Na podlagi 19. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1 UPB1; Uradni list RS, št. 39/06, 49/06, 66/06, 112/06, 33/07, 57/08, 70/08 in 108/09), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS UPB2; Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10 in 84/10), 17. člena Zakona o prekrških (ZP UPB8; Uradni list RS, št. 29/11 in 43/11), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS Uradni list RS, št. 33/93, 30/98, 127/06, 38/10 in 57/11) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00, 5/03, 57/06, 47/10 in 90/11) je Občinski svet Občine Krško na 18. seji dne 13. 9. 2012 sprejel

(1) Ta odlok določa pogoje in način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Krško.
(2) Ta odlok določa pravice in obveznosti Občine Krško, uporabnikov in izvajalca javne službe pri opravljanju javne službe.

Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Izvajalec javne službe je fizična ali pravna oseba, ki se ji podeli koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe – koncesionar (v nadaljevanju izvajalec).
2. Komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
3. Padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
4. Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
5. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.
6. Komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
7. Mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
8. Industrijska čistilna naprava je čistilna naprava za industrijsko odpadno vodo ene ali več naprav, v katerih poteka isti ali več različnih tehnoloških procesov. Če se industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, je industrijska čistilna naprava namenjena predčiščenju industrijske odpadne vode.
9. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50 %, merjeno s kemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK).
10. Čistilna naprava padavinske odpadne vode je naprava za fizikalno, kemijsko ali fizikalno-kemijsko obdelavo padavinske odpadne vode zaradi zmanjševanja njene onesnaženosti.
11. Greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode v katerem se la-ta v pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje z infiltracijo v zemljo.
12. Nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
13. Obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
14. Populacijski ekvivalent (v nadaljevanju PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
15. Neobdelano blato je blato iz obstoječih greznic in blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni napravi.
16. Obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim odstranjevanjem. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave blata, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, kakor so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija in podobno, s katerim se doseže:
– učinek stabilizacije blata v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, in
– ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali odstranjevanja obdelanega blata v skladu s predpisi, ki urejajo uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
17. Območje izvajanja javne službe je območje občine Krško.
18. Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katera uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
19. Javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in jo zagotavlja občina.
20. Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in poteka do revizijskega jaška. Tudi v primeru, da je lokacija revizijskega jaška na javnem dobrem, vzdrževanje interne kanalizacije bremeni uporabnika.
21. Priključek je spoj med interno kanalizacijo in revizijskim jaškom oziroma javno kanalizacijo, s katerim se uporabnik priklaplja na javno kanalizacijo. Izgradnja in vzdrževanje priključka je breme uporabnika.
22. Revizijski jašek je mesto priklopa enega ali več uporabnikov na javno kanalizacijo.
23. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode. Na primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov.
24. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na primarno omrežje.
25. Javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema po Uredbi je končni iztok iz javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem.
26. Izvajalec javne službe upravlja z javnim kanalizacijskim omrežjem.
27. Območje poselitve je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
28. Vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
29. Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
30. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
31. Ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje, skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
32. Obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno oz. uporabno dovoljenje, skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
33. Usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za odtočno cevjo namenjen shranjevanju in gnitju blata izdelan iz neprepustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato ali odpadno vodo (v nadaljevanju usedalnik blata).
34. Uporabnik javne kanalizacije je lastnik stavbe, najemnik stavbe ali druga oseba, ki uporablja stavo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda.
35. Merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadne vode.
36. Tehnični pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Krško, je pravilnik, ki detajlneje ureja tehnična vprašanja odloka in ga sprejme Občinski svet.

(1) Javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode obsega naslednje naloge:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,
– prevzem komunalne odpade vode in blata iz nepretočnih greznic, premičnih suhih stranišč, MKČN,
– čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi,
– zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelava ocen obratovanja za MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh.
(2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo, razen izrecno navedenih v prejšnjem odstavku, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(3) Izvajalec javne službe to dejavnost izvaja na podlagi pogodb, ki jih individualno sklene z lastnikom ali lastniki stavbe, pri kateri nastajajo padavinske odpadne vode.
(4) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic, premičnih suhih stranišč in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi najmanj enkrat na 3 (tri) leta,
– prevzem blata iz obstoječih greznic najmanj enkrat na 3 (tri) leta,
– prevzem blata iz MKČN pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na 3 (tri) leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.
(5) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka.

(1) Padavinsko vodo je potrebno odvajati neposredno v naravne odvodnike (vodotoke) ali s ponikanjem v tla.
(2) Padavinske vode, ki so tako onesnažene, da se na podlagi določb podzakonskih aktov ne smejo odvajati neposredno v vodotoke ali na ponikanje, mora lastnik ali upravljavec površin primerno zajeti in očistiti ter jih speljati v vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo.
(3) V primeru, če se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, za kar mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje upravljavca, se za plačilo odvajanja uporabljajo določila tega odloka, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, s tem, da se tarifa obračuna na podlagi velikosti površine, s katere se padavinska voda odvaja.

Uporabniki javne službe so lastniki oziroma najemniki oziroma posestniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in upravljavci javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe.

Koncesionar dejavnosti gospodarske javne službe deloma ali v celoti ne sme prenesti na tretje osebe, morebitna notranja razmerja med koncesionarjem in tretjimi osebami pa na razmerje do koncedenta in uporabnikov nimajo pravnega učinka.

Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z Uredbo, izvajalec pa skladno s predpisi izvaja javno službo na navedenem območju občine Krško, skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju Program), ki ga izdela skladno z Uredbo in objavi na spletni strani podjetja.

Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Krško se prostorsko zagotavlja:
– v čistilni napravi za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja;
– v MKČN zmogljivosti od 50 do 2.000 PE za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja in z njimi upravlja izvajalec javne službe;
– v obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki.

Ravnanje z blatom iz in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja v čistilni napravi Vipap.

(1) S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljevanju kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
(2) Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vzdrževanje katastra ureja koncesijska pogodba.
(3) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Krško in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika.
(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).
(5) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičeni interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
(6) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
(7) Izvajalec ima javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po tem odloku, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti.
(8) V okvir javne službe iz 3. člena sodi tudi izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na javnem kanalizacijskem omrežju ter investicijsko vzdrževanje.

(1) Izvajalec ima javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom:
– k prostorsko ureditvenim načrtom oziroma drugim prostorskih aktom;
– k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja;
– za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje;
– za posege v prostor v varovalnem območju javnega kanalizacijskega omrežja;
– za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči;
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
(2) Izvajalec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
(3) Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije, če je tako določeno s predpisi.
(4) Koncesionar je projektne pogoje za izdajo soglasij oziroma soglasje dolžan predhodno uskladiti z Občino.

(1) Dokumentacija za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije je določena v Tehničnem pravilniku.
(2) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s zapisnikom le-te predati v last občini.

Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.

(1) Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– objekti in naprave vakuumske kanalizacije,
– male komunalne čistilne naprave velikosti najmanj 50 PE,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski jarki, prevzeti v najem in upravljanje izvajalca).
(2) Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec.
(3) Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije.
(4) Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14-ih dni po izvedenih del.

(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika,
– nepretočna greznica,
– obstoječa greznica,
– MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– priključek,
– interna kanalizacija.
(2) Interna kanalizacija s priključkom mora biti izvedena tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture.
(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek. Naprave in objekte iz tega člena odloka upravlja in vzdržuje lastnik objekta na svoje stroške.

(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev; komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo. Za objekt, ki je oskrbovan s pitno vodo iz javnega vodovoda je na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija obvezna priključitev.
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode dolžan vgraditi MKČN ali nepretočno in neprepustno greznico.
(3) Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna v primeru, da uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo, ki je bila izgrajena tri leta pred izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja in predana v uporabo skladno s predpisi.
(4) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobneje so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi.
(5) Izvajalec mora lastnika objekta v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku dvanajstih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(6) V kolikor je zaradi globine obstoječe kanalizacije priklop na javno kanalizacijsko omrežje možen samo z internim prečrpališčem komunalne odpadne vode ga je lastnik objekta dolžan izvesti na lastne stroške.
(7) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
(8) Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi in v soglasju za priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(9) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
(10) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.

(1) Merilno mesto je objekt na priključku uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti, kolikor je to zahtevano v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom.
(2) Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
(3) Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta:
1. voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta,
2. dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika,
3. dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter
4. izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav.

Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka.

(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi ko so izpolnjeni vsi pogoji in pridobljeno soglasje izvajalca.
(2) Lastnik je dolžan vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.

Vsa dela pri graditvi priključkov nadzira izvajalec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec oziroma s strani izvajalca pooblaščena oseba. Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje izvaja izvajalec na stroške uporabnika.

Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). Glede fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških lastnosti ne smejo spreminjati kakovosti vode. Material, iz katerega so izdelane cevi in jaški, naj se izbere glede na namen, obtežbo, hidravlične zahteve, kemijsko odpornost, abrazijo in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno 50 let. Uporabljeni materiali morajo ustrezati evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku.

V mešani sistem že zgrajene javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok. V primeru že zgrajenih mešanih kanalizacijskih sistemov pa je odvajanje dopustno, v kolikor kapaciteta kanalizacijskega omrežja dopušča odvajanje.

(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma nepretočne greznice v skladu z veljavno Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah in Uredbo o emisiji snovi (Uradni list RS, št. 47/05 in spremembe) in Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Dodatno obdelavo odpadne vode je treba izvesti z ustrezno membransko filtracijo ali dodatno obdelati na drug način do takšne stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri, ki so predpisani za komunalne čistilne naprave. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije; za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(3) Skladno z Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah izvajalec na stroške uporabnika izdela obratovalni monitoring oziroma za naprave do zmogljivosti 50 PE izdela oceno obratovanja, ki se izdela po zakonsko predpisanem navodilu in na zakonsko predpisanem obrazcu v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitornigu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11).
(4) Ob izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in spremembe),
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– skladnost male komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh,
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(5) Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene obratovanja kot storitev javne službe potrdi Občinski svet na predlog izvajalca v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih GJS varstva okolja.

Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata ter odpadne komunalne vode iz greznic in MKČN na celotnem območju občine v obsegu in rokih, določenih v 3. členu tega odloka. Izvajalec pripravi načrt Programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Program) v skladu z veljavno zakonodajo.

(1) Velikost obstoječe greznice ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata.
(2) Pogostost praznjenja obstoječe greznice za posameznega uporabnika določi izvajalec v Programu odvajanja in čiščenja na podlagi prostornine usedalnika blata in v skladu z veljavno uredbo (najmanj enkrat na tri leta).

(1) Izvajalec je dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode najprej obvestiti. Kolikor praznjenje ni izvedeno v roku 8-ih dni po dogovorjenem terminu, izvajalec uporabnika v skladu z veljavno uredbo obvesti pisno s povratnico najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške, razen stroškov ravnanja z blatom, ki jih izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.
(5) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi izvajalec.

Blato iz obstoječih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža na sprejem v čistilno napravo Vipap. Odlaganje blata iz MKČN v okolje je določeno v predpisu, ki ureja uporabo blata v kmetijstvu.

Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in obveznosti:
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, skladno z veljavno uredbo;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture;
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in MKČN;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
– izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno uredbo;
– na poziv Občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih;
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence;
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje;
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
– izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN;
– izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku;
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov;
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih;
– izvajati druge obveznosti tega odloka.

(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
(2) Investitor v obnovo javne kanalizacije je občina. S tem odlokom Občina pooblašča izvajalca javne službe za izvedbo in nadzor obnovitvene investicije v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo v imenu in za račun občine (v tujem imenu in za tuj račun).
(3) Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.
(4) Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
(5) V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
(6) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.

(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju občine Krško, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih, če želi obveznost plačila storitev javne službe prenesti na najemnika.
(2) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno projektno dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca;
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena;
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– vzdrževati obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN;
– izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih odpadnih vod;
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine;
– omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode;
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN;
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako, kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, ter od datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika;
– plačevati stroške storitev javne službe;
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(3) Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca.
(4) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov.

(1) Uporabnik javne kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
(2) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
(3) O rezultatih meritev onesnaženosti industrijske odpadne vode (zajema tudi obratovalni monitoring ali prve meritve) je uporabnik dolžan obveščati izvajalca najmanj enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
(4) Uporabnik javne službe je dolžan izvajalcu posredovati podatke o vgrajenih čistilnih napravah in iz okoljevarstvenega dovoljenja.

(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah v trasi kanalizacije izvajati dela pod nadzorom izvajalca GJS.

Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, ko le-ta ni izvedel vseh potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive vplive na življenje in zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine.

Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov.

(1) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za objekte, ki so priključeni na javni kanalizacijski sistem;
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, vezane na nepretočne greznice;
– storitve, vezane na obstoječe greznice in MKČN.
(2) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode preko števca porabe pitne vode.

Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se na računu prikazujejo ločeno.

(1) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno pitno vodo. Plačila uporabnikov za storitve javne službe so lahko različna za različne kategorije uporabnikov ali za različne namene uporabe (gospodinjstvo, ostali izven gospodinjski nameni, posebne kategorije gospodarskih subjektov).
(2) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, je izražena v kom/mesec ali v m3/mesec dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda. Cena storitve je lahko preračunana na enakomerne časovne intervale v okviru rokov, določenih z veljavno uredbo ali se določi na podlagi m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja in vključuje stroške prevzema blata in ravnanja z blatom.
(3) Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode, se količina odpadnih voda določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 124/04 in spremembe) (normirana poraba po DN 13 ali 0,15 m3 na osebo na dan).
(4) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin (ki niso večje kot 100 m2) se na območju občine Krško šteje kot javna služba. Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe in utrjeno površino, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
(5) Obračunano količino padavinske odpadne vode lahko izvajalec v primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin pri uporabniku zmanjša za največ 50 %.
(6) Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom.
(7) Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode so stroški, skladni s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.

(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju.
(2) Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, se uporabnikom zaračuna v kom/mesec in so lahko preračunani na enakomerne časovne intervale v okviru rokov, določenih z veljavno uredbo ali na osnovi dejanske porabe pitne vode, izražene v m3/mesec v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju.
(4) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno. Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se zaračunava za zasebne utrjene površine, ki niso večje od 100 m2 in ki pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna in padavinska odpadna voda iz streh.
(5) Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 15-ih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila.

Cene storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z določili tega odloka in skladno z zakonskimi predpisi o določanju cen komunalnih storitev v Republiki Sloveniji, potrjuje pa jih Občinski svet občine.

(1) Uporabniki so dolžni plačati stroške storitev javne službe glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo. Obveznost plačila nastane tudi z dnem, ko je potekel rok za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno v obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno vodo.

(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko izvajalec prekine dobavo vode.
(2) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v 8 dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu. Izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode.

(1) Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih:
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije,
– priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem izvajalca ali je izveden brez soglasja izvajalca,
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj kanalizacijski priključek,
– uporabnik ravna v nasprotju z določili Tehničnega pravilnika,
– uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode,
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– uporabnik se ne priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka,
– uporabnik ne opusti greznice skladno s 14. členom tega odloka,
– če uporabnik ne plača računa skladno s pogoji predhodnega člena,
– če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo.
(3) Dobava pitne vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku izvajalca.
(4) Izvajalec lahko prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku izvajalca.
(5) Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadnih voda za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.

(1) Kolikor izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna naprava v okvari ali je ugotov­ljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare.
(2) Plačila storitev javne službe se za obdobje od nastanka do odprave okvare na internem omrežju deloma ali v celoti oprosti uporabnik, ki izkaže, da je prišlo do okvare internega omrežja, voda pa ni odtekla v kanalizacijo.

Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojen Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica.

(1) Pravna oseba izvajalca javne kanalizacije se kaznuje z globo 1.000,00 EUR:
– če ne izpolnjuje obveznosti iz prve, druge, četrte, pete, šeste, osme, devete, trinajste, petnajste, šestnajste alineje 28. člena tega odloka;
– če dopusti priključitev uporabnika na javno kanalizacijo brez izdanega soglasja za priključitev na podlagi prvega odstavka 16. člena tega odloka;
– če prekine dobavo vode v nasprotju z 42. členom tega odloka.
(2) Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek iz tega člena kaznuje z globo 400,00 EUR.

Fizična oseba – uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 400,00 EUR:
– če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto ali dvanajsto alinejo 30. člena tega odloka;
– če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi odstavek, 16. člen).

(1) Pravna oseba – uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 2.500,00 EUR:
– če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, petnajsto ali šestnajsto alinejo 30. člena tega odloka;
– če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi odstavek, 16. člen).
(2) Odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 400,00 EUR.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v občini Krško (Uradni list RS, št. 34/07 in 45/09).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.