Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12 in 111/13) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 10. seji 19. 10. 2015 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine Ljubljana – arheološko najdišče Prule, EŠD 29688 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

Spomenik obsega parcele številke: 8/2, 8/4, 8/5, 8/7, 8/8, 8/9, 8/10, 8/11, 8/12, 8/13, 8/14, 12/6, 12/7, 12/8, 12/9, 12/10, 12/11, 12/12, 12/13, 12/14, 12/15, 13/1, 13/4, 13/6, 13/7, 13/8, 13/9, 13/11, 13/13, 13/14, 13/16, 13/17, 13/18, 13/20, 13/21, 13/22, 13/23, 13/24, 13/26, 13/27, 13/29, 13/30, 13/31, 13/32, 13/33, 13/34, 13/35, 13/36, 13/37, 13/38, 13/39, 13/40, 13/41, 13/42, 13/43, 13/44, 13/45, 13/46, 13/47, 13/48, 13/49, 13/50, 13/51, 13/52, 13/53, 13/54, 13/55, 13/56, 13/57, 13/58, 13/59, 13/60, 13/61, 13/62, 13/63, 13/64, 13/65, 13/66, 13/67, 13/68, 13/69, 13/70, 13/71, 13/72, 13/73, 13/74, 13/76, 13/77, 13/78, 13/79, 13/80, 13/81, 22/5, 22/6 – del (Janežičeva cesta med Prijateljevo ulico in cesto Prule), 22/7 – del (cesta Prule med Zvonarsko ulico in Privozom), 22/8, 22/10, 22/11, 22/13, 22/20, 22/21, 22/22, 22/26, 22/30, 22/31, 22/32, 22/34, 22/35, 22/36, 22/39, 22/40, 22/41, 22/42, 22/43, 22/44, 22/45, 22/46, 22/47, 22/48, 22/49, 22/50, 22/51, 22/52, 22/53, 22/54, 22/55, 22/56, 22/57, 22/58, 22/59, 22/60, 22/61, 22/62, 22/63, 22/64, 22/65, 22/66, 22/67, 22/68, 22/69, 22/70, 22/71, 22/72, 22/73, 22/74, 22/75, 22/77, 22/78, 22/79, 22/80, 22/81, 22/82, 22/83, 22/84, 22/85, 22/86, 22/87, 22/88, 22/89, 22/101, 22/102, 22/103, 22/104, 22/105, 22/106, 23/12, 23/13, 23/14, 23/15, 23/17, 23/19, 23/20, 23/21, 23/25, 23/26, 23/27, 23/28, 23/29, 23/30, 23/31, 23/33, 23/34, 23/36, 23/39, 23/40, 23/45, 23/46, 23/47, 23/48, 23/60, 23/63, 23/65, 23/66, 23/69, 23/70, 23/71, 23/72, 23/73, 23/74, 23/75, 23/76, 23/79, 23/80, 23/81, 23/82, 23/83, 23/84, 23/85, 23/86, 23/87, 23/90, 23/91, 23/92, 23/93, 23/94, 23/97, 23/98, 23/104, 23/105, 23/106, 23/107, 23/108, 23/109, 23/110, 23/111, 23/112, 23/113, 23/143, 23/144, 23/145, 23/146, 23/147, 23/154, 23/155, 23/156, 23/157, 23/158, 23/159, 23/160, 23/161, 23/162, 23/163, 23/164, 23/165, 23/166, 23/167, 23/168, 23/169, 23/170, 23/171, 25/4, 25/6, 25/7, 25/10, 25/12, 25/13, 25/14, 25/15, 25/19, 25/20, 25/22, 25/23, 25/27, 25/28, 25/29, 25/30, 25/31, 25/35, 25/36, 25/37, 25/39, 25/46, 25/47, 612/9 – del (Zvonarska ulica med cesto Prule in Prijateljevo ulico), 612/17, 618/1 – del (Gruberjevo nabrežje od Špice do Prijateljeve ulice) in 674, vse k. o. 2677 – Prule.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena: Delno raziskano območje na Špici potrjuje najstarejšo in prvo stalno naselbino na območju Ljubljane, datirano v pozno bakreno dobo oziroma v sredino 3. tisočletja pr. n. št. Na lokaciji Tribuna in na drugih posameznih točkah na Prulah je bila odkrita protourbana naselbina z urejeno infrastrukturo, datirana na konec bronaste dobe in v starejšo železno dobo oziroma v čas od 11. do 6. st. pr. n. št. Območji Prul in pobočja Grajskega griča sta bili znova poseljeni v mlajši železni dobi oziroma v predrimski dobi od 3. do sredine 1. st. pr. n. št. Naselbino so sestavljale tlakovane ulice in lesene hiše. Konec 1. st. pr. n. št. in v začetku 1. st. n. št. se je na širšem območju lokacije Tribuna nahajal večfazni rimski vojaški tabor z bivalnimi in pomožnimi objekti, obzidjem z obrambnima jarkoma in vodnimi napravami.

Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: vse arheološke ostaline, to so vse stvari in vsakršni sledovi človekovega delovanja iz preteklih obdobij na površju, v zemlji in vodi, katerih ohranitev in preučevanje prispevata k odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem, za katere sta glavni vir informacij arheološko raziskovanje ali odkritja in za katere je mogoče domnevati, da so pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let in da imajo lastnosti dediščine.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

– podreditev vseh posegov varovanju vrednot in sestavin iz prejšnjega člena in njihovi prezentaciji;

– prepovedane so rabe, ki dejansko ali potencialno lahko poškodujejo arheološke plasti, spreminjajo arheološki kontekst ali spreminjajo okoljske dejavnike, pomembne za njihovo ohranitev;

– v primeru odkritja kakovostno ohranjenih in izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati na kraju samem (»in situ«) ali jih primerno vključiti v objekt javnega interesa ali jim poiskati drugo ustrezno lokacijo za prezentacijo;

– v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haaške konvencije.

Po predhodnih arheoloških raziskavah so možni:

– gradnja infrastrukturnih objektov ali komunalnih vodov;

– novogradnja ter rekonstrukcija, dozidava in nadzidava obstoječih objektov;

– na Špici je dopustna tudi gradnja delno zaprte pergole, pritličnega paviljona in dveh servisnih objektov (za rečna plovila in javne sanitarije);

– posegi (rekonstrukcija, zamenjava, vzdrževanje ipd.) na infrastrukturi na obstoječih trasah in v obstoječih gabaritih;

– ureditve zunanjih površin v obstoječih gabaritih ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.

Zaradi izjemnih ostankov bakrenodobnega kolišča na območju parcele št. 25/14, k. o. 2677 – Prule, in ostankov protourbane železnodobne naselbine na parcelah št. 13/32 in 674, obe k. o. 2677 – Prule, se območji določita za arheološki rezervat, na katerem velja naslednji varstveni režim:

– prepovedano je posegati v zemljišče na način, ki utegne poškodovati najdišče (npr. odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, postavljati reklamne table in znamenja), razen tistih posegov, ki so namenjeni vzdrževanju objektov, varnosti, usmerjanju in obveščanju o spomeniku;

– prepovedano je postavljati objekte trajnega značaja, dopustna je le postavitev otroških igral in urbane opreme ter začasnih objektov;

– prepovedane so novogradnje vseh vrst objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, dopustni so posegi (rekonstrukcija, zamenjava, vzdrževanje ipd.) na infrastrukturi na obstoječi trasah in v obstoječih gabaritih;

– prepovedano je graditi novo podzemno infrastrukturo, razen izjemoma zaradi posegov, ki so nujni za ohranjanje spomenika;

– prepovedano izvajati rabe prostora, ki škoduje varovanim elementom spomenika;

– nepooblaščenim osebam je prepovedano iskanje arheoloških ostalin in uporaba tehničnih sredstev za te namene ter pobiranje površinskih arheoloških najdb;

– v zemljišče se posega izjemoma, in sicer v procesu znanstvenih raziskav;

– poseg, ki je v interesu znanstvenih raziskav, mora biti omejen na minimum.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Zavod s kulturnovarstvenimi pogoji kot pogoj za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja določi obveznost oprave predhodnih arheoloških raziskav. Rezultati predhodnih arheoloških raziskav lahko pomenijo spremembo projekta posega.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika lokalnega pomena na parcelah, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega odloka.

Meje spomenika so določene na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavna dela tega odloka, hranita zavod in Mestna občina Ljubljana.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.