Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.) in 43/11 – ZKZ-C) ter 16. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 93/07, 42/10) je Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 13. redni seji dne 28. 6. 2012 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o prostorskem načrtu Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 90/09, 22/10 – popr. in 10/12 – popr.) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Kamnolom Soteska v Dolenjskih Toplicah (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta LN-9/2008.

(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN;
– ureditveno območje OPPN;
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor;
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:

1 –  Pregledna situacija                           M 1: 50000
2 –  Načrt namenske rabe prostora
     a) izsek iz grafičnega dela izvedbenega
     dela prostorskega načrta Občine Dolenjske
     Toplice                                        M 1: 5000
     – Prikazi območij enot urejanja prostora,
     osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
     prostora in prostorskih izvedbenih pogojev
     – Prikazi območij enot urejanja prostora in
     gospodarske javne infrastrukture
     b) izsek iz grafičnega dela ureditvenega
     načrta za peskokop Soteska
     (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št.
     17/96)
     – 4. Ureditvena situacija s prikazom
     komunalnih vodov in naprav                      M 1: 500
3 –  DOF s prikazom območja urejanja                M 1: 2500
4 –  Pregledna situacija s prikazom območja
     urejanja                                       M 1: 2500
5 –  Načrt parcele                                  M 1: 2880
6 –  Katastrski načrt s prikazom območja
     urejanja                                       M 1: 1000
7 –  Geodetski načrt s certifikatom                 M 1: 1000
8 –  Geodetski načrt s prikazom območja urejanja    M 1: 1000
9 –  Načrt ureditvenega območja – končno stanje
     po sanaciji                                    M 1: 1000
10 – Načrt ureditvenega območja – ureditvene
     enote                                          M 1: 1000
11 – Načrt parcel in tehnični elementi za
     zakoličbo                                      M 1: 1000
12 – Načrt prometne in komunalno – energetske
     infrastrukture                                 M 1: 1000
13 – Rešitve in ukrepi za varstvo okolja            M 1: 1000
14 – Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi
     in drugimi nesrečami                           M 1: 1000
15 – Karakteristični prečni prerezi                 M 1: 1000
16 – Karakteristični prečni prerez javne poti         M 1: 50
17 – Faze sanacije kamnoloma                        M 1: 1000
18 – Prikaz vplivov na sosednja območja            M 1: 2500.

(4) Priloge OPPN so naslednje:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta;
– prikaz stanja prostora;
– strokovne podlage;
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
– obrazložitev in utemeljitev OPPN;
– povzetek za javnost;
– seznam aktov in predpisov;
– okoljsko poročilo.

(1) Lokacija OPPN zajema območje veljavnega Odloka o ureditvenem načrtu peskokop Soteska (Uradni list RS, št. 17/96). Pridobivanje na tem območju se izvaja po Rudarskem projektu pridobivanja tehničnega gradbenega kamna – dolomita v kamnolomu Soteska (PVM Ljubljana, št. proj. 282/94-VM z dne 15. april 1994). Obstoječ pridobivalni prostor zavzema parcelo št. 828/181 v celoti ter del parcele št. 828/122, obe k.o. Gorenje polje.
(2) Predvidena je širitev obstoječega (8 ha velikega) pridobivalnega prostora peska na del parcele št. 828/183, k.o. Gorenje Polje za površino v velikosti približno 1,85 ha tako, da se projektirane etaže podaljšajo na zahodno in severozahodno stran.
(3) Sočasno s širitvijo z izkoriščanjem je z določenim zamikom pridobivanja predvidena tudi sprotna sanacija kamnoloma. Sestavljena je iz tehnične in biološke sanacije – rekultivacije.
(4) Gradnja novih infrastrukturnih objektov ni predvidena. Promet bo potekal po starih in na novo izdelanih etažah ter poteh na etaže, po obstoječih transportnih poteh v centralnem delu kamnoloma ter po obstoječi javni poti.
(5) Strokovne podlage, ki so bile upoštevane pri izdelavi OPPN so:
– Rudarski projekt za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma tehničnega kamna – dolomita Soteska – širitev kamnoloma (Idejna zasnova za širitev kamnoloma, št. proj. 22-2006-VŽ/VM, izdelal Železnikar control d.o.o., Ljubljana, november 2006 in september 2009) in
– Dopolnjeno okoljsko poročilo za Občinski podrobni prostorski načrt kamnolom Soteska v Dolenjskih Toplicah (ERANTHIS, presoja vplivov na okolje, Maja Divjak Malavašič, s.p., Krško, oktober 2009 – april 2010, št. proj. OP/0209).

(1) Ureditveno območje OPPN se nanaša na lokacijo na severovzhodnem robu naselja Soteska, ki je že načeta z dejavnostjo pridobivanja dolomitnega peska. Območje vključuje obstoječ pridobivalni prostor ter območje za predvideno širitev pridobivalnega prostora, plato z upravno – prodajnim (administrativno, skladiščnim) objektom in dostopno cesto. Znotraj obstoječega pridobivalnega prostora so locirani manjši objekti na separaciji, in sicer pet kontejnerjev za razstrelivo, dva drobilca, trije jaški za zasipanje ter strojnica s komandnim prostorom.
(2) Velikost celotnega obravnavanega območja je 15,54 ha in obsega naslednje parc. št.: 828/181, 828/122 – del, 828/183, 704 – del, 706/3 – del, 699/5 – del, 708 – del in 699/4, vse k.o. Gorenje polje.

Meja območja na severni strani poteka po robu gozdne ceste Drenje–Lipovec (v nadaljnjem besedilu: gozdne ceste). Nato se zalomi proti vzhodu in poteka navzdol po gozdnatem terenu v smeri proti jugu. Na koti 280 m nadmorske višine (v nadaljnjem besedilu: n.v.) se zalomi proti zahodu tako, da južna meja območja OPPN poteka tudi po robu stavbnih zemljišč naselja Soteska. Zahodna meja poteka po gozdnih površinah in se vzpne nazaj vse do izhodiščne kote 404 m n.v. ob robu gozdne ceste. Potek meje OPPN preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 6 – Katastrski načrt s prikazom območja urejanja.

Območje OPPN sestavlja več ureditvenih enot, in sicer:
– Ureditvena enota A – obsega površine kamnoloma, ki vključujejo tako obstoječe kot tudi razširjeno pridobivalno območje ter zemljišča, kjer se ohranja sedanja raba prostora (gozd);
– Ureditvena enota B – obsega plato z upravno – prodajnim objektom;
– Ureditvena enota C – obsega (obstoječe) prometne površine.

(1) Iztok padavinskih voda v reko Krko se ohranja. Zaradi širitve se bo povečalo le prispevno območje kamnoloma, pri čemer je potrebno upoštevati projektne rešitve odvodnjavanja padavinskih voda za območje kamnoloma Soteska in ostalih padavinskih voda na območju javne poti JP 794630, odsek 794631 Soteska–kamnolom (v nadaljnjem besedilu: javna pot), proti reki Krki, do regionalne ceste R2-419/1203 Soteska–Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: regionalna cesta), vključno s prečkanjem le-te in priključitvijo na obstoječo kanalizacijo. Detajlno se rešitve nanašajo na izvedbo kanalizacije padavinskih voda ob javni poti in izvedbo elementov za umirjanje padavinskih voda z možnostjo čiščenja v primeru nanosa ovir za pretok v času nalivov. Obstoječi jarki, ki ostanejo v funkciji, se očistijo. Pri izgradnji se ohrani tudi obstoječ prepust pod regionalno cesto, ki se ga očisti, izvede pa se tudi novo prečkanje s kanalizacijo padavinskih voda na tem delu.
(2) Povečanih vplivov na prometno omrežje ne bo. Kljub temu je, ob upoštevanju obstoječih prometnih tokov in izboljšanja prometne varnosti, v skladu s 15. členom odloka predvideno urejanje križišča javne poti in regionalne ceste. Širitev kamnoloma tudi ne sme ogroziti stabilnosti obstoječe gozdne ceste, v skladu z 32. členom odloka.
(3) Vsi vplivi izkoriščanja dolomita so bili v preteklosti že prisotni na tem območju. Širitev kamnoloma zato pomeni širitev že degradiranega območja. Najpomembnejši negativni vplivi, ki jih lahko pričakujemo ob izvajanju, so emisije prašnih delcev, emisije hrupa in vibracij zaradi opravljanja dejavnosti, raba naravnih virov in vidna izpostavljenost kamnoloma. Kljub temu in ob dejstvu, da se bo območje sprotno saniralo, bodo vplivi med izvajanjem ter po končanih eksploatacijskih delih in sanaciji z vidika tal, vode, zraka, hrupa in vibracij, kulturne dediščine in krajine, narave in odpadkov ob upoštevanju omilitvenih okoljevarstvenih ukrepov, nebistveni. Dolgoročni vpliv sanacije bo pozitiven.

(1) V območju OPPN so dopustna rudarska dela. Izvajalec rudarskih del mora upoštevati določila predpisov, ki urejajo področje rudarstva, veljavne tehnične normative in ukrepe za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih, predpise o varnosti in zdravju pri delu, varstvu okolja, varstvu pred požari in druge predpise.
(2) Nosilec rudarske pravice je dolžan po opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del. Na območjih, kjer to ni mogoče v celoti (brežine kamnoloma), je izvajalec dolžan izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali, možni povzročitelji onesnaževanja okolja ter predvidljiva škoda na objektih in okolju.
(3) Na podlagi predpisa, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov po CC-SI klasifikaciji so dopustne naslednje stavbe in gradbeno inženirski objekti:
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;
– 2301 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin.
(4) Dovoljene so še gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov – določa jih 13. člen odloka, rekonstrukcije objektov, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist).

(1) Osnovna namenska raba na obravnavanem območju je namenjena rudarstvu, podrobneje pa pridobivalnemu območju kamnoloma (dolomit). Dejavnost v kamnolomu je zato v prvi vrsti namenjeno izvajanju rudarskih del, v skladu z določili predpisov, ki urejajo področje rudarstva.
(2) Rudarska dela sme izvajalec opravljati le na podlagi dovoljenja za izvajanje del. Pri tem mora zagotavljati tehnično vodenje del po rudarski projektni dokumentaciji in tehničnih predpisih ter predpisih o varnosti in zdravju pri delu, pri graditvi objektov pa poleg tehničnega vodenja tudi nadzor po predpisih, ki urejajo graditev objektov.
(3) V skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti so na območju OPPN dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:
A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
– 02.1 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti
(velja za naravni gozd, ki se ohranja, ter za nove zasaditve v smislu obnove in varovanja sestojev, nege gozda (redčenja, čiščenja, spopolnjevanja) ter varstva gozda in varovalnih pasov)
– 02.4 Storitve za gozdarstvo
(dejavnost v smislu varstva pred požari, spremljanja in zatiranja gozdnih škodljivcev in bolezni);
B RUDARSTVO
– 08 Pridobivanje rudnin in kamnin (le 08.1 Pridobivanje kamna, peska in gline)
– 09 Storitve za rudarstvo (le 09.9 Storitve za drugo rudarjenje)
– 33.12 Popravila strojev in naprav
(velja le za popravila in vzdrževanje strojev in naprav, ki so namenjeni rudarjenju);
F GRADBENIŠTVO
– 42.11 Gradnja cest
– 43.12 Zemeljska pripravljalna dela
– 43.13 Testno vrtanje in sondiranje;
G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
– 46.72 Trgovina na debelo s kovinami in rudami (velja le za rude);
M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
– 72.19 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije;
N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
– 82.1 Pisarniške dejavnosti.

(1) TEHNOLOŠKI POSTOPEK PRIDOBIVANJA
a) PRIPRAVLJALNA DELA
1. Označitev pridobivalnega prostora v naravi s postavitvijo mejnikov v skladu s predpisom, ki urejaoznačevanje mej in način vodenja katastra raziskovalnih in pridobivalnih prostorov ter način vodenja registra nosilcev rudarske pravice.
2. Izdelava novih dostopnih poti na etaže ob zahodnem in vzhodnem robu predvidenega odkopa ter sanacije z navezavo (v največji možni meri) na že izdelane trase. Namenjene sole dostopu mehanizacije in ne za prevoz materiala. Naklon poti je do 30° ali do 60 % ter širina okoli 4 m.
3. Posek gozda, ki se opravi kot golosek po predhodnem dovoljenju pristojne službe, in čiščenje podrasti na še neodkritem delu. Golosek se praviloma opravi na površini, ki je določena z letnimi načrti napredovanja rudarskih del določenega dela pridobivalnega prostora – posamezne faze ter skladno s pogoji Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Novo mesto. Drevesa, ki jih je potrebno odstraniti, skupaj označijo lastnik zemljišča in pooblaščeni strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije.
4. Odstranjevanje humusnega pokrova (v največji možni meri) in deponiranje le-tega. Humus in površinska jalovina se začasno shranita ob robovih pridobivalnega prostora in se uporabita za sanacijo izkoriščenih etaž.
b) ODKOPNA METODA
1. Pridobivanje materiala se izvaja z bagrskim odkopom z vrtanjem in miniranjem ali brez ali tudi z narivanjem, prerivanjem in premetavanjem materiala z vrhnjih etaže navzdol. Pri temse celotna višina etaže (15 m) zaradi tehničnih in varstvenih razlogov razpolovi tako, da se dobi vmesna (začasna) etaža – medetaža višine okoli 7–8 m.
– Odkopavanje – odkopna metoda poteka z uporabo sodobnih tehničnih metod, sredstev in opreme za drobljenje kamnine, prerivanjem, nakladanjem in odvozom ter ob upoštevanju tehničnih in varstvenih normativov za varstvo zdravja ljudi in živali, varstvo okolja in objektov v okolici.
Kamnolom ima osnovno etažno ravnino na koti približno +260 do 265 m, ki ostane praktično nespremenjena in je označena z E 260 (v nadaljnjem besedilu: osnovna etažna ravnina, osnovni plato). V nadaljevanju izkoriščanja in razvoja kamnoloma, se bodo formirale etaže na kotah okoli 275 m, 290 m, 305 m, 320 m, 335 m, 350 m, 365 m, 380 m in 395 m. Vrh z najvišjo točko kamnoloma v končni fazi je na koti približno +400 m in največ +412 m, na severovzhodni strani. Etaže so označene s črko E in koto etaže, kar je razvidno iz grafičnega načrta 9 – Načrt ureditvenega območja – končno stanje po sanaciji.
Končna širina etažne ravnine pred izvedbo sanacije je okrog 6–8 metrov in je potrebna za zagotovitev trajne stabilnosti in prehodnosti saniranih etaž.
– Pridobivanje z drobljenjem kamnitega materiala v ležišču se opravlja na etažah z vrtanjem minskih vrtin in miniranjem ali z mehaničnim drobljenjem z buldožerjem z riperjem, hidravličnim bagrom z razbijalnim kladivom, rezkanjem s posebnimi napravami in podobno, če to dovoljujejo geomehanske lastnosti materiala in prostor z upoštevanjem tveganja pri razstreljevanju.
2. Prerivanje ali premetavanje materiala preko roba etaž / medetaž na osnovno etažno ravnino, kjer se naloži in odpelje v predelavo. Prerivanje materiala se lahko izvaja z buldožerjem ali nakladalnikom, premetavanje pa z bagrom ali nakladalnikom.
3. Nakladanje odminiranega materiala (strojno z nakladalnikom ali bagrom) in odvoz pridobljenega materiala (predelanega in nepredelanega) z ustreznim tovornim vozilom (nakladalnik, bager, kamion) na mesto predelave ali uporabe. Nakladanje odminiranega materiala se praviloma izvaja le na osnovni etaži, kjer je možen dostop z motornimi vozili. Ob suhem in vetrovnem vremenu je potrebno izvesti dodatne ukrepe za preprečitev prekomernega prašenja iz vozila.
4. Predelava v drobilno sejalni napravi (drobljenje, mletje, sejanje), ki je že nameščena v kamnolomu,, začasno deponiranje ter odvoz predelanih frakcij. Vse naprave morajo ustrezati predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam. Odpraševanje materiala pri viru nastanka mora biti rešeno z ustreznimi filtri in zbiranjem prahu.
c) SANACIJA KAMNOLOMA
Obsega tehnično in biološko sanacijo – rekultivacijo. Predvidena je sočasno z izkoriščanjem tako, da z določenim zamikom sledi pridobivanju ter s potekom od zgoraj navzdol. Načrt sprotne sanacije mora biti prikazan v rudarskem projektu za izvajanje del. Sanacija osnovnega platoja pa se izvede po končanem izkoriščanju.
1. Tehnična sanacija
Etažne brežine se oblikujejo tako, da se čim bolj prilagajajo okoliškemu terenu ter da je zagotovljena stabilnost etaž in kamnoloma kot celote. Hkrati je potrebno izvesti trajne ukrepe za varstvo ljudi in živali.
Oblikovanje končne etažne brežine se izvrši z naklonom do največ 60°. Širina končne etažne ravnine je praviloma 6–8 m, le izjemoma se lahko zmanjša do 5 m. Končni naklon brežine kamnoloma kot celote ne sme biti večji kot 50°, kar mu daje zadostno stabilnost.
Ob napredovanju na nižjo etažo se ostanek zgornje etaže – polica uporabi za ozelenitev. Polica se izdela tako, da se eksploatacija zgornje etaže konča na projektiranem robu, eksploatacija nižje etaže pa se konča najmanj 6–8 m pred spodnjim robom brežine zgornje etaže in tako dalje do osnovnega platoja.
2. Biološka sanacija
Izvede se zatravitev etažnih ravnin – polic in brežin ter zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sestavljena je iz priprave tal za ozelenitev in zasaditev avtohtonih grmovnic in dreves. Prvotna kultura je gozd, zato se večina površin pogozdi. Biološka sanacija se deli na sanacijo etažnih ravnin in brežin ter sanacijo zaključne osnovne etažne ravnine.
– Biološka sanacija etažnih ravnin – polic in brežin:
Rekultivacija je predvidena po sredi etažne ravnine – police, kjer se pusti pas širine 2 m, ki omogoča prehodnost.
– Biološka sanacija zaključne – osnovne etažne ravnine:
Nastajala bo postopoma z izkoriščanjem zadnje faze.
Z napredovanjem poglobitve se sproti izvaja sanacija,in sicer tako, da se na poravnana tla nasuje kamnolomska jalovina in umetno pripravljena zemljina v debelini najmanj 30–50 cm ali tudi več (odvisno od razpoložljivih količin materiala za zasutje). Nato se na ta tla nasuje še humus v debelini 20–30 cm ter izvrši zatravitev in posamična saditev drevja.
(2) OBJEKTI NA SEPARACIJI
Objekti na separaciji (kontejnerji za razstrelivo, drobilci, jaški za zasipanje ter strojnica s komandnim prostorom za separacijo) se ohranjajo. Postavitev novih ni predvidena, razen če bo to nujno zaradi obsega dela v kamnolomu. Poleg oblikovanja novih etaž in gradnje dostopnih poti na etaže je možna še rekonstrukcija z obnovo objektov, odstranitev objektov in vzdrževalna dela. Območje kamnoloma se zaradi varnosti praviloma ogradi. Na delih, kjer se ohranja gozd pa veljajo določila odloka glede varovanja gozdnih površin.

(1) V ureditveni enoti se ohranjajo obstoječi objekti (upravno-prodajni objekt, ograjeno pretakališče z dvokapno streho in peskolov), možna pa je še ureditev parkirnih mest za zaposlene, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, zahtevnih in manj zahtevnih opornih zidov, rekonstrukcije in odstranitve objektov, ter vzdrževanje objektov.
(2) Objekti se ohranjajo v obstoječih gabaritih. Če bo potrebna rekonstrukcija z obnovo se gabariti lahko povečajo za 10 %. Etažnost upravno-prodajnega objekta se v primeru rekonstrukcije dopušča kot pritlična s kolenčnim zidom do največ 1,8 m in strešno konstrukcijo dvokapne strehe naklona do 45°. Možna je ureditev podstrešnega dela tega objekta za potrebe zaposlenih v kamnolomu (pisarne, sanitarije ipd.).

Območje zajema obstoječe prometne površine. Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, zahtevnih in manj zahtevnih opornih zidov, rekonstrukcije in odstranitve objektov, ter vzdrževanje objektov. Pogoji urejanja so podani v 15.–16. členu odloka.

V območju OPPN je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi predpisa, ki ureja področje vrste objektov glede na zahtevnost:
a) Ureditvena enota B
– nezahtevni objekti: objekt za lastne potrebe (enoetažna pritlična lopa, nepretočna greznica, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); začasni objekti (objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi).
b) Ureditvena enota C
– nezahtevni objekti: ograje; škarpe in podporni zidovi;
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti).

(1) Po sanaciji z zaključkom vseh del se smiselno odstranijo objekti v kamnolomu, predvsem objekti na separaciji (kontejnerji za razstrelivo, drobilci, jaški za zasipanje ter strojnica s komandnim prostorom za separacijo).
(2) Upravno-prodajni objekt se eventualno lahko ohrani, če ga je možno uporabiti za namen morebitne nove dejavnosti (ni predmet tega OPPN) na območju kamnoloma.
(3) Zaradi iztoka padavinskih voda v reko Krko se ohrani peskolov z odvodnikom vod iz kamnoloma, ki se ga redno vzdržuje.

(1) Območje kamnoloma se preko javne poti navezuje na prometno shemo širšega območja. Pri tem jo prečka lokalna cesta LC 293000, odsek 293001 Gabrje–Soteska–Drenje, v nadaljevanju pa se priključi na regionalno cesto (širina varovalnega pasu: 15 m od roba cestnega sveta), ki poteka južno od območja.
(2) Javna pot je urejena tako, da omogoča dostop vsem vozilom, ki prihajajo in odhajajo na območje kamnoloma. Ob vstopu v kamnolom je nameščena zapornica, ki se ohranja.
(3) Z osnovnega platoja v kamnolomu se dostopa na etaže (ureditvena enota A), po novih in po že obstoječih poteh, in sicer z vzhodne in zahodne strani. Poti niso namenjene za prevoz materiala z etaž, pač pa se odvoz materiala vrši z osnovnega platoja s tovornjaki, nakladanje le-teh pa z bagrom ali nakladalnikom.
(4) Predvideno je urejanje križišča javne poti in regionalne ceste (z ustreznim preglednostnim trikotnikom; ni znotraj območja OPPN). Pri tem je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo projektiranje cest ter uskladitev s projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo regionalne ceste in ureditev avtobusnega postajališča v Soteski. Sočasno se ustrezno opredeli ureditev komunalno-energetske infrastrukture ob tej cesti in prečkanja z njo. Vzdolžni posegi v vozišče regionalne ceste niso dovoljeni, pač pa le odmiki v skladu s predpisi, ki urejajo projektiranje cest. Vsa infrastrukturna prečkanja s cesto so dovoljena le s prebojem in podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste.
(5) Obstoječa javna pot se rekonstruira tako, da se upošteva enostranski prečni nagib 2,5 %, razširitev vozišča v krivini, uredi odstavno nišo za srečevanje vozil ter zagotovi ustrezne tehnične elemente (širina vozišča, bankine).
Karakteristični prečni prerez javne poti znaša:

– vozna pasova                 2 x 2,00 = 4,00 m
– bankina                      2 x 0,75 = 1,50 m
skupaj                                    5,50 m

(6) Urejanje prometnega omrežja je zajeto v ureditveno enoto C in je podrobneje razvidno iz grafičnega načrta 12 – Načrt prometne in komunalno-energetske infrastrukture.

(1) Pri urejanju prometnih površin je potrebno zagotavljati varno odvijanje prometa vseh udeležencev ter ustrezne tehnične elemente (širina vozišča, zavijalni radiji), ki omogočajo dovoz tako za vozila, ki dnevno prihajajo in odhajajo iz kamnoloma, kakor tudi za interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe.
(2) Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, vse prometne površine pa se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo.
(3) Potrebno je redno vzdrževanje prometnih površin ter ureditev ustreznega odvodnjavanja. Sedanji makadamski del javne poti na vstopu v kamnolom se lahko ohrani, vendar ga je potrebno v sušnem obdobju protiprašno zaščititi z upoštevanjem omilitvenih ukrepov v skladu s 35. členom odloka, za segment zraka.
(4) Znotraj ureditvene enote B se uredijo parkirne površine za zaposlene in obiskovalce.

(1) Za napajanje z električno energijo se ohranja obstoječi nizkonapetostni vod, ki naj bi zadostoval tudi ob predvideni širitvi pridobivalnih površin ter sanaciji kamnoloma.
(2) V primeru potrebe po večjih priključnih močeh se zgradi dodatna elektroenergetska infrastruktura. Za ureditev eventualnih križanj se vse tangence projektno obdelajo in v primeru prestavitve obstoječega voda predhodno zgradi nadomestni vod.

(1) Stalna razsvetljava, predvsem razsvetljava v nočnem času, ni predvidena, ampak se jo koristi le ob neustrezni dnevni svetlobi. Obstoječa (začasna) razsvetljava na upravno-prodajnem objektu in ob separaciji se ohranja. Na razširjenem območju pridobivanja in sanacije se razsvetljava uredi po potrebi in priložnostno kot razsvetljava delovišča.
(2) Javno razsvetljavo se lahko uredi na javni cesti, pri čemer mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje.
(3) Pri urejanju območja je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo področje zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepov pri postavljanju in uporabi električnih instalacij in naprav na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin.

Obstoječe telekomunikacijsko omrežje se ohranja. Predvideni posegi ne zahtevajo ureditev novih TK vodov.

(1) Oskrba s sanitarno vodo se še naprej vrši iz obstoječega vodovoda v naselju Soteska.
(2) Požarno varnost se zagotavlja z ustreznim številom hidrantov, skladno s predpisi o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

(1) Komunalne odpadne vode iz upravno-prodajnega objekta so speljane v triprekatno vodotesno greznico na praznjenje. Predvidena širitev pridobivalnega prostora ne bo pomenila povečanja količine odpadnih fekalnih voda. Možna je gradnja male biološke čistilne naprave z iztokom očiščenih voda v ponikovalnico ali priključitev, v primeru izgradnje kanalizacijskega sistema v naselju, na novo omrežje, ki naj v čim večji možni meri poteka v koridorju javne poti.
(2) Obstoječi usedalnik se nahaja ob vstopu v kamnolom, iz njega pa se padavinske vode iz streh ter padavinske in zaledne vode iz kamnoloma odvajajo v odvodni jarek. Odvodni jarek odvaja tudi vodo, ki se v kamnolomu uporablja za škropljenje proti prašenju. Deloma se nahaja znotraj območja OPPN, nadaljnje odvodnjavanje padavinskih in zalednih voda pa nato poteka izven območja OPPN – vzdolž javne poti, do drugega usedalnika ter nato s prečkanjem regionalne ceste ter z navezavo na obstoječo kanalizacijo padavinskih voda z iztokom v reko Krko. Oba usedalnika se redno vzdržuje in čisti s čimer se zadrži in prepreči odnašanje drobnih frakcij. Odvodni jarek odvaja tudi vodo, ki se v kamnolomu uporablja za škropljenje proti prašenju.
(3) Sistem odvodnjavanja padavinskih voda se dogradi tako znotraj kot tudi izven območja OPPN, in sicer z izvedbo kanalizacije padavinskih voda ob javni poti in izvedbo elementov za umirjanje padavinskih voda z možnostjo čiščenja v peskolovih v primeru nanosa ovir za pretok v času nalivov. Obstoječi jarki, ki ostanejo v funkciji, se očistijo, prav tako se obnovijo obstoječe mulde ter ohrani usedalnik ob javni poti. Pri izgradnji se ohranijo tudi obstoječi prepusti pod cestami, ki se jih očisti, izvede pa se tudi novo prečkanje regionalne ceste s kanalizacijo padavinskih voda. Podroben prikaz rešitev odvodnjavanja padavinskih voda iz območja kamnoloma je razviden iz grafičnih načrtov 12 – Načrt prometne in komunalno-energetske infrastrukture, 13 – Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in 18 – Prikaz vplivov na sosednja območja.

Ogrevanje upravno-prodajnega objekta je možno z elektriko, na plin ali na lahko kurilno olje iz lastne kotlovnice ter tudi z izkoriščanjem drugih, obnovljivih virov energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja.

(1) Območje se nahaja znotraj pomembnejšega območja kulturne dediščine Dolina Soteska – Stare Žage (POKD 7; krajinsko območje, s prepoznavnimi značilnostmi pomembnimi na nacionalni ravni) in v vplivnem območju enote kulturne dediščine – Območje gradu Soteska (EŠD 674; kulturni spomenik državnega pomena, stavbna dediščina)., V neposredni bližini pa se nahajajo še naslednje enote:
– Soteska ob Krki – Grad Soteska (EŠD 9565; kulturni spomenik državnega pomena, stavbna profana dediščina);
– Soteska ob Krki – Grajski park (EŠD 7882; kulturni spomenik državnega pomena, vrtno-arhitekturna dediščina);
– Soteska ob Krki – Vrtni paviljon Hudičev turn (EŠD 9569; kulturni spomenik državnega pomena, stavbno profana dediščina);
– Soteska ob Krki – Cerkev sv. Erazma (EŠD 2293; kulturni spomenik, stavbna sakralna dediščina);
– Soteska ob Krki – Spomenik NOB (EŠD 4230; kulturni spomenik, memorialna dediščina);
– Soteska ob Krki – Strojnica z lokomobilo (EŠD 11113; kulturni spomenik, stavbna profana dediščina);
– Soteska ob Krki – Elektrarna (EŠD 10871; kulturni spomenik, stavbna profana dediščina).
(2) Varstveni režimi za kulturno dediščino
a) V območjih kulturnih spomenikov splošni pravni režim varstva predpisuje:
– takšno ravnanje s kulturnim spomenikom, ki dosledno upošteva in ohranja njegove kulturne vrednote in družbeni pomen;
– obvezno upoštevanje ohranitve kulturnih spomenikov v prostorskih aktih in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora;
– prepoved odstranitve (rušenja) kulturnega spomenika.
V skladu s 134. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) velja naslednji režim:
– varuje se značilna pojavnost v prostoru;
– varuje se značilna raba zemljišč, parcelacija, značilna vegetacija.
b) Upoštevati je potrebno še naslednje varstvene režime in usmeritve:
– na objektih ali območjih dediščine niso dovoljeni tisti posegi ali takšni načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in njihovo materialno substanco, ki jih nosi;
– možni so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti;
– kulturna dediščina se načeloma varuje in ohranja na mestu samem (in situ);
– varuje se tudi ustrezno veliko območje okoli dediščine, z namenom preprečitve neposrednih ali posrednih negativnih vplivov na dediščino.
c) Na podlagi Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92-1927) za grad Soteska in cerkev sv. Erazma velja, da posegi, s katerimi bi se utegnile trajno spremeniti lastnosti znamenitosti in spomenikov, niso dovoljeni.
(3) Vpliv zaradi transporta v/iz kamnoloma in vpliv zaradi vibracij ob miniranjih, se ne bo zvečal do takšne mere, da bi povzročal poškodbe na enotah kulturne dediščine. Maksimalna dovoljena frekvenca je 4–5 kamionov/uro in 32–35 tovornjakov prekucnikov na dan).
(4) Zaradi predvidene ohranitve južnega robu območja OPPN, ki bo iz perspektive gradu Soteska v veliki meri zakrivalo pogled na odkopno čelo kamnoloma, se v zadostni meri ohranja in zagotavlja prostorsko integriteto, pričevalnost in tudi dominantnost kompleksa gradu.
(5) Predhodnih arheoloških raziskav ni potrebno izvesti, predvideni pa so omilitveni ukrepi, v skladu z določili 35. člena odloka.

(1) Po določilih veljavnih predpisov, ki urejajo vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je obvezna presoja vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja po določilih predpisov, ki urejajo varstvo okolja.
(2) Pridobivanje in sanacija ne proizvajata okolju nevarnih in neprijaznih odpadkov. Kot potencialno nevarna snov se pojavljajo le tekoči naftni derivati – dizel gorivo, motorna olja in hidravlična olja, ter gospodarsko razstrelivo kot druga nevarna snov. Za doseganje okoljskih ciljev mora nosilec rudarske pravice zato zagotoviti, da bodo dela med izvajanjem OPPN, v času sanacije in po končanem izkoriščanju potekala ob sočasnem izvajanju omilitvenih ukrepov za posamezne segmente, ki so podrobneje prikazani v 35. členu odloka.

Vplivov na družbeno socialni vidik širitve kamnoloma Soteska ne bo, saj bo vpliv ostal enak obstoječemu v času pridobivanja kot tudi po sanaciji. Kamnolom bo zagotavljal delovna mesta enakemu številu zaposlenih, enak pa bo ostal tudi obseg dela.

(1) Kamnolom spada v IV. območje varstva pred hrupom glede na določila predpisa, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Mejne vrednosti hrupa, ki jih je na tem območju potrebno upoštevati, so 65dBA (Lnoč) in 75dBA (Ldvn; dan, večer, noč), kritične pa 80dBA (Lnoč, Ldvn).
(2) Območje OPPN meji na stanovanjsko območje, ki ga lahko uvrstimo v III. območje varstva pred hrupom po določilih predpisa, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Mejne vrednosti v tem območju ne smejo presegati 50 dBA (Lnoč) in 60 dBA (Ldvn), kritične pa 59 dBA (Lnoč) in 69 dBA (Ldvn).
(3) V času izvajanja – eksploatacije kamnoloma (miniranje, uporaba delovnih strojev, transport) ni predvideno povečanje hrupa. Mejne vrednosti ne bodo presežene, da bi le-te vplivale na bližnjo okolico, saj je viden tudi učinek naravne bariere, južno od osnovnega platoja, ki trenutno obremenjenost s hrupom še znižuje.

(1) Glede na prevladujoče smeri vetra bo več posedanja prahu na vzhodnem, severovzhodnem in jugozahodnem območju okoli kamnoloma.
(2) Pri razstreljevanju na površini je nevarnost pred strupenimi in dušljivimi plini prisotna le izjemoma v neugodnih vremenskih razmerah in le na ožjem območju pridobivalnega prostora. Vplivov teh plinov na okolico izven območja posegov ne bo. Neposredni vpliv bo tudi zaradi nastajanja izpušnih plinov delovnih strojev, nastankov plinov, ki so posledica miniranja ter premikov transportnih vozil.
(3) V času izvajanja del bodo neposredni in začasni vplivi zaradi prašenja med potekom del, in sicer emisije prahu v zrak zaradi pridobivanja materiala (miniranja in vrtanja), transportiranja, separiranja in deponiranja. Prašenje transportnih poti se preprečuje z oroševanjem prašnih površin in tovora na kamionih z vodnimi prhami in zavesami pri nakladanju in transportu.
(4) Situacija kopa omogoča deponiranje humusa, zemlje in mulja v bližini gozdnih površin, zato je tudi zapraševanje okolice glede na površino močno zmanjšano. Obstoječa zasaditev z visoko vegetacijo, južno od osnovnega platoja, med dovozno cesto in parcelami št. 707/2, 707/4, 707/5 in 699/5, vse k.o. Gorenje polje se ohranja kot zaščita pred prahom.
(5) Kamnolom sodi v območje onesnaženja z oznako SI 3, ki je uvrščeno v II. stopnjo onesnaženosti in velja za območje, na katerem raven onesnaževala ne presega mejne ali ciljne vrednosti.
(6) Nov poseg v okolje ali rekonstrukcija objekta ali naprave ne sme povzročiti povečanja onesnaženosti zraka. Obremenitev zunanjega zraka mora slediti standardom kakovosti zunanjega zraka in ne sme presegati dovoljenih vrednosti glede kakovosti zunanjega zraka z namenom, da bi se izognili škodljivim učinkom na zdravje ljudi in okolje, jih preprečili ali zmanjšali po predpisih, ki urejajo kakovost zunanjega zraka.

(1) Kamnolom nima stalnih površinskih vodotokov in se ne nahaja na poplavnem območju.
(2) Izvirov podzemne vode in zajetij za črpanje podzemne vode ni. Kamnolom v obstoječem stanju ne onesnažuje podzemnih vod. Pripravljalna in eksploatacijska dela ne bodo vplivala na dinamiko podzemne vode.
(3) Odvodni kanal s peskolovom se nahaja ob vstopu v kamnolom in odvaja padavine ter vodo, ki se v kamnolomu uporablja za škropljenje proti prašenju. Upravljavec kamnoloma na iztoku odvodnega kanala na peskolovu ne vrši monitoringa pretoka in kakovosti vode.
(4) Odpadne vode v kamnolomu nastajajo kot posledica:
– vlaženja dolomita pred separacijo in iz separacije, ki odtekajo v podtalje ali po odvodnem kanalu,
– ponikanje padavin skozi odložene kupe separiranega materiala in odlagališča surovin na osnovnem platoju kamnoloma,
– padavinske vode iz strešnih površin, ki so speljane v ponikovalnico ter
– padavinske vode iz utrjenih površine (pretakališča), ki so speljane v lovilec olj.
(5) Odpadne padavinske vode se pred izpustom očistijo v usedalnikih ter tako zadrži in prepreči odnašanje drobnih frakcij v meteorni odvodnik z iztokom v reko Krko. Usedalnike se redno čisti in vzdržuje.
(6) Komunalne odpadne vode iz administrativnega objekta so speljane v triprekatno greznico na praznjenje.
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ter emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(8) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(9) V času obratovanja kamnoloma lahko predstavljajo vir obremenjevanja predvsem mineralna olja, prašni delci in druge snovi, ki izhajajo iz dodatkov in posebnih sredstev, ki se uporabljajo pri proizvodnji agregatov in miniranja, ki se z vodo spirajo v podtalje.
(10) Nevarnost za onesnaženje tal in s tem posredno tudi vode predstavljajo nepredvideni dogodki kot so delovne nesreče, vžigi, razlitja goriv ali maziv iz delovnih vozil, ali pa celo nesreča cisterne, ki oskrbuje prečrpališče ali pa celo delovne stroje.
(11) Po končani eksploataciji, sanaciji in rekultivaciji kamnoloma bo celotno območje prevzelo vlogo naravnega prostora (tla, rastlinstvo) z naravnimi hidrološkimi lastnostmi območja in ne bo vplivalo na dinamiko in kakovost vod.

Kamnolom obratuje v spomladanskem, poletnem in jesenskem času ob delavnikih med 7. in 18. uro, ob sobotah med 7. in 15. uro in v zimskem času le ob delavnikih med 7. in 15. uro. V času izvajanja OPPN velja enak delovni režim, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(1) Odpadke, ki nastajajo med dejavnostjo kamnoloma ločimo na komunalne odpadke in odpadke zaradi opravljanja dejavnosti.
(2) Za zbiranje komunalnih odpadkov, ki jih odložijo zaposleni, je ob robu prometnih površin, v bližini upravno-prodajnega objekta pri vhodu v kamnolom, nameščen zabojnik. Tip, velikost / prostornino in število posod določi izvajalec javne službe. Odjemno mesto mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa mora biti dostopno posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Stojno mesto za zabojnike se primerno uredi kot monolitna ali tlakovana površina (npr. z betonskimi ploščami), okrog pa se lahko namesti enostavno oblikovano ograjo v višini zabojnika ter postavi nadstrešek.
(3) Komunalno podjetje odvaža zbrane odpadke na odlagališče Leskovec pri Novem mestu, ter čisti greznico in odvaža fekalije.
(4) Za odvoz odpadkov zaradi opravljanja dejavnosti (odpadki, ki nastajajo ali so povezani z izkopi, odpadki pri izvajanju dejavnosti in vzdrževanju opreme in strojev), ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov, so predvidene posebne posode.
(5) Menjava / dolivanje olj in dolivanje goriva na premičnih in stacionarnih delovnih strojih v kamnolomu poteka na točno določenem mestu, in sicer na neprepustni ploščadi z lovilcem olj. Menjava olj v premičnih strojih poteka tudi v delavnici izven kamnoloma. Izrabljeno olje, ki nastaja zaradi menjave na delovnih strojih v kamnolomu, se v posebnih posodah odpelje v delavnico izven kamnoloma, kjer se zbirajo tudi vsa ostala odpadna olja.
(6) S širitvijo kamnoloma bodo nastajali enaki odpadki kot sedaj, prav tako se ne bo povečala njihova količina.

(1) Razširitev kamnoloma ima za posledico sečnjo gozda in podrasti ter odstranitev tal. Vegetacija je na delu, kjer je speljana pot na obstoječe etaže, že odstranjena. Na teh mestih se pojavlja erozija zgornjega pokrova. Ob ustrezni in sprotni sanaciji ni pričakovati nastanka novih erozijskih žarišč, prav tako se sanira obstoječe stanje.
(2) V času izkoriščanja mineralnih surovin bodo prisotni posredni vplivi zaradi emisij gradbene mehanizacije in miniranja, ki bi lahko poškodovala ali onesnažila okoliška gozdnata tla in s tem spremenila fizikalne in kemične značilnosti tal.
(3) Drobljenje kamna ne bo povzročalo neposrednih vplivov na tla. Vplivi so lahko posredni predvsem v primeru izlitja nevarnih snovi iz naprav ali mehanizacije.
(4) Med obratovanjem lahko pride do nekontroliranih porušitev nasipov na mejah območja posega, porušitve odloženega humusa, jalovine in odložene preperine. Vplive na tla lahko povzročijo tudi nepredvideni dogodki, ko so izlitje nevarnih snovi, ki se uporabljajo v gradbeni mehanizaciji ali nesreče pri rokovanju z nevarnimi snovmi (goriva, maziva, eksplozivna sredstva).
(5) Vplivi bodo dolgotrajni saj je predvidena eksploatacija za daljše časovno obdobje. Kumulativnih in sinergijskih vplivov ne bo. Po opustitvi izkoriščanja dolomita in izvedeni sanaciji ni pričakovati vplivov na tla.

(1) Površino predvidenega poseka gozda pokriva nekakovosten gozd. Zaradi vključenosti v območje Natura 2000 in zaradi karbonatne podlage sta biotopska in hidrološka funkcija na 2. stopnji poudarjenosti, prav tako varovalna funkcija zaradi velike strmine, medtem ko je zaščitna funkcija zaradi varovanja nižje ležečih objektov celo na 1. stopnji poudarjenosti.
(2) Ker v legah pod predvidenim posegom ostaja gozd, nižje ležeči objekti ne bodo ogroženi. Prav tako poseg ne bo prinesel škodljivih posledic okoliškim gozdovom in preostalemu gozdnemu prostoru ob upoštevanju Naslednjih usmeritev za varovanje gozda:
– širitev kamnoloma ne sme ogrožati stabilnosti obstoječe gozdne ceste, kar pomeni, da mora biti med pridobivalnim prostorom (terasami) in cesto ohranjen pas gozda v širini, ki zagotavlja stabilnost ceste (preprečeno plazenje zemljine in s tem rušenje ter poškodovanje cestišča);
– sočasno s širitvijo kamnoloma naj poteka sanacija tistih predelov obstoječega kamnoloma, kjer je eksploatacija agregata zaključena;
– drevje, predvideno za posek, je v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov potrebno označiti. Označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove – Krajevna enota Straža po pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij ter po detajlni zakoličbi meje območja širitve;
– sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov;
– morebitne štore in odvečen odkopni material, ki bo nastal pri širitvi, se ne odlaga v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala ali pa se ga vkoplje v morebitne zasipe;
– po izvedbi posega se omogoči gospodarjenje z gozdovi in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej;
– po končani širitvi se sanira morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren se v delu, kjer ostaja gozd, vzpostavi v prvotno stanje. Poseg se izvede tako, da bo povzročena minimalna škoda na preostalem gozdnem rastju in tleh.

(1) Vpliv kamnoloma Soteska na vidne značilnosti prostora je v obstoječem stanju velik, saj je na daleč viden iz jugozahoda, juga in jugovzhoda. S širitvijo se bo vidna izpostavljenost kamnoloma še povečala. Golosek in kopanje mineralnih surovin bosta negativno vplivala na krajinske značilnosti prostora in povzročila degradacijo vidnih kakovosti prostora, zato je predvidena sprotna sanacija. Po njej bo območje sčasoma prevzelo vlogo naravnega okolja.
(2) V petih letih je realno pričakovati, da bodo zasajena drevesa dosegla višino 2–3 m ter tako zakrila najmanj 1/5 višine etaže. Po desetih letih pa je pričakovano kritje do 1/3 celotne višine etaže. V tem času pride še do oksidacije stene, ki dobi nekoliko sivkasto barvo, zato ni več videti barve svežega loma. Degradirano območje naj bi bilo dokončno sanirano okoli 20 let po zaprtju kamnoloma.

(1) Prisotne so naslednje vsebine ohranjanja narave:
a) EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA (v nadaljnjem besedilu: EPO): Ajdovska planota (koda: 62200),
na širšem območju pa še dve EPO, in sicer Krka – reka (ev. št. 65100) ter Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (ev. št. 80000).
b) POSEBNA VARSTVENA OBMOČJA ALI OBMOČJA NATURA 2000 na širšem območju OPPN, in sicer: SCI Ajdovska planota (koda SI3000188), SCI Krka (koda SI3000227), SPA Kočevsko – Kolpa (koda SI5000013), SCI Kočevsko (koda SI3000263).
c) NARAVNE VREDNOTE državnega pomena na širšem območju OPPN, in sicer:
– Krka (ident. št. 128 V), hidrološka, geomorfološka, geološka, zoološka naravna vrednota;
– Soteska-bresti (ident. št. 1916 (območje in točka)), drevesna naravna vrednota;
– Jama ob cesti pri gradu Soteska (ident. št. 45592 (jama)), geomorfološka podzemska naravna vrednota.
d) OBMOČJA, PREDLAGANA ZA ZAVAROVANJE na širšem območju, ki sovpadata z obstoječimi območji Natura 2000, in sicer:
– reka Krka – predlog za pridobitev statusa naravnega spomenika državnega pomena;
– del njenega toka in območje na njenem desnem bregu – predlog za pridobitev statusa Regijskega parka Kočevsko – Kolpa (id. 33).
e) OBMOČJE PRIČAKOVANIH NARAVNIH VREDNOT: karbonati
Varstvena priporočila za ravnanje na območjih pričakovanih naravnih vrednot:
– v primeru najdbe mineralov ali fosilov se najditelj ravna po predpisih, ki urejajo področje ohranjanja narave. Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, z upoštevanjem predpisov o varstvu podzemnih jam;
– če investitor ali izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave, da pripravi usmeritve, izbere najprimernejši način varovanja (in-situ, ex-situ) ali pa zagotovi le natančno evidentiranje in dokumentiranje območja najdbe;
– po predhodnem dogovoru s pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.
(2) KONKRETNE USMERITVE, ki jih je potrebno še upoštevati pri izvajanju posegov:
a) Splošno:
– dostop do kamnoloma naj se izvaja izključno po obstoječi cesti;
– meja OPPN naj ne bo tudi meja pridobivalnega prostora kamnoloma Soteska – ta naj bo od meje OPPN oddaljena vsaj 10 m;
– območje kamnoloma, razčlenjeno z etažnimi ravninami in brežinami, se razgiba še z vmesnimi melišči, kjer bo biološka sanacija lažja in uspešnejša ter vidna podoba degradiranega območja kamnoloma sprejemljivejša.
b) Varstvo ekološko pomembnega območja:
– med spodnjim (južnim) obrobjem kamnoloma in obrobjem naselja se ohranja obstoječa gozdna – vegetacijska bariera;
– po končani eksploataciji naj kamnolom zaradi občutljivega kraškega terena in bližnjega območja pSCl Krka ne služi kot odlagališče komunalnih odpadkov.
c) Varstvo posebnega varstvenega območja (območja Natura 2000):
– razvijanje dejavnosti je možno izključno znotraj meje OPPN;
– kamnolom s spremljevalnimi objekti, umeščen v gozdno območje Ajdovske planote, ki je tudi domovanje in prehranjevalni prostor netopirjem (veliki podkovnjak in navadni netopir) se ponoči ne osvetljuje;
– v času izkoriščanja kamnoloma se območje stalno vlaži z namakanjem, da se prepreči prekomerno prašenje in odmiranje okoliškega drevja, gozda in mlade vegetacije na saniranih delih kamnoloma.
(3) SANACIJA:
– Zaradi izgube določene površine gozdnega habitata, okoliške naravno ohranjene gozdne krajine, ter vizualne izpostavljenosti kamnoloma, naj bo sanacija kamnoloma čimprejšnja in sprotna. Upošteva se naravne strmine, nagib pobočja in erozijske procese ter povezanost značilnih reliefnih oblik. Prehod brežin v obstoječ teren naj bo mehak in postopen.
– Za lažjo in uspešno sanacijo območja naj naklon etažnih brežin ne presega 60°, višina etažnih brežin pa naj znaša maksimalno 15 m.
– Sanacijo, zatravljenje in zasajevanje naj se izvaja od zgoraj navzdol, tako da bodo učinki vidni čim prej. Pri zasajanju etažnih ravnin kot tudi brežin naj se uporablja avtohtone grmovne in drevesne vrste, ki so značilne tudi za habitatni tip Termofilnih mešanih gozdov listavcev (mali jesen, črni gaber, vrba, cer, brek, skorš in ustrezne grmovne vrste: brogovita, češmin, kalina, srobot, rumeni dren in avtohtone zelnate rastline) znotraj posebnega varstvenega območja Natura 2000. Na strmih etažnih brežinah so zaželene tudi avtohtone hitro rastoče plezalke. Zasajanje naj se izvaja na predhodno dovolj debelo nasuto in utrjeno humusno podlago.
V neposredni bližini območja OPPN je v bližnji cerkvi sv. Erazma znana ena večjih porodniških kolonij vejicatih netopirjev (Myotis emarginatus) na Dolenjskem, ki šteje do 370 osebkov. Na južnem obrobju naj se ohranja obstoječa vegetacijska bariera med cerkvijo in kamnolomom, ki blaži vplive dejavnosti na zatočišče, obenem pa predstavlja potencialno letalno pot.
(4) Širitev kamnoloma bo na pSCI Ajdovska planota vplivala kot povečana obremenitev okolja s hrupom in onesnaženje zraka s prašnimi delci. Vpliv bo prisoten predvsem v času miniranja, drobljenja kamna in transporta. Ker se obseg del v kamnolomu ne bo povečal, se tudi vplivi glede na obstoječe stanje ne bodo povečali.
(5) Območje širitve predstavlja del življenjskega prostora kvalifikacijskih vrst velikega podkovnjaka in navadnega netopirja. Obratovanje kamnoloma jih bistveno ne moti in tudi ob širitvi predvidoma ne bo vplivalo na njihove življenjske navade. Vpliv na vrsti bo prisoten predvsem kot izguba dela prehranskega habitata, ki pa nima večjega pomena in ga lahko nadomestijo podobni habitati v okolici.
Migracijski koridor rjavega medveda ne bo prizadet. Ker migrira pretežno ponoči, hrup zanj ne bo moteč.
(6) Vpliva na reko Krko in na območja povezana z njo ne bo. Prav tako širitev peskokopa ne bo vplivala na območje na desnem bregu reke Krke, s statusom SPA (Kočevsko – Kolpa), pSCI (Kočevsko) in EPO, ki predstavlja del osrednjega območja življenjskega prostora velikih zveri.
(7) Po končani eksploataciji in sanaciji bo sčasoma pestrost habitatov na območju Ajdovske planote povečana. Ozki pasovi avtohtone vegetacije na terasah, in strme dolomitne skalnate stene bodo predstavljale potencialen habitat za naselitev številnih naravovarstveno pomembnih vrst.

(1) SEGMENT KULTURNA DEDIŠČINA IN KRAJINA
Določena sta dva okoljska cilja, in sicer ohranjanje kakovosti enot kulturne dediščine na območju ter minimalen vpliv na krajinsko podobo območja,za doseganje katerih se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
a) Med izvajanjem OPPN:
– sprotno izvajanje tehnične in biološke sanacije v skladu z rudarskim projektom. Etaže in deli kamnoloma, kjer je eksploatacija končana se sanirajo takoj po končani eksploataciji. Po končani eksploataciji se sanira celotno območje;
– višina etaž ne sme presegati 15 m;
– vegetacijo ob predvidenem območju posega (izven in na robu predvidenega odkopa) se varuje in ob možnem uničenju sanira z rekultivacijo;
– po izvedbi predvidenih del se zagotovi vzdrževanje ter po potrebi dopolnilne zasaditve in setve na površinah, kjer prvotni ukrepi morda ne bi bili uspešni;
– ustrezno usposobljen strokovnjak gradbene stroke v sodelovanju s predstavnikom zavoda, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, na enoti kulturne dediščine – cerkev sv. Erazma (EŠD 2293) popiše razpoke. Mnenje o vzroku nastanka teh razpok naj poda strokovnjak.
b) V prvem letu izvajanja OPPN se izvede meritve vibracij miniranj na objektu kulturne dediščine – sakralna stavbna dediščina cerkev sv. Erazma (EŠD 2293) in sanira morebitne poškodbe.
Čeprav ni zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, kakor tudi ne monitoringa, ki bi ga moral izvajati upravljavec kamnoloma, je merjenje vibracij ob miniranjih zelo priporočljivo zaradi korektnega in dobrega odnosa upravljavca kamnoloma do okoliških prebivalcev ter lastnikov objektov, ki se nahajajo v ožji okolici plana ter zaradi korektnega odnosa do varovanja kulturne dediščine. Spremljanje vidne izpostavljenosti in s tem uspešnosti sanacije izvaja investitor. Le-ta naj na določena časovna obdobja (pol leta) fotografira kamnolom iz lokacij predlaganih v okoljskem poročilu.
(2) SEGMENT DRUŽBENO OKOLJE IN PREBIVALSTVO
Določen je en okoljski cilj – dobri bivalni pogoji, za doseganje katerega se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
Med izvajanjem OPPN:
– upravljavec kamnoloma naj upošteva podane ukrepe za posamezne elemente okolja;
– morebitne pritožbe prebivalstva v povezavi s transportom ter načinom obratovanja kamnoloma se preuči in upošteva v smislu dobrega odnosa z javnostjo;
– izvaja se redna srečanja s krajani v okviru katerih se predstavijo rezultati monitoringov in po potrebi sooblikujejo ukrepi za zmanjševanje vplivov;
– celotno območje kamnoloma mora biti praviloma ograjeno, in sicer delno z žično ograjo (mrežo) in delno z zemeljskim nasipom, medtem ko so konkretne varnostne ovire določene z rudarskim projektom;
– na vseh pristopnih poteh v kamnolom in na posamezne etaže se postavi opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in z opozorilom o nevarnosti padca v globino;
– izvajanje rednih vzdrževalnih del v ureditveni enoti C.
– Varnostni ukrepi za zaposlene v kamnolomu in občane:
– obveščanje zaposlenih v kamnolomu in občanov o miniranju (ogroženo območje v radiju 100 m od minskega polja, znotraj tega prisotnost samo oseb, ki izvajajo miniranje, stražarji, pred in po miniranju predpisani zvočni signali s sireno);
– v območju pridobivalnega prostora postaviti opozorila za prepoved vstopa nezaposlenim;
– zagraditi dostopne poti, ki vodijo neposredno do kopa z ustrezno zapornico;
– prepovedano podkopavanje delovnih etaž;
– prepovedano zadrževanje v območju delovnih strojev in transportnih sredstev v kopu;
– na delovnih strojih mora biti nameščen gasilni aparat, prva pomoč;
– vsi stroji, ki se uporabljajo v kamnolomu, morajo biti atestirani, imeti certifikat o varnosti in navodila za uporabo;
– na vseh robovih etaž in dostopnih poti na etaže se obnovi ali izdela zaščitne nasipe.
– Varnostni ukrepi za zaposlene v kamnolomu: spoštovati določila predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu;
– Varnostni ukrepi za zaposlene, zunanje izvajalce in stranke kamnoloma: spoštovati določila predpisov, ki urejajo področje varstva pred požarom.
Med izvajanjem OPPN se spremlja stanje okolja, kot je navedeno za segmente Zrak, Hrup in vibracije, ter za Krajino in vidne kakovosti okolja.
(3) SEGMENT HRUP IN VIBRACIJE
Določena sta dva okoljska cilja, in sicer obremenjenost okolja s hrupom pod mejnimi dovoljenimi vrednostmi ter hitrost vibracij zaradi miniranj pri najbližjih objektih znotraj dopustnih mej glede na norme, za doseganje katerih se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
a) Med izvajanjem OPPN:
– pri gradnji se uporablja le mehanizacijo, ki ima znak CE z zajamčeno ravnijo zvočne moči in ima ustrezno ES izjavo o skladnosti z upoštevanjem predpisov, ki urejajo področje emisije hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– ob nakladanju tovornjaka z nakladačem se pazi, da ne prihaja do udarcev ob rob tovornjaka;
– obratovanje gradbišča je dovoljeno le v dnevnem času med 7. in 18. uro;
– hitrost vožnje v kamnolomu se omeji na 5 km/h;
– delavci, zaposleni ob viru hrupa, morajo obvezno uporabljati osebna zaščitna sredstva, če nivoja hrupa ni možno znižati z tehničnimi in kolektivnimi ukrepi in, če meritve hrupa na delovnem mestu pokažejo preseganje mejne vrednosti hrupa;
– miniranje se načrtuje tako, da je zagotovljena varnost najbližjih objektov in potek v skladu z rudarskim projektom. Upošteva se priporočene detonacijske polnitve, ter se uporabi takšno tehnologijo pridobivanja mineralne surovine, s katero bodo učinki miniranja (razmet, tresljaji in zračni udar) na okolico v okviru kriterijev, ki so določeni s tujimi standardi (DIN 4150 / nemški standard, ÖNORM S 9020 / avstrijski standard, SN 640 312a / švicarski standard).
b) V prvem letu izvajanja OPPN se izvedejo ponovne meritve vibracij zaradi miniranja na stavbi župnišča – Soteska 18 in na stanovanjski stavbi Soteska 46 ter sanirati morebitne poškodbe na objektih.
Med izvajanjem OPPN je potrebno spremljati ter izvajati:
– Ocenjevanje hrupa v naravnem in življenjskem okolju glede na zahteve predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju in prve meritve in obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje. Ocenjevanje hrupa je potrebno izvajati vsake tri leta, za kar je odgovoren upravljavec kamnoloma;
– število dovozov/odvozov na dan za potrebe kamnoloma, kar spremlja upravljavec kamnoloma;
– hitrosti vibracij pri najbližjih objektih, kar spremlja upravljavec kamnoloma.
(4) SEGMENT ZRAK
Določen je en okoljski cilj – emisije prahu (delcev PM(10)) zaradi delovanja kamnoloma pod mejnimi vrednostmi, za doseganje katerega se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
Med izvajanjem OPPN:
– zaradi preprečevanja prašenja na območju kamnolomu se hitrost transporta omeji na 5 km/h;
– v poletnem času se spremljajo vremenske razmere. V primeru napovedanega daljšega sušnega obdobja se zagotovijo potrebne količine vode, s katerimi se po potrebi zmanjšuje prašenje pri izvajanju del na območju plana – močenje kopa;
– za zmanjšanje prašenja ob dostopni cesti v kamnolom se priporoča redno vzdrževanje in čiščenje cest ter pranje koles kamionov pri izhodu iz kamnoloma. V primeru večjega transporta materiala v kratkem času in v suhem vremenu se dostopno pot tudi občasno poškropi z vodo. V primeru prevoza finih frakcij je v takih dneh potrebno tovor – pesek navlažiti ali pa pokriti;
– naprave naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam. Skladno z veljavnimi normativi morajo imeti vse naprave za mletje in drobljenje agregata ustrezne prašne lovilce. To velja tudi za vrtalne garniture (razen pri vrtanju, če je prisotna voda), drobilce in sita.
– za zmanjšanje prašenja po javni poti, se le-ta v celoti asfaltira;
– opraviti prve meritve emisij prašnih delcev (PM(10)) kamnoloma z upoštevanjem predpisov, ki urejajo področje emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja, prve meritve in obratovalni monitoring emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogoje za njegovo izvajanje;
– izvesti meritve imisij prašnih delcev pri najbližjih stanovanjskih objektih v sušnem obdobju ob maksimalni proizvodnji peska in transportu le-tega iz kamnoloma.
Med izvajanjem OPPN se spremlja emisije snovi (delcev PM(10)) iz kamnoloma. Monitoring se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja. Prve meritve in morebitni monitoring izvaja lastnik naprave.
(5) SEGMENT VODA
Določen je en okoljski cilj – dobro stanje voda, za doseganje katerega se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
a) Med izvajanjem OPPN:
– sprotno izvajanje tehnične in biološke sanacije v skladu z rudarskim projektom. Etaže in deli kamnoloma, kjer je eksploatacija končana, se sanirajo takoj po končani eksploataciji;
– začasno deponirana zemljina se skladišči tako, da se prepreči izpiranje in raznašanje le-te;
– redna kontrola lovilca olj in peskolova ter njihovo praznjenje / čiščenje po potrebi. Upravljavec zagotovi Poslovnik o obratovanju in vzdrževanju lovilca olj in vodenje obratovalnega dnevnika lovilca olj;
– fekalne vode se spelje v vodotesno večprekatno greznico primernih dimenzij brez iztoka ali v malo čistilno napravo, ter priključi na kanalizacijsko omrežje, ko bo to mogoče;
– nevarne snovi se hranijo skladno z določili predpisov o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi;
– nevarne snovi (olja, maziva) se skladiščijo nad lovilno posodo, katere volumen je večji od volumna nevarnih snovi, ki se nad lovilno posodo skladiščijo;
– transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali med gradnjo, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani;
– v primeru morebitnega onesnaženja z nevarnimi snovmi se: zavaruje lokacijo onesnaženja, obvesti pristojno inšpekcijo, center za civilno zaščito, gasilce in podobno, izvede posebne preventivne tehnične ukrepe za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja, začasno skladišči kontaminirano zemljino ali vodo ter jo v nadaljevanju preda pooblaščeni organizaciji.
b) Po končanem izkoriščanju in končani sanacije se varno odstrani objekte in naprave. Še, predvsem nevarne snovi in materiale, rezervoarje (rezervoar za gorivo) in mehanizacijo.
Med izvajanjem OPPN se spremlja stanje okolja, in sicer:
– kvaliteto odpadne vode na iztoku z analizo odpadne vode iz peskolova / lovilca olj;
– spremljanje dogodkov na območju eksploatacije na podlagi delovnega dnevnika (morebitna razlitja snovi, okvare strojev in poročilo o ukrepih ter uporabljena mehanizacija);
– spremljati in voditi poslovnik in obratovalni dnevnik lovilca olj.
(6) SEGMENT SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE
Med izvajanjem OPPN ni predvidene dodatne razsvetljave proizvodnega objekta. Če bi se na javni cesti do kamnoloma, ki poteka na relaciji z naseljem, uredila javna razsvetljava se med izvajanjem OPPN izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
– zagotoviti izbiro svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje, z upoštevanjem predpisov, ki urejajo področje mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(7) SEGMENT ODPADKI
Določen je en okoljski cilj – urejeno ravnanje z odpadki,za doseganje katerega se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
a) Med izvajanjem OPPN:
– odpadkov ni dovoljeno odlagati v naravno okolje;
– z zemljino, ki se jo odstrani z zgornje plasti tal v rudarskih prostorih, se ravna skladno s predpisi, ki urejajo obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in ravnanja z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin. Zemljina (npr. humus in manj kvalitetna zemlja za sanacijo) se lahko uporabi samo znotraj rudarskega prostora, in sicer v primeru, da je razvrščena kot nenevaren odpadek;
– za odpadno zemljino se naredi analiza glede na predpise, ki urejajo ravnanje z odpadki, da se ugotovi ali se le ta lahko razvršča kot nenevaren odpadek;
– nevarne odpadke (odpadna olja, maziva), ki nastajajo v kamnolomu, se ustrezno hranijo. Skladišči se jih nad lovilno posodo, katere volumen je večji od volumna nevarnih snovi, ki se nad lovilno posodo skladiščijo;
– povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem letu nastane najmanj 10 t odpadkov ali najmanj 5 kg nevarnih odpadkov, mora Ministrstvu za okolje in prostor dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi z upoštevanjem predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki;
– če v enem koledarskem letu nastane najmanj 150 t odpadkov ali najmanj 200 kg nevarnih odpadkov, se izdela načrt gospodarjenja z odpadki, ki ga investitor pripravi z upoštevanjem predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki;
– investitor v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki nevarne odpadke zbira ločeno v ustreznih posodah ali zabojnikih za posamezen odpadek ter uredi primeren prostor za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov in embalaže ter jih oddaja pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki;
– o uporabi zemeljskega izkopa (viški zemeljskih materialov) se zagotovi vodenje dnevnika. Dnevnik o uporabi zemeljskega izkopa se vodi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi;
– pošiljko odpadkov, ki jo imetnik odpadkov prepušča zbiralcu, ali oddaja odstranjevalcu, ali predelovalcu, mora spremljati evidenčni list. En evidenčni list zadrži prevzemnik odpadkov, drugega pa vrne povzročitelju odpadkov z upoštevanjem predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki. Evidenčne liste se hrani za obdobje pet let;
– zbiranje, začasno skladiščenje in prevoz nastalih odpadkov se izvede tako, da ni ogroženo človekovo zdravje, ter brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje in povzročili:
– čezmerno obremenitev voda, zraka, tal,
– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami,
– bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin ali
– škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih, ki urejajo varstvo narave in varstvo kulturne dediščine.
b) Med izvajanjem OPPN in v času sanacije:
– v primeru, da je za sanacijo površin potrebno pripraviti umetno zemljino (mešanje z drugimi zemeljskimi izkopi ali drugimi mineralno-mineralno organskimi odpadki se pridobi okoljevarstveno dovoljenje za vnos umetno pripravljene zemljine.
c) Po končanem izkoriščanju in končani sanacije se varno odstrani objekte in naprave, predvsem nevarne snovi in materiale, rezervoarje (rezervoar za gorivo) in mehanizacijo.
Investitor naj zagotavlja spremljanje kazalcev stanja okolja in količin nastalih odpadkov.
(8) SEGMENT TLA
Določen je en okoljski cilj – dobro stanje tal, za doseganje katerega se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
a) Med izvajanjem OPPN:
– sprotno izvajanje tehnične in biološke sanacije v skladu z rudarskim projektom. Etaže in deli kamnoloma, kjer je eksploatacija končana se sanirajo takoj po končani eksploataciji;
– začasno deponirana zemljina se skladišči tako, da se prepreči izpiranje in raznašanje le-te;
– z zemljino, ki se jo odstrani z zgornje plasti tal v rudarskih prostorih, se ravna skladno s predpisi, ki urejajo obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov. Zemljina se lahko uporabi samo znotraj rudarskega prostora za rekultivacijo v primeru, da je razvrščena kot nenevaren odpadek;
– za odpadno zemljino se naredi analiza glede na predpise, ki urejajo ravnanje z odpadki, da se ugotovi ali se le-ta lahko razvršča kot nenevaren odpadek;
– nevarne snovi se shranjujejo skladno s predpisi, ki urejajo skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah;
– nevarne snovi (olja, maziva), ki se uporabljajo v kamnolomu, se ustrezno hranijo. Skladišči se jih nad lovilno posodo, katere volumen je večji od volumna nevarnih snovi, ki se nad lovilno posodo skladiščijo;
– za preprečevanje erozije se ustrezno uredi odvodnjavanje voda ter izvaja takojšnja sanacija morebitnih erozijskih žarišč na območju kamnoloma;
– transportna vozila se v času mirovanja parkira na urejenih parkiriščih. V primeru, da bo investitor znotraj območja parkiral vozila in stroje, se znotraj območja urediti parkirišča v skladu s predpisi;
– v primeru morebitnega onesnaženja z nevarnimi snovmi se: zavaruje lokacijo onesnaženja, obvesti pristojno inšpekcijo, center za civilno zaščito, gasilce in podobno, izvede posebne preventivne tehnične ukrepe za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja, začasno skladišči kontaminirano zemljino ali vodo ter jo v nadaljevanju preda pooblaščeni organizaciji;
– za pretakanje goriva, dolivanje in menjavo olj v delovnih strojih je namenjeno pretakališče. Pretakanje goriva premične mehanizacije na območju kamnoloma, razen na pretakališču, ni dovoljeno.
b) Med izvajanjem OPPN in v času sanacije:
– v primeru, da je za sanacijo površin potrebno pripraviti umetno zemljino (mešanje z drugimi zemeljskimi izkopi ali drugimi mineralno-mineralno organskimi odpadki) se pridobi okoljevarstveno dovoljenje za vnos umetno pripravljene zemljine.
c) Po končanem izkoriščanju in končani sanaciji se varno odstrani objekte in naprave., predvsem nevarne snovi in materiale, rezervoarje (rezervoar za gorivo) in mehanizacijo.
Med izvajanjem OPPN se spremlja stanje okolja, in sicer:
– stanje in kvaliteto tal (onesnaženost, erozijska žarišča) na območju in v neposredni okolici območja OPPN;
– spremljanje dogodkov na območju eksploatacije na podlagi delovnega dnevnika (morebitna razlitja snovi, okvare strojev in poročilo o ukrepih ter uporabljena mehanizacija) zaradi morebitnega vpliva na poškodbo in onesnaženje tal.
(9) SEGMENT NARAVA
Širitev kamnoloma bo na pSCI Ajdovska planota vplivala kot povečana obremenitev okolja s hrupom in onesnaženje zraka s prašnimi delci. Vpliv bo prisoten predvsem v času miniranja, drobljenja kamna in transporta. Ker se obseg del v kamnolomu ne bo povečal, se tudi vplivi glede na obstoječe stanje ne bodo povečali.
Območje širitve predstavlja del življenjskega prostora kvalifikacijskih vrst velikega podkovnjaka in navadnega netopirja. Obratovanje kamnoloma jih bistveno ne moti in tudi ob širitvi predvidoma ne bo vplivalo na njihove življenjske navade. Vpliv na vrsti bo prisoten predvsem kot izguba dela prehranskega habitata, ki pa nima večjega pomena in ga lahko nadomestijo podobni habitati v okolici.
Migracijski koridor rjavega medveda ne bo prizadet. Ker migrira pretežno ponoči, hrup zanj ne bo moteč.
Vpliva na reko Krko in na območja povezana z njo ne bo. Prav tako širitev peskokopa ne bo vplivala na območje na desnem bregu reke Krke, s statusom SPA (Kočevsko-Kolpa), pSCI (Kočevsko) in EPO, ki predstavlja del osrednjega območja življenjskega prostora velikih zveri.
Po končani eksploataciji in sanaciji bo sčasoma pestrost habitatov na območju Ajdovske planote povečana. Ozki pasovi avtohtone vegetacije na terasah, in strme dolomitne skalnate stene bodo predstavljale potencialen habitat za naselitev številnih naravovarstveno pomembnih vrst.
Določena sta dva okoljska cilja:
– odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti in
– vzpostavitev avtohtone vegetacije.
Za doseganje ciljev se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
a) Med izvajanjem OPPN:
– umetno osvetljevanje negativno vpliva na populacije žuželk, netopirjev in nekaterih vrst ptic, zato se za osvetljevanje javnih površin uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno ali rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra. Svetilke naj bodo nepredušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke in usmerjene v tla brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
Morebitna javna osvetlitev se uredi v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja;
– v primeru najdbe mineralov ali fosilov se najditelj ravna po predpisih, ki urejajo področje ohranjanja narave. Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, z upoštevanjem predpisov o varstvu podzemnih jam;
– če investitor ali izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave, da pripravi usmeritve, izbere najprimernejši način varovanja (in-situ, ex-situ) ali pa zagotovi le natančno evidentiranje in dokumentiranje območja najdbe;
– po predhodnem dogovoru s pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot;
– na južnem obrobju se ohranja obstoječa vegetacijska bariera med cerkvijo in kamnolomom, ki blaži vplive dejavnosti na zatočišče porodniške kolonije vejicatih netopirjev (Myotis emarginatus), obenem pa predstavlja potencialno letalno pot;
– ob goloseku med pripravljalnimi deli se pazi, da se zavaruje gozdni rob in ne poškoduje korenin robnih dreves. Gozdni rob se izdela v trikotnem profilu. Širina varovalnega roba je najmanj ena višina dreves. V tem pasu se odstrani visoko drevje, pusti pa podrast.
b) Med izvajanjem sanacije:
– pri zatravitvi in pri zasajanju etažnih ravnin kot tudi brežin se uporablja lokalno značilne grmovne in drevesne vrste, ki so značilne tudi za habitatni tip termofilnih mešanih gozdov listavcev (mali jesen, črni gaber, vrba, cer, brek, skorš in ustrezne grmovne vrste: brogovita, češmin, kalina, srobot, rumeni dren in avtohtone zelnate rastline) znotraj posebnega varstvenega območja Natura 2000. Na strmih etažnih brežinah so zaželene tudi avtohtone hitro rastoče plezalke. Zasajanje se izvaja na predhodno dovolj debelo nasuto in utrjeno humusno podlago.
Zasaditve se izvaja čim prej po izvedbi posega, da se prepreči naselitev invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na degradirana tla;
– Biološka sanacija etažnih ravnin – polic in brežin: Police se izdatno prekrije z avtohtono kamnolomsko jalovino in humusom ter intenzivno posadi z drevesnimi in grmovnimi vrstami. Drevesa se sadi na boljša tla proti pazduhi terase, grmovnica pa bolj proti robu terase, kjer so razmere slabše in od koder bodo lažje semenile, ter osvajale neporaščene brežine. V pazduhi pod brežino in na robu nad njo se zasadijo plezalke, ki lahko delno prerastejo brežino in jo tako zakrijejo. V brežini se uporabi tudi eventualne žepe za saditev zeliščnic ali grmovnic, ter eventualno tudi posebne ukrepe – zatravitev brežine s primesjo semena drevnine. Gostota zasaditve je približno 4000 sadik na hektar ali grmovnica / drevo na približno vsakih 2,5 m2. Na celotnem območju je zasaditev mešana, ker je obstojnejša in manj občutljiva. Naravna in umetna ozelenitev naj poteka kombinirano. Dajanje prednosti eni ali drugi ni priporočljivo, saj lahko zmanjša uspeh rekultivacije. Listavci se zaščitijo s tulci ali mrežami (višina 1,2 m), iglavci pa s premazom vršičkov. Izbiro drevesnih in grmovnih vrst se prepusti gozdarskemu strokovnjaku, prav tako nadzor nad izvajanjem saditvenih del. Ker bodo rezultati biološke obnove vidni šele čez nekaj let, se izvajati tak način pridobivanja, ki omogoča sprotno sanacijo, spremljanje rezultatov in izvedbo eventualnih potrebnih popravkov;
– Biološka sanacija zaključne – osnovne etažne ravnine: Za vnos zemeljskih izkopov ali umetno pripravljene zemljine v ali na tla veljajo določila predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov. Pridobiti pa je potrebno tudi ustrezno dovoljenje po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki (postopek R10). Za uporabo kamnolomske jalovine ne veljajo določila predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
c) Pred izvedbo OPPN se pridobi okoljevarstveno soglasje za širitev kamnoloma.
Med izvajanjem OPPN se spremlja izvedbo in uspešnost biološke sanacije etaž in osnovnega platoja. Za to je zadolžen upravljavec kamnoloma. Priporočljivo je sodelovanje z območnim gozdarskim zavodom.

(1) Pri miniranju v kamnolomu se je potrebno držati veljavnih predpisov, norm in standardov za tovrstna dela. Miniranje se izvaja le v času obratovanja kamnoloma in mora biti načrtovano tako, da je zagotovljena varnost najbližjih objektov pred razmetom miniranega materiala in zračnim udarnim valom (detonacijo).
(2) Med obratovanjem kamnoloma mora nosilec pravice izkoriščanja izvajati naslednje ukrepe za varstvo ljudi, živali in okolja:
– vrh kamnoloma, kjer obstaja možnost padca čez rob brežine, zavarovati z žično ograjo višine min. 1,2 m in 5 m od roba, jo opremiti z barvnimi zastavicami in s tem povečati vidnost ter opremiti s kovinskim obeski, ki odganjajo divjad,
– z zemeljskim nasipom iz jalovine zavarovati območja, kjer je varovanje začasno zaradi nadaljnje eksploatacije,
– prostor neposredno pred čelom fronte napredovanja zgornje etaže kamnoloma očistiti podrasti, da ni privlačen za živali,
– na vseh dostopnih poteh postaviti opozorilne table z opisom nevarnosti padca v globino in zaradi miniranja.
(3) Lokacija OPPN ne sodi v območje, ki bi bilo ogroženo zaradi poplav in visoke podtalnice, erozije ter različnih plazov.

(1) Kamnolom ni požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu potrebno upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije in zahteve.
(2) Ob objektih morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara, skladno s predpisi o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
(3) V neposredni bližini prostorov, v katerih utegne izbruhniti požar ali v katerih so shranjene vnetljive snovi, morajo biti nameščeni ustrezni aparati za gašenje požarov in opozorilne table.
(4) Za omejitev hitrega širjenja požara v stavbah morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali in proizvodi, ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja z zadostnim številom evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
(5) Vsi delovni stroji, kompresorji, nakladalniki, bagri, kamioni, pogonski agregati, transformatorji morajo prav tako biti opremljeni z ustreznimi gasilnimi aparati. S slednjimi in s protipožarnim orodjem se opremi tudi skupne prostore, kakor tudi prostore za predelavo (mobilno napravo).
(6) Oprema za gašenje mora biti delavcem lahko dostopna, enostavna za uporabo in, kjer je to potrebno, tudi zavarovana pred mehanskimi poškodbami in toploto. Označena in kontrolirana mora biti skladno s predpisi.
(7) Izdelan mora biti protipožarni načrt. Zaposleni morajo biti poučeni o nevarnosti požara, z ukrepi za zmanjšanje nevarnosti, pravočasnimi ukrepi za odkrivanje in obveščanje o požaru, učinkovitem in varnem gašenju ter poteh za umik.
(8) V skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom v naravnem okolju, je v določenem letnem času (sušnem obdobju), prepovedano sežiganje grmičevja in kmetijskih ostankov izven urejenega kurišča. Isto velja tudi za ostanke papirne in kartonske embalaže uporabljenih razstrelilnih sredstev.
(9) Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom in, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter druge tovrstne predpise.

(1) Pri urejanju območja je potrebno upoštevati VIII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) in projektni pospešek tal (0,175 g), ki velja na tem območju za trdna tla.
(2) Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani v skladu z določili predpisov, ki urejajo mehansko odpornost in stabilnost objektov.
(3) Pri miniranju je potrebno upoštevati veljavne predpise za tovrstna dela, ki urejajo področje:
– eksplozivov in pirotehničnih izdelkov, skupaj z navodili proizvajalcev;
– prevozov nevarnega blaga;
– zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in tehnične ukrepe za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, ter za izvajanje drugih rudarskih del;
– tehničnih in varnostnih zahtev, obrazcev ter evidenc za eksplozive in pirotehnične izdelke;
– strokovne usposobljenosti za delo z eksplozivi.
(4) Upoštevati je potrebno tudi določila tujih standardov za zagotovitev potresne varnosti pri razstreljevanju, ki med drugim omejujejo hitrosti vibracij na, in ki med razstreljevanjem v naselju Soteska (še posebej na stanovanjskem objektu Soteska 20) ne smejo biti presežene.

(1) Načrt parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo območja OPPN, parcel in pridobivalnega prostora, vključno s tabelo zakoličbenih točk (koordinat), je prikazan na grafičnem načrtu 11 – Načrt parcel in tehnični elementi za zakoličbo.
(2) Parcela kategorizirane javne poti predstavlja obstoječe prometne površine, ki so hkrati tudi javno dobro.
(3) Pri določanju in urejanju parcel so možna odstopanja, če so v skladu z določili 41. člena odloka.

(1) Predvideno je oblikovanje etaž na desetih nivojih, sočasna sanacija z zazelenitvijo ter končno zaprtje kamnoloma. Najvišje tri etaže se saniral v petih letih.
(2) Predvidene so tri faze izkoriščanja in sanacije kamnoloma, v skladu z določili 10. člena odloka:
– 1. faza – Pripravljalna dela;
– 2. faza – Tehnološki postopek pridobivanja – odkopna metoda;
– 3. faza – Tehnična in biološka sanacija 2. in 3. faza sta predvideni sočasno – eksploatacija in sprotna sanacija z določenim zamikom, in sicer od zgoraj navzdol in od severa proti jugu.

Znotraj območja OPPN so poleg odstopanj navedenih v odloku dopustna še naslednja odstopanja:
– tolerance na predpisane kote etaž so ±100 cm v vertikalni smeri in ±200 cm v horizontalni smeri, če so posegi še znotraj obstoječega in predvidenega pridobivalnega območja kamnoloma;
– dovoljena so odstopanja od določitve dostopnih poti na etaže;
– pri trasi obstoječe javne poti je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru zaradi lastništva, ni pa dovoljeno zmanjšati predvidene širine vozišča;
– pri komunalno-energetski infrastrukturi je možno odstopanje od potekov tras, lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke rešitve ali če bi ovirali morebitne nove posege v kamnolomu.

Poleg vseh obveznosti, ki so navedene, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor še naslednje:
– v času obratovanja zavarovati kamnolom tako, da ne ogroža neposredne okolice (postavitev zapornice in opozorilnih tabel, zavarovanje kamnoloma z zemeljskimi nasipi ali z ograjo);
– zagotoviti varen promet ter nemotene dovoze in dostope do vseh obstoječih (sosednjih) objektov in zemljišč ter nemoteno energetsko-komunalno oskrbo obstoječih objektov v času izvajanja del;
– zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja (hrup, zrak, prometne površine …);
– pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti zakoličbo elektro vodov in naprav, ter zagotoviti nadzor (najmanj sedem dni pred pričetkom) pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav;
– vso elektroenergetsko infrastrukturo (morebitne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je potrebno projektno obdelati v skladu s smernicami, soglasjem za priključitev, veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti upravno dokumentacijo.

Po zaključku obratovanja kamnoloma in končani sanaciji se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo in uporabijo določbe veljavnega OPN.

Do uveljavitve OPPN se v območju urejanja vrši obstoječa dejavnost v skladu z določili Odloka o ureditvenem načrtu za peskokop Soteska (Uradni list RS, št. 17/96).

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati, v območju urejanja tega OPPN, določila Odloka o ureditvenem načrtu za peskokop Soteska (Uradni list RS, št. 17/96).

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor.

OPPN je stalno na vpogled na Oddelku za komunalo in urejanje prostora Občine Dolenjske Toplice.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.