjsko-turistično dejavnost s spremljajočimi poslovnimi dejavnostmi, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja.
(2) Na podlagi predpisa, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, so v objektih v ureditveni enoti A in ureditveni enoti B dopustne dejavnosti v skladu z 242. členom OPN, ki se nanaša na stanovanjsko-turistično območje DT7- OPPN. Pri tem je v ureditveni enoti A pod dejavnostmi I) GOSTINSTVO dovoljena le dejavnost 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom.

Ureditvena enota A
(1) Nove stanovanjske stavbe so predvidene kot individualne enodružinske hiše z možnostjo opravljanja dejavnosti v sklopu objekta. Objekti naj bodo sodobno oblikovani ter hkrati usklajeni z apartmajskim naseljem Topliška vas. V gabaritih in proporcih ter oblikovanju streh naj povzemajo značilne prvine kakovostne tradicionalne arhitekture.
Oblikovno naj bodo med seboj čim bolj poenoteni glede gabaritov, barv in oblikovanja fasad in streh, pa tudi gradbenih linij. Od predlagane sheme pozidave so dopustna odstopanja po pogojih, ki so določeni v odloku.
(2) ZASNOVA NOVIH STANOVANJSKIH STAVB:
– nosilna konstrukcija:
– predvidena je klasično zidana, montažna gradnja ali v kombinaciji obeh.
– horizontalni gabariti:
– tloris osnovne stavbe je enostavne, pravokotne oblike velikosti 8,0 m x 12,0 m (tolerance ±10 %) in v razmerju stranic 2:3 (širina:dolžina).
– vertikalni gabariti:
– največ do etažnosti K (klet – delno ali v celoti vkopana) + P (pritličje) + M (mansarda – izkoriščen podstrešni del);
– kolenčni zid višine 80 cm do maks. 1,20 m;
– med koto kleti in najvišjo koto slemena je lahko le do maks. 11,0 m višinske razlike;
– kote kleti / pritličij stavb so razvidne iz grafičnih načrtov 11. Načrt parcelacije in 16. Prečni prerez območja.
– volumen stavbe:
– volumen osnovne stavbe je enoten, pri čemer so dopustna odstopanja v obliki izzidkov iz linije tlorisa osnovne stavbe do največ ±20 %, vendar na razdalji, ki ni daljša od 1/3 dolžine oziroma širine fasade;
– odstopanja v obliki izzidkov so dovoljena le v kletni in pritlični etaži.
– streha:
– streha osnovne stavbe je dvokapna, naklona 38–45°;
– sleme strehe nad osnovno stavbo je čim bolj vzporedno orientirano na dovozno cesto ter s potekom vzdolž daljše stranice celotne stavbe, skladno s situacijami stavb v grafičnih načrtih;
– pri strehi z naklonom – opečna kritina (npr. zareznik) ali sodobni posnetki tovrstnih kritin v rdečih, oranžnih ali rjavih odtenkih;
– za osvetlitev podstrešij je možno namestiti strešna okna;
– dopustno je oblikovanje strešnih teras in balkonov in posledično prilagoditev strešne ploskve;
– za razgibanost strehe in osvetlitev mansardnih prostorov je možna ureditev frčad (nadzidek z oknom pri manjši frčadi in nadzidek z okni pri večji frčadi), pokritih z dvokapno streho naklona kot streha osnovne stavbe;
– večja frčada je dovoljena in se lahko locira le centralno glede na volumen stavbe;
– streha izzidka je lahko podaljšek obstoječe strehe ali pa samostojna – ravna streha ali streha z minimalnim naklonom skritim v vencu, ter enokapna ali dvokapna – naklona kot streha osnovne stavbe;
– dopustno je oblikovanje solarne strehe z namestitvijo sončnih kolektorjev / fotovoltaike, pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico.
– fasada:
– vhodna fasada in / ali fasada osnovne stavbe, ki je orientirana proti lokalni cesti, se bolj bogato oblikuje, izzidki niso dovoljeni;
– uporaba nevsiljivih (peščenih, svetlih zemeljskih, toplih sivih, toplih pastelnih) barv, v medsebojnih usklajenih barvnih kombinacijah;
– uporaba močnih odtenkov barv in fluorescentnih barv je prepovedana;
– možna je kombinacija z lesenimi elementi / lesenimi oblogami;
– dopustna je gradnja balkonov in teras;
– vhod v stanovanjski del in vhod v poslovni del se lahko oblikujeta ločeno;
– ob fasadi se lahko uredi zunanje stopnišče, v maks. širini 1,20 m, za dostop na višje / nižje ležeči teren.
Ureditvena enota B
(3) Nove stavbe z dejavnostjo so predvidene kot poslovne stavbe z lokalno tipologijo. Objekti naj bodo sodobno oblikovani ter hkrati usklajeni z apartmajskim naseljem Topliška vas. V gabaritih in proporcih ter oblikovanju streh naj povzemajo značilne prvine kakovostne tradicionalne arhitekture. Oblikovno naj bodo med seboj čim bolj poenoteni glede gabaritov, barv in oblikovanja fasad in streh, pa tudi gradbenih linij. Od predlagane sheme pozidave so dopustna odstopanja po pogojih, ki so določeni v odloku.
(4) ZASNOVA NOVIH STAVB Z DEJAVNOSTJO:
– nosilna konstrukcija:
– predvidena je klasično zidana, montažna gradnja ali v kombinaciji obeh;
– v primeru do maks. dovoljenih treh osnovnih stavb na parceli se le te lahko stikajo s skupnimi konstrukcijskimi elementi, v nasprotnem primeru velja med njimi ustrezna protipožarna ločitev in oddaljenost.
– horizontalni gabariti:
– tloris osnovne stavbe je enostavne, pravokotne oblike velikosti 10,0 m x 15,0 m (tolerance +20 %) in v razmerju stranic 2:3 (širina: dolžina);
– v primeru izvedbe (podzemne) garaže in / ali skladišča za potrebe dejavnosti v kletni etaži se površina le te lahko poveča do maks. 300 m2, ob pogoju, da je povečani del v celoti vkopan.
– vertikalni gabariti:
– največ do etažnosti K (klet – delno ali v celoti vkopana) + P (pritličje) + M (mansarda – izkoriščen podstrešni del);
– kolenčni zid višine 80 cm do maks. 1,20 m;
– med koto kleti in najvišjo koto slemena je lahko le do maks. 14,0 m višinske razlike;
– kote pritličij stavb so razvidne iz grafičnih načrtov 11. Načrt parcelacije in 16. Prečni prerez območja.
– volumen stavbe:
– volumen osnovne stavbe je enoten, pri čemer so dopustna odstopanja v obliki izzidkov iz linije tlorisa osnovne stavbe do največ ±20 %, vendar na razdalji, ki ni daljša od 1/3 dolžine oziroma širine fasade;
– odstopanja v obliki izzidkov so dovoljena le v kletni in pritlični etaži;
– v primeru stikanja do maks. dovoljenih treh osnovnih stavb na parceli je dovoljeno vertikalno in / ali horizontalno zamikanje na razdalji, ki ni večja od 2,0 m, pri čemer se kota pritličja stavb določi v odstopanju do največ ±50 cm od kote interne dovozne ceste in ob pogoju, da je vsaj ena stavba v nizu postavljena na obvezno gradbeno linijo, preostale pa bližje interni dovozni cesti.
– streha:
– streha osnovne stavbe je dvokapna, naklona 38–45°;
– oblikuje se kot enotna streha, v primeru stikanja do maks. dovoljenih treh osnovnih stavb na parceli se lahko nad vsakim volumnom osnovne stavbe oblikuje svoja streha;
– sleme strehe nad osnovno stavbo je čim bolj vzporedno orientirano na dovozno cesto ter s potekom vzdolž daljše stranice celotne stavbe, skladno s situacijami stavb v grafičnih načrtih;
– pri strehi z naklonom – opečna kritina (npr. zareznik) ali sodobni posnetki tovrstnih kritin v rdečih, oranžnih ali rjavih odtenkih;
– za osvetlitev podstrešij je možno namestiti strešna okna;
– dopustno je oblikovanje strešnih teras in balkonov in posledično prilagoditev strešne ploskve;
– za razgibanost strehe in osvetlitev mansardnih prostorov je možna ureditev frčad (nadzidek z oknom pri manjši frčadi in nadzidek z okni pri večji frčadi), pokritih z dvokapno streho naklona kot streha osnovne stavbe;
– večja frčada je dovoljena in se lahko locira le centralno glede na posamezen volumen stavbe;
– streha izzidka je lahko podaljšek obstoječe strehe ali pa samostojna – ravna streha ali streha z minimalnim naklonom skritim v vencu, ter enokapna ali dvokapna – naklona kot streha osnovne stavbe;
– dopustno je oblikovanje solarne strehe z namestitvijo sončnih kolektorjev / fotovoltaike, pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico.
– fasada:
– vhodna fasada in / ali fasada osnovne stavbe, ki je orientirana proti lokalni cesti, se bolj bogato oblikuje, izzidki niso dovoljeni;
– uporaba nevsiljivih (peščenih, svetlih zemeljskih, toplih sivih, toplih pastelnih) barv, v medsebojnih usklajenih barvnih kombinacijah;
– uporaba močnih odtenkov barv in fluorescentnih barv je prepovedana;
– možna je kombinacija z lesenimi elementi / lesenimi oblogami;
– dopustna je gradnja balkonov in teras;
– oblikuje se lahko več vhodov v stavbo;
– ob fasadi se lahko uredi zunanje stopnišče, v maks. širini 1,20 m, za dostop na višje / nižje ležeči teren.
Ureditvena enota C
(5) Podenoti C1 in C2 zajemata obstoječe in predvidene prometne površine. Pogoji urejanja so podrobneje podani v 16.–18. členu odloka.
(6) V podenoti C3 je dopustna ureditev tlakovanih in/ali z naravnimi materiali utrjenih peš in kolesarskih poti in stopnišč (izjemoma, le na strmih delih) v širini 2–3 m ter na delih (kot posamezne prekinitve tlakovanih površin) zasaditev različnih drevesnih, grmovnih in rastlinskih vrst. Ob peš / kolesarskih povezavah se namestijo elementi urbane opreme.

Ureditvena enota A
(1) Predvidene stanovanjske stavbe so namenjene bivanju, z možnostjo ureditve turističnih nastanitvenih kapacitet (sobe, apartmaji), oskrbnih, storitvenih in ostalih poslovnih dejavnosti mirnega, nehrupnega značaja. Pri tem se za bivanje uporablja vsaj polovica uporabne površine stavbe, ostali del pa se lahko nameni dejavnostim. Te so dovoljene le pod pogoji, ki so v skladu z 9. členom odloka in v okviru dopustnih odstopanj iz 40. člena odloka. Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno na parceli zagotoviti tudi ustrezno število parkirnih mest.
(2) Razporeditev posameznih prostorov v stanovanjski stavbi mora biti taka, da v primeru dejavnosti omogoča normalno izvajanje programa le te, pri čemer velja, da se poslovni program lahko umesti le v pritlični in / ali kletni etaži, medtem ko je mansarda namenjena izključno stanovanjski rabi.
Ureditvena enota B
(3) Predvidene stavbe z dejavnostjo so namenjene ureditvi turističnih nastanitvenih kapacitet (sobe, apartmaji), oskrbnih, storitvenih in ostalih poslovnih dejavnosti mirnega, nehrupnega značaja. Te so dovoljene le pod pogoji, ki so v skladu z 9. členom odloka in v okviru dopustnih odstopanj iz 40. člena odloka. Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno na parceli zagotoviti tudi ustrezno število parkirnih mest.
(4) Razporeditev posameznih prostorov v stavbi mora biti taka, da v primeru dejavnosti omogoča normalno izvajanje programa le te, pri čemer velja, da se dejavnost lahko izvaja v vseh etažah.
(5) Razporeditev prostorov v stavbi s turistično nastanitvenimi kapacitetami, se organizira tako, da je del pritličja namenjen ureditvi recepcije ter sprejemu gostov.
(6) V sklopu kletne etaže je dopustno urediti garažo za parkiranje vozil in / ali skladiščenje za potrebe dejavnosti.

(1) V območju OPPN je poleg osnovnih stavb za bivanje in dejavnosti dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi predpisov, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
(2) Ureditvena enota A
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (mala komunalna čistilna naprava);
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zajetje, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti; začasni objekti (objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); spominska obeležja; urbana oprema (transparent, montažna sanitarna enota, objekt za oglaševanje).
(3) Ureditvena enota B
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (mala komunalna čistilna naprava); spominska obeležja;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti; začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); vadbeni objekti (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, sprehajalna pot); spominska obeležja; urbana oprema (transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, objekt za oglaševanje).
(4) Ureditvena enota C (podenoti C1 in C2)
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče);
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza); urbana oprema.
(5) Ureditvena enota C (podenota C3)
– nezahtevni objekti: ograje; škarpe in podporni zidovi, spominska obeležja;
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (sprehajalna pot, trim steza).
(6) Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:
– drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, enoetažna pritlična lopa, nadstrešek, enoetažni pritlični objekt: oblikovno prilagojeni osnovnemu objektu na parceli, ki ji pripadajo, predvsem glede barve kritine in naklona strehe, dopustna je tudi ravna streha ali streha z minimalnim naklonom skritim v vencu, objekti se lahko gradijo kot samostojni ali tako, da se stikajo s skupnimi konstrukcijskimi elementi, možno jih je postaviti tik ob osnovni objekt;
– ograja: lesena, kovinska ali kombinirana npr. z betonskim podstavkom (maks. višine 50 cm);
– škarpa in podporni zid: vidna površina naj bo reliefno obdelana, obložena s kamnom ali zazelenjena s plezalkami;
– objekt za oglaševanje: višine do 3 m in velikosti do 5 m2.

Ureditvena enota A
(1) Glavni dovozi so predvideni preko dveh novih vzpostavljenih križišč na lokalnem cestnem omrežju ter v nadaljevanju po novih ulicah – cesti A in cesti B. Oblikuje se tudi individualni (začasen) dovoz z javne poti do stanovanjske stavbe. Z glavnih dovoznih cest se dostopa na dvorišča posameznih stanovanjskih stavb. Glavni vhodi v objekte se praviloma organizirajo na daljši stranici objekta. Vhod v poslovni del objekta se lahko oblikuje ločeno od vhoda v zasebni – stanovanjski del.
Ureditvena enota B
(2) Dovoz in dostop do stavb z dejavnostjo je možen s predvidene ceste A, peš dostopi pa se lahko uredijo tudi s predvidenega hodnika za pešce ob lokalni cesti. Vhodi v stavbo so, glede na potrebe dejavnosti, lahko urejeni z več strani.
Ureditvena enota C
(3) Obstoječe prometno omrežje se dogradi z novimi tehničnimi elementi ob lokalni cesti (oblikovanje novega križišča, gradnja hodnika za pešce in oblikovanje drevoreda) in ob javni poti (oblikovanje novega križišča in individualnega uvoza preko utopljenega robnika do stanovanjske stavbe) tako, da v nadaljevanju omogoča dobre navezave na sosednja območja tako za vozila kot tudi za pešce in kolesarje.
(4) Dostop v območje s peš in kolesarskimi povezavami (podenota C3) je možno preko novo vzpostavljenega sistema ulic, s čimer bo zagotovljena doba prehodnost in prevoznost območja, z navezavo v območje zelenih površin na severovzhodni strani meje OPPN.

Ureditvena enota A
(1) Površine za stanovanjsko gradnjo so locirane v treh pasovih, ki potekajo vzdolž dveh stanovanjskih ulic. Znotraj posameznega pasu se površina razdeli na več parcel za gradnjo. Na eni parceli je dopustna le gradnja ene stanovanjske stavbe in največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste.
(2) Ostali pogoji za urejanje parcel:
– Na parceli je možna še ureditev parkirnih in manipulativnih površin, tlakovanih površin / ploščadi ob objektih, prav tako pa tudi zasaditev in zazelenitev. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja škarp in podpornih zidov, ter oblikovanje brežin in teras.
– Obvezna gradbena linija: definirana je z najmanjšim in največjim odmikom zunanjega dela fasade stavbe od interne dovozne ceste in tako, da poteka vzporedno z njo, kot je razvidno iz grafičnega načrta 11. Načrt parcelacije.
– Odmiki stavb in objektov:
– stanovanjska stavba, vključno s strešno konstrukcijo in najbolj izpostavljenim delom stavbe, mora biti od meje parcele odmaknjena najmanj 3,0 m, ter hkrati (z zunanjim delom fasade stavbe) postavljena na obvezno gradbeno linijo min. 5,0–maks. 7,0 m od interne dovozne ceste;
– objekti za lastne potrebe morajo biti od meje parcele odmaknjeni najmanj 1,5 m, kar pa ne velja za utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, ki lahko segajo tudi do meje parcele;
– dopustna je zasaditev žive meje, postavitev ograj, škarp in podpornih zidov tudi na mejo parcele, in sicer ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča, v nasprotnem primeru mora biti odmik najmanj 0,5 m;
– pomožni objekti se locirajo podrejeno v odnosu do stanovanjske stavbe kot glavnega objekta;
– višji podporni zidovi morajo biti arhitektonsko posebej oblikovani.
Ureditvena enota B
(3) Površine za stavbe so locirane v pasu ob lokalni cesti. Znotraj pasu je površina razdeljena na več parcel za gradnjo stavb z dejavnostjo. V primeru združitve celotnega pasu ob lokalni cesti v eno parcelo, je na njej dopustna gradnja do največ treh stavb z dejavnostjo.
(4) Ostali pogoji za urejanje parcel:
– Na parceli je možna še ureditev parkirnih in manipulativnih površin, tlakovanih površin / ploščadi ob objektih, prav tako pa tudi zasaditev in zazelenitev. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja škarp in podpornih zidov, ter oblikovanje brežin in teras.
– Dopustna je gradnja podzemne garaže, in sicer v sklopu kletne etaže objekta. Klančina za uvoz naj bo načrtovana racionalno, s posegi na čim manjše površine parcele.
– Obvezna gradbena linija: definirana je z odmikom zunanjega dela fasade stavbe (orientirane k lokalni cesti) od interne dovozne ceste in tako, da poteka vzporedno z njo, kot je razvidno iz grafičnega načrta 11. Načrt parcelacije.
– Odmiki stavb in objektov:
– stavba z dejavnostjo, vključno s strešno konstrukcijo in najbolj izpostavljenim delom stavbe, mora biti od meje parcele odmaknjena najmanj 5,0 m ter hkrati (z zunanjim delom fasade stavbe) postavljena na obvezno gradbeno linijo vzdolž lokalne ceste, ki je od interne dovozne ceste odmaknjena 20 m;
– objekti za lastne potrebe morajo biti od meje parcele odmaknjeni najmanj 1,5 m in najmanj 5,0 m od meje parcele lokalne ceste, kar pa ne velja za utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča ter za eventuelno klančino za uvoz v podzemno garažo, ki lahko segajo tudi do meje parcele;
– dopustna je zasaditev žive meje, postavitev ograj, škarp in podpornih zidov tudi na mejo parcele, in sicer ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča, v nasprotnem primeru mora biti odmik najmanj 0,5 m;
– pomožni objekti se locirajo podrejeno v odnosu do objekta z dejavnostjo kot glavnega objekta;
– višji podporni zidovi morajo biti arhitektonsko posebej oblikovani.
Ureditvena enota C
(5) V podenotah C1 in C2 je možna gradnja in urejanje parcel po pogojih, podanih v 16.–18. členu odloka. Znotraj prometnih koridorjev je dopustna gradnja ostale energetske, komunikacijske in okoljske infrastrukture.
(6) V podenoti C3 je dovoljeno urejanje površin za pešce in kolesarje, manjše zasaditve in zazelenitve kot popestritev teh poti.

(1) Lokalna cesta s priključkom na cesto A se dogradi s hodnikom za pešce. Vzdolž nje se zasadi drevored. Ob cestah ter vzdolž peš / kolesarske povezave se postavi koše za smeti in po potrebi namesti klopi za sedenje, cvetlična korita in panoje za oglase, reklame ipd. Namesti se tudi luči javne razsvetljave, v sklopu peš / kolesarske povezave pa se namesto tega lahko postavi tudi ambientalne (nizke) svetilke.
(2) Stojno površino zabojnikov za odpadke se asfaltira ali tlakuje (npr. z betonskimi ploščami), ob robu pa predvidi ustrezna zazelenitev ali namesti enostavno oblikovano ograjo v višini zabojnika. Možna je tudi postavitev enostavnega objekta – nadstreška (kovinska konstrukcija, enokapna transparentna streha z minimalnim naklonom) nad zabojniki.
(3) Poljavni prostor s površinami okrog predvidenih stavb (dovozi, dvorišča, stopnišča) se uredi s tlakovano ali monolitno površino za namen manipulacije z vozili in parkiranje ter za varno in nemoteno hojo pešcev. Ostale površine na parceli se zazelenijo z različnimi drevesnimi, grmovnimi in rastlinskim vrstami. Med posameznimi parcelami je dopustna zasaditev z živo mejo. Na dovozih in v sklopu bivalnega vrta je možna namestitev ambientalne zunanje razsvetljave.

(1) Pri projektiranju je potrebno upoštevati obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi. Če z načrtovanimi gradnjami posegamo v varovalne pasove, je v projektni dokumentaciji potrebno prikazati detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobiti njihova soglasja.
(2) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del je potrebno pridobiti podatke oziroma ugotoviti položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvestiti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(4) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.
(5) Gradnja novih infrastrukturnih omrežij naj v čim večji meri poteka v javnih površinah, v koridorji cest in ob ostalih infrastrukturnih vodih.
(6) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev na območju OPPN, ob lokalni cesti ter ob javni poti.
(7) Območje urejanja bo možno priključiti na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje po izgradnji tovrstnega omrežja (v takem obsegu, da bo možno priključevanje) predvidenega na območju OPPN Cviblje, pridobitvi uporabnega dovoljenja, predaji komunalne infrastrukture v last občine Dolenjske Toplice ter v upravljanje Komunali Novo mesto d.o.o.
(8) Predvidena infrastruktura na območju OPPN je oziroma mora biti usklajena z infrastrukturo na območju OPPN Cviblje.

(1) Obravnavano območje se bo navezovalo na obstoječo prometno mrežo preko dveh novih internih dovoznih cest – ulic. Predvideni so naslednji posegi na prometnem omrežju:
– gradnja križišča na obstoječi lokalni cestni LC 29340, odsek 29341 Dol. Toplice–D. Sušice–Uršna sela ter v nadaljevanju nove ulice – ceste A;
– gradnja križišča na obstoječi javni poti JP 792280, odsek 792284 Kurja gasa ter v nadaljevanju nove ulice – ceste B;
– dograditev obstoječe lokalne ceste LC 29340, odsek 29341 Dol. Toplice–D. Sušice–Uršna sela s hodnikom za pešce in drevoredom;
– gradnja površin za pešce in kolesarje.
(2) Pri načrtovanju območja je potrebno upoštevati:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko naselje Cviblje v Dolenjskih Toplicah (Uradni list RS, št. 90/09; v nadaljnjem besedilu: OPPN Cviblje);
– projektno dokumentacijo, ki se nanaša na urejanje prometne, energetske, komunikacijske in okoljske infrastrukture na območju OPPN Cviblje;
– veljavno zakonodajo, predpise in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na javne ceste.
(3) Pri gradnji novih cest, križišč ter pri vseh rekonstrukcijah cestnega omrežja na območju OPPN je potrebno zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe.
Predvidene ceste morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje.
Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce in kolesarje pa so lahko tudi v drugih izvedbah, vendar dvignjene od cestišča in od njega fizično ločene z betonskim robnikom.
(4) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi, ter opremijo z ustrezno prometno signalizacijo. »Vhodi« na hodnik za pešce, dostopi do objektov, posod z odpadki in drugih infrastrukturnih objektov, kjer je to potrebno, se izvedejo z robniki v utopljeni obliki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm.
(5) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena, razen če s tem soglašajo pristojni upravljavci. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin ter gradnja škarp in podpornih zidov, katerih gabariti se detajlno določijo v projektni dokumentaciji.
(6) Za izvajanje del v varovalnem pasu lokalne ceste in javne poti je treba pridobiti soglasje upravljavca.

UREDITVENA ENOTA C
C1 – obstoječe prometne površine
(1) Predvidena je ureditev (začasnega) hišnega priključka z javne poti za dovoz do stanovanjske stavbe, ter oblikovanje dveh križišč, in sicer s priključkom ceste A na lokalno cesto ter s priključkom ceste B na javno pot.
(2) Predvidena je dograditev lokalne ceste s hodnikom za pešce v širini 1,70 m, vzdolž katerega se oblikuje drevored v širini 2,0 m. Zasaditev z drevesi mora biti izbrana primerno obcestnemu prostoru. Natančnejši pogoji se določijo v zasaditvenem načrtu ob rekonstrukciji lokalne ceste na odseku med Topliško vasjo in Brodnikovo kapelico z obojestranskimi hodniki za pešce, ulično razsvetljavo in obojestranskim drevoredom.
C2 – predvidene prometne površine
(3) Znotraj območja sta predvideni dve interni dovozni cesti – (slepi) ulici, brez hodnika za pešce. Ta se izvede le na območju križišča lokalne ceste in ceste A. Cesta A je daljša in se zaključi z obračališčem, medtem ko je cesta B krajša in se konča pri dovozu na zemljiško parcelo. Obe ulici imata enostranski prečni nagib 2,5 % in sta z obeh strani omejeni z robniki. Na bodoči prometnici se vežejo tudi peš in kolesarske povezave.
Karakteristični prečni prerez interne dovozne ceste A:

– bankina                     2 x 0,75 = 1,50 m
– vozna pasova                2 x 2,50 = 5,00 m
skupaj                                  6,50 m.

Karakteristični prečni prerez interne dovozne ceste B:

– bankina                     2 x 0,75 = 1,50 m
– vozna pasova                2 x 2,00 = 4,00 m
skupaj                                  5,50 m.

(4) Zaradi kasnejšega urejanja preostalega dela območja DT7, ki ni predmet tega OPPN in se nahaja severno ob obravnavanega območja, se rezervira prometni koridor, ki bo omogočil ureditev priključka na cesto A, gradnjo hodnika za pešce in ostalih infrastrukturnih vodov.

(1) Za priklop objektov je potrebno izvesti novo kabelsko povezavo, ki naj bodo izvedena s kablom NA2XS(F)2Y 3x1x240/25 mm2 in položena v obstoječo elektro kabelsko kanalizacijo do kabelskega jaška JŠB8 na parceli 963/19, k.o. Toplice. Od jaška JŠB8 do območja predvidenega za gradnjo naj se kablovod polaga v elektro kabelsko kanalizacijo (obvezno pod tlakovanimi in voznimi površinami) ali prosto v zemljo (glede na potrebe).
(2) Nova kabelska kanalizacija mora biti izvedena z jaški standardnih dimenzij in PVC cevmi premera 160 mm.
(3) Nova odjemna mesta naj bodo v prostostoječih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema, ter locirana na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Možne so skupinske omarice za več odjemnih mest.
(4) Za potrebe informatike se po celotni trasi predvidi tudi dvojček 2 x Φ 50 mm.
(5) Priključitve novih objektov na električno omrežje so ob soglasju upravljavca omrežja možne tudi ob javni poti, kjer je z OPPN Cviblje predvidena trasa elektroenergetskega voda.
(6) Skladno s pogoji upravljavca omrežja je možna tudi gradnja kabelske kanalizacije za priključitev nove TP Cviblje (predvideno z OPPN Cviblje na višje ležeči lokaciji ob javni poti) na obstoječe električno omrežje ob lokalni cesti.

(1) Z novimi ureditvami prometnih površin je predvidena postavitev uličnih svetilk – luči javne razsvetljave. Javna razsvetljava je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov svetilk ter kabelskih vodnikov in ozemljitve. Kabelska kanalizacija se izdela iz 1x PEHD cevi ø 60.
(2) Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Za potrebe oskrbe območja je dopustna gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja, kakor tudi postavitev enostavnega objekta – rezervoarja za utekočinjeni naftni plin. Pri tem je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov ter ostale predpise, ki urejajo področje naprav za pline.

(1) Ogrevanje objektov je možno iz lastne kotlovnice na lahko kurilno olje, na plin, iz kotlovnice na (lesno) biomaso, ali na druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem drugih virov energije.
(2) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah. Pri tem mora biti najmanj 25 % celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi (ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda) zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije (npr. sončna energija, biomasa).

(1) Za oskrbo območja z novimi telekomunikacijskimi (v nadaljnjem besedilu: TK) priključki je potrebno dograditi primarno TK omrežje z navezavo na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo. Izhodiščna točka je kabelski jašek KJ3/11 ob lokalni cesti, na katerega se naveže nova kabelska kanalizacija 1x2 PVC 110 mm, s pripadajočimi kabelskimi jaški.
(2) Za zagotavljanje povezav novih stavb je potrebno zgraditi kabelske objekte na novopredvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik, pa naj bodo položeni v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 0,8 m. Naročniška cev naj bo zaključena neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta.
(3) Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bodo 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču oziroma v drugih povoznih površinah je potrebno PEHD cevi ščititi s PVC 125 cevmi.
(4) Obravnavano območje se po pogojih upravljavca lahko priključi tudi na širokopasovno optično omrežje.

(1) Za navezavo novih objektov na obstoječe vodovodno omrežje je predvidena gradnja novih cevovodov, ki se bodo oskrbovala iz obstoječega VH Cviblje, ki stoji na koti 246 m n.v. Točki navezav sta predvideni ob javni poti. Nove cevovode se projektira iz nodularne litine (NL), K9, DN, ki pokriva Q(krit).
(2) Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba nadzemnih hidrantov.
(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta mora investitor upoštevati določbe tehničnih predpisov glede javnega vodovoda ter predpise o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi s pitno vodo.

(1) Za odvodnjavanje odpadnih vod je predvidena gradnja ločenega kanalizacijskega sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo. Priključitve novih objektov na kanalizacijsko omrežje so možne ob lokalni cesti, kjer sta z OPPN Cviblje predvidena oba kanalizacijska voda.
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih materialov z življenjsko dobo vsaj 50 let in, ki ustrezajo veljavnim predpisom in standardom za tovrstna dela.
(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo čiščenje in odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v vode in javno kanalizacijo.
– Komunalne odpadne vode
(4) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je možno s priključki na (z OPPN Cviblje) predvideno omrežje ob lokalni cesti ter v nadaljevanju po obstoječem kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo.
– Padavinske vode
(5) Padavinske vode s streh je mogoče speljati v ponikalnice, sicer pa v kanalizacijo padavinskih voda, ki je (z OPPN Cviblje) predvidena ob lokalni cesti z izpustom direktno v bližnji potok Sušica. Onesnažene padavinske vode s cest, parkirišč in dvorišč pa se bodo v kanalizacijo padavinskih voda odvajale preko peskolovov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). Odvodnjavanje z vozišč in hodnikov za pešce se omogoči s prečnimi in vzdolžnimi nakloni ter z drenažo.
(6) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je potrebno predvideti v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok s pozidanih površin.
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z veljavnimi predpisi, ki urejajo odvajanja padavinske vode z javnih cest in odvajanje odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(1) Na območju OPPN se nahajata naslednji enoti kulturne dediščine, in sicer:
– Dolenjske Toplice – Brodnikova kapelica (EŠD 14096; stavbna dediščina);
– Dolenjske Toplice – Arheološko najdišče Žlebe (EŠD 25726; arheološko najdišče).
(2) Znotraj ureditvenih enot, ki posegajo na območje arheološkega najdišča Žlebe, se v času priprave projektne dokumentacije izvede arheološke raziskave v skladu z varstvenim režimom za arheološka najdišča, katerih obseg opredeli Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pristojni minister za varstvo kulturne dediščine pa izda kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev.
(3) Pred začetkom del mora investitor pisno obvestiti območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(4) V primeru odkritja arheološke dediščine mora izvajalec del najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja ter obvestiti območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v predpisih, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(2) Pri gradnji stavb, v katerih mora biti hrup zmanjšan do take mere, da ne ogroža zdravja ljudi in jim daje zadovoljive možnosti za delo in počitek, je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo področje zvočne zaščite stavb.
(3) V času gradnje mora biti uporabljena tehnično brezhibna gradbena mehanizacija z upoštevanjem veljavnih predpisov. Na mestih, kjer se gradbišče približa stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.

(1) Nov poseg v okolje ali rekonstrukcija objekta ali naprave ne sme povzročiti povečanja onesnaženosti zraka. Obremenitev zunanjega zraka mora slediti standardom kakovosti zunanjega zraka in ne sme presegati dovoljenih vrednosti z namenom, da se izogne škodljivim učinkom na zdravje ljudi in okolje, jih prepreči ali zmanjša po predpisih, ki urejajo kakovost zunanjega zraka.
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:
– prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu,
– nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.

(1) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno po kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo. Padavinske vode s streh se spelje v kanalizacijo padavinskih voda in v nadaljevanju v bližnji potok Sušica. Onesnažene padavinske vode s cest, parkirišč in dvorišč pa se bodo v kanalizacijo padavinskih voda odvajale preko peskolovov in lovilcev olj.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo voda in varstva okolja.
(3) Upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi. Pri tem mora upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje varstva pitne vode.

(1) Med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo ravnanje z odpadki na splošno in ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke je treba oddajati pooblaščeni organizaciji, začasno pa jih hraniti na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z (nevarnimi) odpadki.
(3) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala ni dovoljeno na občutljiva območja (brežine ipd., kjer lahko pride do zdrsa ali erozije).
(4) Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/ prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi za ločeno zbiranje (EKO-otok), hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo. Pri tem je potrebno upoštevati določila predpisa, ki ureja izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju občine.

(1) Oblikovanje novih stavb ter notranja organizacija prostorov mora biti predvideno tako, da v največji možni meri zagotavlja dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev prostorov.
(2) Pri stanovanjskih stavbah je pomembna lega bivalnih prostorov na južni, jugozahodni ali jugovzhodni strani, medtem ko se spalni in delovni prostori locirajo na nasprotne strani neba.
(3) V primeru, ko ima stavba kletno etažo, naj bo le ta po možnosti maksimalno vkopana v teren.

(1) Načrtovani objekti ne bodo presegali višine K (klet – delno ali v celoti vkopana) + P (pritličje) + M (mansarda – izkoriščen podstrešni del), pri čemer višinsko ne bodo izstopali iz okolice.
(2) Pri zasaditvi zelenih površin je treba upoštevati krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) in avtohtono vegetacijo.
(3) Po končani gradnji je potrebno sanirati, krajinsko ustrezno urediti ali vzpostaviti prvotno stanje vseh zaradi gradnje nastalih poškodb na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in na začasnih gradbenih površinah.

(1) Zemeljska in gradbena dela naj se časovno izvajajo tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(3) Izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.
(4) Zemeljska in gradbena dela je treba izvajati tako, da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame) ter prepreči nekontrolirane izpuste nevarnih snovi na in v tla. Pri gradnji je dopustna le uporaba brezhibnih transportnih vozili in gradbenih strojev.

Na obravnavanem območju in ožjem vplivnem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

(1) V primeru ugotovljenih naravnih omejitev je potrebno v fazi priprave projektne dokumentacije predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje ali predhodno izdelati hidrološke in geološke raziskave glede morebitne visoke podtalnice, erozivnosti ali plazovitosti, ki se jih upošteva pri projektiranju.
(2) Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(1) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo požarno varnost objektov in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in vzdrževanje.
(2) Ob načrtovanih objektih morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara, skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti morajo biti nameščeni na medsebojni razdalji največ 150 m oziroma tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
(3) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarno varstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(4) Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(5) Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi.
(6) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
(7) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(1) Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice oziroma za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov je potrebno upoštevati tudi določila predpisov, ki urejajo mehansko odpornost in stabilnost objektov ter varstvo pred potresom.

(1) Načrt parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 11. Načrt parcelacije.
(2) Pri določanju in urejanju parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 40. člena odloka.

(1) Izvajanje posegov po posameznih območjih OPPN se v splošnem izvaja na naslednji način:
– začetna gradbena dela (priprava terena, izkop gradbene jame ipd.);
– osrednja gradbena dela (1. faza: komunalno-energetska in prometna ureditev posamezne ureditvene enote, podenote, ceste oziroma ulice ali parcele, 2. faza: gradnja oziroma postavitev objektov);
– zaključna gradbena dela (sanacija površin, zunanje ureditve ipd.).
(2) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah in podenotah OPPN lahko poteka neodvisno od urejanja druge ureditvene enote ali podenote. Etape in faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
(3) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
(4) Urejanje novega prometnega omrežja je za dovoz do stanovanjske stavbe na parc. št. 689/6, k.o. Toplice, v ureditveni enoti A razdeljeno na dve fazi:
– 1. faza zajema gradnjo priključka z javno potjo preko utopljenega robnika;
– 2. faza se izvede kasneje, po izgradnji ceste A, in sicer se dovoz na omenjeno parcelo oblikuje z nove ulice.
(5) Gradnja hodnika za pešce in oblikovanje drevoreda ob lokalni cesti, ter ureditev peš / kolesarskih povezav se lahko zaradi predvidenih povezav s sosednjimi, še nerealiziranimi, območji izvedejo neodvisno od urejanja preostalega območja OPPN, v skladu s projektno dokumentacijo za predvideno rekonstrukcijo lokalne ceste na odseku med Brodnikovo kapelico in Topliško vasjo, ter v skladu s projektno dokumentacijo za peš in kolesarske povezave v območju DT7.

(1) Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance:
– odstopanja od dejavnosti določenih v 9. členu odloka, če za to obstajajo prostorske možnosti, ob upoštevanju določil tega OPPN predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje, ter če se še vedno nanašajo na dejavnosti za namen turizma, oskrbe in storitev, ter drugih mirnih in nemotečih poslovnih dejavnosti;
– postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;
– odstopanja od določitve dovozov, dostopov ter vhodov na parcelo in v objekte, ter odstopanja od določitve (začasnega) dovoza na zemljišče s parcelno št. 689/6, k.o. Toplice, z javne poti, če gre za izboljšanje funkcionalne zasnove območja;
– izvedba stavb brez garaže (če se zagotovi parkirna mesta na parceli ter v skladu z normativi za določitev potrebnega števila parkirnih mest), le delno podkletenih, kakor tudi z neizkoriščenim podstrešjem;
– gradnja objektov, ki so predmet tega OPPN, brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega OPPN, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta OPPN, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega OPPN;
– odstopanja od zakoličbenih točk določenih s tem OPPN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel;
– odstopanja od predlagane sheme oblik in velikosti parcel posameznih stavb, ki se nanašajo le na parcelne meje med njimi. Parcele se lahko zmanjšajo ali povečajo, pri čemer velja, da parcele v ureditveni enoti A ne smejo biti manjše od 500 m2 in parcele v ureditveni enoti B ne manjše od 900 m2, ter da se število parcel ob cesti B ne sme povečati, medtem ko se parcele ob cesti A lahko povečajo za največ eno na zahodni strani in za največ eno na vzhodni strani te ceste. Zaradi odstopanj v velikosti parcel ne sme biti ogrožena funkcionalnost posameznih parcel;
– odstopanje od širine drevoreda (in s tem zakoličbenih točk) po celotni dolžni vzdolž lokalne ceste, če se to prikaže v zasaditvenem načrtu pri projektni dokumentaciji za celovito rekonstrukcijo lokalne ceste na odseku med Topliško vasjo in Brodnikovo kapelico in ob pogoju, da širina ni manjša kot 1,5 m;
– odstopanje od kot kleti / pritličij, ki so prikazane na grafičnem načrtu 11. Načrt parcelacije do največ ±50 cm.
(2) Odstopanje od potekov predvidenih tras gospodarske javne infrastrukture oziroma tehničnih rešitev je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov.
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.

Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v tem OPPN, morata investitor in izvajalec pri posegih v prostor pristojnim službam s področja (gospodarske) javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja, kulturne dediščine in naravnih virov, omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.

(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov izven ureditvenega območja. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.
(3) Predvidena dograditev lokalne ceste s hodnikom za pešce in drevoredom, se ustrezno naveže na križišče pri Brodnikovi kapelici, kjer je urejanje predvideno z OPPN Cviblje. Uredi pa se tudi ostale prometne navezave območja OPPN na obstoječe in predvideno prometno omrežje ter peš in kolesarske povezave.
(4) Posegi na zemljišča izven ureditvenega območja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določili OPN.
(5) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbeno-tehnično stanje že zgrajenih objektov znotraj in izven ureditvenega območja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(6) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven ureditvenega območja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.
(7) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, goriva iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
(8) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.

Do uveljavitve OPPN oziroma začetka urejanja stavbnih zemljišč se ohranja primarna raba – območje se ureja s PIP »K«, kot določa veljavni OPN.

Zaradi gradnje infrastrukture na podlagi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko naselje Cviblje v Dolenjskih Toplicah (Uradni list RS, št. 90/09) se do izvedbe posegov na delu, ki tangira tudi območje urejanja s tem OPPN, uporabljajo tudi določila omenjenega odloka.

Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo. Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja Inšpektorat Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor.

OPPN je stalno na vpogled na Občini Dolenjske Toplice.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.