Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/10 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) ter 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15) je Občinski svet Občine Kamnik na 16. seji dne 5. 10. 2016 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju zazidalnega načrta B8 – Zg. Perovo
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta B8 – Zg. Perovo (Uradni list RS, št. 97/99 in 52/06) v nadaljevanju: »Odlok«, se v 1. členu dopolni z novim drugim odstavkom, ki se glasi:
»Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7455 v juliju 2014.«
V 2. členu se za besedama »Zazidalni načrt« doda »in njegove spremembe in dopolnitve«.
Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi:
»Sestavni deli sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta so:
I. Besedilo odloka |
II. Grafični del, ki vsebuje naslednje grafične načrte: |
1. | Izsek iz Občinskega prostorskega načrta | M 1:5000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Katastrski in geodetski načrt z območji sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta | M 1:1000 |
3.2. | Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč | M 1:1000 |
3.3. | Prikaz površin namenjenih javnemu dobremu | M 1:1000 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev | |
4.1. | Ureditvena situacija z zunanjo ureditvijo | M 1:1000 |
4.2.1 | Značilni prerezi prostorske enote P3 | M 1:1000 |
4.2.2 | Značilni prerezi prostorskih enot P1, P2, P4 in P6 | M 1:1000 |
4.3 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:1000 |
4.4 | Prometno tehnična situacija in idejna višinska regulacija | M 1:1000 |
III. Priloge
1. Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Občine Kamnik
2. Strokovne podlage in posebni elaborati
3. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
4. Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta
5. Povzetek za javnost.«
V 3. členu se doda novi četrti do trinajsti odstavek, ki se glasi:
»Območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta zajema več območij – prostorskih enot in obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi št. 840/2, 840/3, 840/13, 840/16, 840/18, 847/1, del 847/2, 847/3, del 847/5, 847/6, 849/4, 849/13, 886, 893, 899/8, 900/4, 900/11, 900/12, 900/6, 904/59 in 1476/8, k.o. Kamnik.
Skupna velikost območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je 20.082 m2.
Prostorska enota P1 zajema območji P1a in P1b:
P1a: zemljišča s parcelnimi št. 847/1, del 847/2, 847/3, del 847/5 in 847/6, k.o. Kamnik, se nadaljuje po vzhodni in južni meji zemljišča s parcelno št. 847/2, k.o. Kamnik, ter južni in zahodni meji zemljišča s parcelno št. 847/6, k.o. Kamnik. Meja se nadaljuje po zahodni meji zemljišča s parcelno št. 849/5, k.o. Kamnik, kjer se zalomi, prečka zemljišči s parcelnimi št. 849/5 in 847/1, k.o. Kamnik, ter se vrne v izhodišče po vzhodni meji zemljišča s parcelno št. 847/1, k.o. Kamnik.
P1b: zemljišča s parcelnimi št. 840/2, 840/3, 840/13, 840/16 in 840/18, k.o. Kamnik, meja območja poteka po zunanjih robovih zemljišč s parcelnimi št. 840/3, 840/13, 840/16 in 840/18, k.o. Kamnik.
Prostorska enota P2 zajema zemljišče s parcelno št. 904/59, k.o. Kamnik, meja območja poteka po zunanjem robu zemljišča.
Prostorska enota P3, P5, C1 in C2 zajema zemljišča s parcelnimi št. 886, 893 in 1476/8, k.o. Kamnik, meja območja poteka po zunanjih robovih teh zemljišč.
Prostorska enota P4 zajema zemljišča s parcelnimi št. 849/4, 849/13, k.o. Kamnik, meja območja poteka po zunanjih robovih teh zemljišč.
Prostorska enota P6 zajema zemljišča s parcelnimi št. 899/8, 900/4, 900/11, 900/12, 900/6, k.o. Kamnik, meja območja poteka po zunanjih robovih teh zemljišč.
Meja območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Gradnja komunalne infrastrukture in priključkov na komunalno infrastrukturo poteka po zemljiščih s parcelnimi št. 840/10, 840/11, 840/15, 840/19, 844/6, 847/4, 847/5, 847/7, 883/5, 883/14, 884/1, 885/14, 885/15, 885/16, 898/16, 900/7, 900/8, 900/9, 901/16, 904/78, 904/5, 904/36, 904/59, 1476/7, 1476/9, 1476/10, 1476/11, 1476/17, 1482/7, 1506/1, k.o. Kamnik.
Prometne ureditve na obstoječih cestah zajemajo zemljišča s parcelnimi št. 883/14, 883/17, 884/1, 884/11, 884/12, 898/34, 898/16, 898/22, 899/9, 900/7, 904/5, 1476/7, 1476/10, 1476/17, k.o. Kamnik.«
V 1. točki 4. člena se v prvem odstavku beseda »devet« nadomesti z besedo »deset« in številka »9« s številko »10«.
V 1. točki 4. člena odloka se drugi odstavek spremeni tako, da se po novem glasi:
»S2 – vključuje 18 obstoječih individualnih objektov in 23 novih individualnih stanovanjskih objektov, od tega 3 x tip B, 6 x tip C, 2 x tip C1, 2 x tip D, 1 x tip A1, 1 x tip E in 1 x tip F, 6 x tip M in 1 x tip N.«
V 1. točki 4. člena odloka se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»S3 – vključuje 29 obstoječih individualnih objektov in 6 novih individualnih stanovanjskih objektov, od tega 4 x tip “plomba” in 2 x tip L.«
Na koncu 1. točke 4. člena se dodata nova odstavka, ki se glasita:
»S10 – vključuje 11 stanovanjskih objektov; od tega 2 x tip G, 2 x tip K, 2 x tip H, 2 x tip I in 3 x tip J.
Vsi predvideni objekti, razen v prostorski enoti P4, morajo biti enostanovanjske stavbe.«
V 2. točki 4. člena odloka se na koncu druge alineje za sklop M2 podpičje črta in doda besedilo », ter objekt družbene oziroma poslovne dejavnosti;«.
Na koncu 3. točke 4. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Javna površina z oznako OI v prostorski enoti P3 znotraj sosedstva S10 vključuje igralni park s klopmi, igrali za manjše otroke ter ustrezno avtohtono vegetacijo. Obsega del zemljišč s parcelnimi št. 893, 886 in 1476/8, k.o. Kamnik in meri 141 m2.«
Na koncu 4. točke 4. člena se dodata nova odstavka, ki se glasita:
»Površina, namenjena javnemu dobru v sosedstvu S10 je prostorska enota C1, ki predstavlja novo dostopno cesto. Obsega dele zemljišč s parcelnimi št. 886, 893 in 1478/8, k.o. Kamnik in meri 1081 m2.
Površina, namenjena javni rabi, v sosedstvu S10 je prostorska enota C2, ki predstavlja novo dostopno cesto. Obsega del zemljišča s parcelno št. 886, k.o. Kamnik in meri 486 m2.«
V 5. členu se doda nov dvanajsti do sedemnajsti odstavek, ki se glasi:
»V prostorski enoti P5 so dopustni hidrotehnični posegi. Ohraniti je treba vegetacijski pas ob potoku Krajček, na brežini pod cesto Pot v Rudnik pa je treba ob izvedbi podporne konstrukcije v največji možni meri ohraniti obstoječo vegetacijo. Na zahodnem robu sosedstva S10 se ne sme posegati v obstoječi jarek, vegetacijo ob jarku pa se ohrani.
Gradnja objektov v sosedstvu S10 je dovoljena pod pogojem, da objekti ne poslabšujejo geološko geotehničnega stanja na območju in objektih severno od sosedstva S10.
Za temeljenje objektov in geotehnične ureditve za gradnjo objektov v sosedstvu S10 je treba upoštevati naslednje pogoje:
– objekti naj bodo temeljeni v/na kompaktnih plasteh skrilavega glinovca oziroma na saniranih temeljnih tleh po odstranitvi zgornje plasti osnovnega materiala – na nasipu, zgrajenem iz kamnitega materiala, vgrajenega v plasteh ob ustrezni komprimaciji na predhodno očiščeni in stopničeni hribinski osnovi. V primerih, ko odstranitev sloja zaradi debeline ni smiselna ali možna, se izvede objekte na pilotih,
– pred izvedbo zemeljskih del za temeljenje objektov neposredno pod cesto Pot v Rudnik je treba začasno zavarovati izkopne brežine na zalednem delu proti cesti. Pri predvideni globini izkopov se za zavarovanje predvideva izvedbo mikropilotnih sten ali sten iz uvrtanih zagatnih profilov ustrezne globine temeljenja oziroma vpetja v hribino. Ob sanaciji ceste Pot v Rudnik se za zaščito lahko uporabi tudi podporno konstrukcijo za sanacijo nasipa te ceste,
– v fazi izdelave projektne dokumentacije za posamezne objekte je treba izvesti geotehnične raziskave lokacije vsakega objekta ob upoštevanju geološko geotehničnih pogojev neposredno na lokaciji objekta v prostoru,
– posebno pozornost je treba posvetiti načrtovanju in izvedbi drenažnega sistema celotnega območja sosedstva S10. Izkopi za izvedbo drenažnega sistema morajo segati v nivo kote temeljenja objektov ali planuma sanacije temeljnih tal. Odvod precejnih talnih vod se kontrolirano spelje v potok Krajček. Pred gradnjo objektov v sosedstvu S10 je treba ob gradnji javne infrastrukture izvesti ureditev drenažnega sistema v potok Krajček in preurediti vse obstoječe pritoke zalednih vod v območje sosedstva S10,
– večje posege pri izvedbi cestnega priključka na obstoječo cesto Pot v Rudnik je treba ustrezno varovati,
– pri izvedbi zemeljskih del in sanacije temeljnih tal se naj uporabi lažja gradbena mehanizacija.
Potrebni ukrepi za zagotovitev ustreznih geološko geotehničnih razmer na širšem območju Poti v Rudnik:
– brežino nad objekti s hišno številko od Pot v Rudnik 15 do Pot v Rudnik 23 je treba neodvisno od novogradenj v sosedstvu S10 in ostalih novogradenj sanirati oziroma zaščititi odkopano območje pred površinsko erozijo, kot je predvideno za že izvedeno sanacijo nad delom brežine (zemljišče s parcelno št. 898/29, k.o. Kamnik) v poročilu "Poročilo o erozijski ogroženosti in stabilnosti pobočja na lokaciji »Na jasi 20, 1241 Kamnik«", GEOKO, št.: EP-K-II/5/2012, maj 2012,
– območje cestnega telesa Poti v Rudnik severno od objektov tipa H in K v sosedstvu S10 med dostopno potjo do sosedstva S10 in objektom s hišno številko Pot v Rudnik 17 na zemljišču s parcelno št. 896/3, k.o. Kamnik, je nestabilno oziroma se nahaja v fazi lezenja oziroma drsenja cestnega telesa in glinastega pokrova pod njim po kamniški podlagi preperelega skrilavca, kar je rezultat neustrezne izvedbe cestnega nasipa. Cestni nasip je treba zaradi sedanjega stanja sanirati ne glede na gradnjo v sosedstvu S10, smiselna pa je takšna sanacija, da posegi v pobočje ob izgradnji načrtovanih objektov v sosedstvu S10 ne bodo vplivali na premike saniranega cestnega nasipa in pobočja nad njim. Nestabilni del cestnega telesa Poti v Rudnik se sanira tako, da bodo zagotovo preprečeni nadaljnji horizontalni premiki cestnega telesa in pobočja za njim. Sanacijo se izvede z izgradnjo podporne konstrukcije na južnem robu cestnega nasipa med dostopno potjo v sosedstvo S10 in objektom s hišno številko Pot v Rudnik 17 na zemljišču s parcelno št. 896/3, k.o. Kamnik, ki mora biti načrtovana in izvedena skladno z določili veljavnega slovenskega standarda za geotehnično projektiranje SIST EN 1997-1:2005. V peti nasipne brežine pod predmetnim odsekom ceste se po celotni dolžini izvede zaledno drenažo, na zalednem delu ceste (severno od Poti v Rudnik) pa se izvede ali globoke drenaže ali podaljšanje opornega zidu hodnika za pešce v dolžini približno 35 m. S podanimi ukrepi oziroma zavarovanji se popolnoma loči območja obstoječih objektov in prometne/komunalne infrastrukture od območja sosedstva S10. Posamezne nosilne elemente podporne konstrukcije je potrebno dimenzionirati na kritično projektno stanje z upoštevanjem najbolj neugodnega nivoja talne vode, ki se ga določi na osnovi rezultatov opazovanj in vpliva izkopov za objekte na pobočju pod predmetnim odsekom ceste. Sanacijo Poti v Rudnik je treba izvesti čim prej oziroma najkasneje pred pričetkom gradbenih del za gradnjo objektov v sosedstvu S10,
– vsak investitor mora za potrebe izdelave PGD in PZI projektne dokumentacije ter izvedbo podporne konstrukcije za sanacijo Poti v Rudnik, novih objektov v sosedstvu S10 in za sanacijo brežine nad objekti s hišno številko od Pot v Rudnik 15 do Pot v Rudnik 23 opraviti še nadaljnje projektne geološko-geomehanske preiskave za potrebe načrtovanja podporne konstrukcije in temeljenja objektov oziroma določitve natančnih geološko geotehničnih ukrepov, pri čemer se kontinuirano spremlja in odčitava podatke iz vrtin, ki so že izvedene na terenu. Pred pričetkom del za projektiranje PGD projektov za sanacijo Poti v Rudnik je treba za natančnejšo opredelitev obsega nestabilnega območja Poti v Rudnik vgraditi še dodatni inklinometer v območju profila P5 (zahodno od dostopne ceste v območje sosedstva S10). V PGD in PZI projektni dokumentaciji je treba za posamezne referenčne objekte ob Poti v Rudnik in Na jasi predpisati načrt monitoringa oziroma spremljanja stanja obstoječih objektov za ugotavljanje morebitnih vplivov gradnje na objekte.
Vsa dela v zvezi s temeljenjem posameznih objektov, izvedbo drenaž in priključka na cesto Pot v Rudnik za gradnjo objektov v sosedstvu S10 ter sanacijo brežine nad objekti s hišno številko od Pot v Rudnik 15 do Pot v Rudnik 23 in odseka ceste Pot v Rudnik med dostopno potjo do sosedstva S10 in objektom s hišno številko Pot v Rudnik 17 se morajo izvajati ob ustreznem geomehanskem nadzoru, ki bo v primeru odstopanja dejanskega stanja, ugotovljenega ob izvedbi, od stanja, predvidenega s projektno rešitvijo, podal navodila za nadaljnje delo.
Načrtovani geološko geotehnični ukrepi, ki jih je treba upoštevati za sanacijo Poti v Rudnik in gradnjo objektov v sosedstvu S10, so navedeni v teh strokovnih podlagah oziroma študijah:
– Preliminarno geotehničino poročilo o pogojih temeljenja stanovanjskih objektov soseske B8 – Zgornje Perovo, razširitev naselja na parcelo štev.: 893, k.o. Kamnik, Spring Martin Vrabec s.p., Ljubljana, št. 27/11 z dne 20. 7. 2011,
– Geotehnično mnenje o vplivu načrtovane gradnje objektov v območju B8 (5,6) Zgornje Perovo na obstoječe objekte, SLP d.o.o., Ljubljana, št. GEO045-01-2013 PEROVO KAMNIK OBMOCJE B8.doc, avgust 2013,
– 1.0 Elaborat – geološko geotehnično mnenje, sprememb in dopolnitve zazidalnega načrta B8 – Zgornje Perovo, Gprocom d.o.o., Maribor, št. 1501/2014, januar 2014.
– Vmesno poročilo o izvajanju obratovalnega monitoringa o vplivih načrtovane novogradnje zazidalnega območja B8 – Zgornje Perovo na obstoječe objekte, Gprocom d.o.o., Maribor, št. 1536/2014, maj 2014,
– Poročilo o izvajanju opazovalnega monitoringa o vplivih načrtovane novogradnje zazidalnega območja B8 – Zgornje Perovo na obstoječe objekte, za obdobje do 21. 6. 2014, Gprocom d.o.o., Maribor, št. 1536-1/2014, julij 2014,
– Geotehnično mnenje o pričakovanih vplivih izgradnje stanovanjskih objektov v območju B8 (5 in 6) Zgornje Perovo na obstoječe objekte locirane nad obravnavanim območjem, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Inštitut za geotehniko, prof. dr. Stanislav Škrabl, št. 17-SŠ/14 z dne 28. 5. 2014.«
V 6. členu se pri podnaslovu »Ostali objekti« za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Nova stavba v prostorski enoti P4 mora biti postavljena v liniji plastnic terena in vzdolžno z njimi, v odmiku 10,0 m od obstoječega objekta. Tlorisna dimenzija je 24,0 x 13,0 m. Višinski gabarit novega objekta je največ K+P+M, višina nove stavbe ne sme presegati višine slemena obstoječe stavbe. Nova stavba mora z obstoječo tvoriti enovito arhitekturno in oblikovno celoto, objekt pa ne sme izstopati v prostoru. Fasade nove stavbe morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom. Za barve fasad se lahko uporabi odtenke bele barve ali svetlih zemeljskih tonov. Fasade se lahko kombinira z lesom, kamnom ali drugimi podobnimi materiali. Streha nove stavbe mora biti dvokapnica z naklonom enakim naklonu strehe obstoječe stavbe. Strešina mora biti izvedena v kritini temne barve. Nova stavba se lahko poveže z obstoječo s povezovalnim traktom, ki naj bo tlorisno zamaknjen v smeri plastnic terena. Zaledje objekta, ki se dviguje proti kapelici, mora biti izvedeno v naklonu in zatravljeno, dopustno je delno zasutje objekta oziroma izvedba opornih zidov ali drugih vertikalnih nosilnih elementov do višine 1,4 m. Pri posegih v travnik med novo stavbo in kapelico je treba zagotoviti, da se ne bodo poslabšale stabilitetne in geološko geomehanske značilnosti zaledja, pri čemer se lahko morebitne zaščitne ukrepe izvaja le na oddaljenosti največ 2,0 m od novega objekta.«
Dosedanji drugi do deveti odstavek postanejo tretji do deseti odstavek.
V tretjem odstavku 6. člena se piko črta in doda besedilo: », razen za objekta tip L, ki imata ravno streho.«.
V 6. členu se doda novi enajsti do trinajsti odstavek, ki se glasi:
»Tip L je predviden za nagnjen teren. Gabarit K+P. Tlorisna dimenzija je 22,0 x 7,5 + 16,0 x 7,0 m. Streha mora biti izvedena v kritini temne barve oziroma ozelenjena, višina zgornjega ustroja urejene strehe objekta na zemljišču parc. št. 900/6 in 900/12, k.o. Kamnik mora biti max. na višini 394,50 nmv, objekta na zemljišču parc. št. 900/4 in 900/11, k.o. Kamnik mora biti max. na višini 395,00 nmv. Strehe garaže oziroma nadstrešnic morajo biti ravne, z minimalnim naklonom največ 6° skrite za vencem.
Tip M je predviden za raven ali nagnjen teren. Gabarit K+P+M. Tlorisna dimenzija je 9,0 m × 12,0 m. Nadstrešnice nad parkirnimi mesti so lahko ob objektu ali samostojne, tlorisna dimenzija je 5,0 x 6,0 m z največjo višino 3,0 m. Biti morajo kovinske ali lesene ter enotno oblikovane.
Tip N je predviden za nagnjen teren. Gabarit K+P+M je strmini prilagojen s kletjo, ki je na spodnji strani dostopna s ceste – uvoz v garaže, na zgornji strani pa vkopana. Tlorisna dimenzija je 7,3 × 20,5 m.«.
Za 6.a členom se doda nov 6.b člen, ki se glasi:
»Ne glede na določbe 6. člena veljajo za sosedstvo S10 glede pogojev za arhitektonsko oblikovanje določbe, navedene v nadaljevanju tega člena.
Oblikovni princip ter izbor materialov in barv morata biti za vse objekte v posamezni prostorski enoti usklajena.
Fasade novih stavb morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali. Za barve fasad se lahko uporabi odtenke bele, sive ali barve drugih svetlih zemeljskih tonov. Prepovedane so močne – sintetične barve (kot na primer rdeči, modri, rumeni, oranžni, rožnati, vijolični, zeleni odtenki in podobni). Fasade se lahko kombinira z lesom, kamnom ali steklom ali drugimi podobnimi materiali. V primeru izvedbe alternativnih virov energije, so deli fasad stavb lahko prekriti s kolektorji oziroma sončnimi celicami v ravnini fasade.
Strehe novih stavb morajo biti ravne in ozelenjene. Strehe se lahko uporabljajo tudi kot terase. V tem primeru so lahko pohodne in lesene. Strešni napušči niso dovoljeni.
Nadstrešnice nad parkirnimi mesti in nad vstopi v stavbe morajo biti kovinske ali lesene ter enotno oblikovane. Strehe nadstrešnic so ravne, z minimalnim naklonom največ 6° skrite za vencem.
Tipi objektov:
Objekt TIP G
Tlorisne dimenzije: 9,5 m × 13,0 m,
BTP: do 250 m2,
etažnost: do K+P, v nivoju pritličja je dovoljena izvedba nadstreška, v nivoju kleti je znotraj gradbenih meja nadstreška dovoljena izgradnja shrambe.
Objekt TIP K
Tlorisne dimenzije: 9,0 m × 9,0 m,
BTP: do 230 m2,
etažnost: do K+P, v nivoju ureditve vhoda v objekt je dovoljena izvedba nadstreška, pod tem nivojem je znotraj gradbenih meja nadstreška dovoljena izgradnja shrambe.
Objekt TIP H
Tlorisne dimenzije: 9,0 m × 9,0 m,
BTP: do 230 m2 brez kleti,
etažnost: do P+1N; v nivoju pritličja je dovoljena izvedba nadstreška.
Objekt TIP J
Največje tlorisne dimenzije: 13,5 m × 16,7 m,
BTP: do 350 m2 brez kleti,
etažnost: do K+P+T.
Terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe in neposredno pod ravno streho. BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod vencem stavbe.
Objekt TIP I
Tlorisna dimenzija je 9,2 m × 13,0 m,
BTP: do 250 m2 brez kleti,
etažnost: do K+P+1N.«
V 7. členu se pri podnaslovu »Oporni zidovi« na koncu doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določila prejšnjih odstavkov je na območjih, ki jih ureja ta odlok, dovoljena postavitev opornih zidov na lokacijah, označenih v grafičnih prilogah, tako da segajo največ 0,5 m nad koto zgornjega urejenega terena. Vsaj 50 % površine opornega zidu mora biti ozelenjene.«
V 7. členu se pri podnaslovu »Prizidave, nadzidave« za prvim stavkom drugega odstavka doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Na stanovanjskem objektu na zemljiščih s parcelno št. 840/2 in 840/18, k.o. Kamnik, so dopustna le vzdrževalna dela.«
V 7. členu se pri podnaslovu »Prizidave, nadzidave« v četrtem odstavku »Določila prvega in drugega odstavka pri tem naslovu ne veljajo za sosedstvo S9 – Dobrava« črta pika in doda besedilo: »in določila pri tem naslovu ne veljajo za sosedstvo S10.«.
V 7. členu se podnaslov »Pomožni objekti« spremeni v »Nezahtevni in enostavni objekti«.
V 7. členu se besede »pomožni« (v vseh sklonih) spremenijo v »nezahtevni in enostavni« v istih sklonih.
V 7. členu se pri podnaslovu »Nezahtevni in enostavni objekti« doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Na območju, ki ga ureja ta odlok, je dopustna gradnja teh enostavnih in nezahtevnih objektov:
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave površine do vključno 20 m2,
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje do višine 1,5 m, grajene ograje niso dopustne,
– rezervoarji za vodo prostornine do vključno 100 m3,
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– samostojna parkirišča,
– vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje – samo bazeni in ribniki,
– pomožni komunalni objekti.«
Drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.
V tretjem odstavku se besedilo »na območju, ki ga ureja ta odlok« zamenja z besedilom »v sosedstvu S9 – Dobrava«.
V zadnjem odstavku 7. člena se za besedo ograj doda besedilo »in podpornih zidov« in številka »2« nadomesti s številko »1,5«.
Na koncu 7. člena se doda stavek: »Višina enostavnih in nezahtevnih objektov je lahko največ 3,5 m.«
V petem odstavku 8. člena se za besedami »V sosedstvu S9 – Dobrava« doda besede »in sosedstvu S10«.
Za drugim odstavkom 9. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Za dovoz v območje sosedstva S10 je treba odsek povezovalne ceste (Pot v Rudnik) z oznako »d« preurediti v glavno dostopno cesto. Uredi se novo križišče K6. Odsek ceste z oznako »d« se kot prednostna podaljša v sosedstvo S10 (odsek C1). Obstoječ odsek povezovalne ceste proti vzhodu, ki se slepo zaključuje, se na nov odsek C1 priključuje kot podrejena prometnica.«
Tretji do šesti odstavek postanejo četrti do sedmi odstavek.
V novem četrtem odstavku 9. člena se na koncu stavka doda: »in glavna dostopna cesta “d” v sosedstvo S10, ki ima širino 5,0 m in enostranski pločnik 1,25 m«.
V novem petem odstavku 9. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Križišče K3 se za potrebe umirjanja prometa uredi z dvignjeno ploščadjo v višini 12 cm.«
Za novim sedmim odstavkom se dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
»Uvoze na posamezne parcele je treba izvesti preko poglobljenega robnika v širini 3,5 m.
Uvoz na zemljišče s parcelno št. 884/2, k.o. Kamnik, je treba izvesti iz ceste Pot v Rudnik iz severovzhodne strani.«
Sedmi, osmi in deveti odstavek postanejo deseti, enajsti in dvanajsti odstavek.
Na koncu 9. člena se dodata trinajsti in štirinajsti odstavek, ki se glasita:
»Gradnja novo predvidenih objektov v sosedstvu S10 se lahko začne šele, ko se izvede pločnik na cestah Pot na Dobravo in Pot v Rudnik od ceste v sosedstvo S9 do ceste C1 ter uredi križišči K3 in K6. V času gradnje je treba za izboljšanje prometne varnosti začasno omejiti hitrost na Poti v Dobravo in na Poti v Rudnik, dopustni pa so tudi drugi začasni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti. Ukrepi morajo biti sestavni del PGD in PZI projektne dokumentacije.
Za ureditev novih ali preureditev obstoječih cestnih priključkov obravnavanega planskega območja na državno cesto, si je treba pridobiti pogoje in soglasje Direkcije RS za ceste. V ta namen bo treba predložiti dokumentacijo, kot jo predpisuje veljavna zakonodaja ter po postopku, predpisanem v Pravilniku za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (Uradni list RS, št. 7/12).«
Za 9.a členom se doda nov 9.b člen, ki se glasi:
»Ne glede na določbe 9. člena, veljajo v sosedstvu S10 glede pogojev za prometno urejanje določbe, navedene v nadaljevanju tega člena:
Glavna dostopna cesta »d« (Pot v Rudnik) se podaljša v sosedstvo S10 (cesta C1).
Na obstoječem odseku povezovalne ceste »d« zahodno od križišča K6 je treba na severnem robu vozišča urediti hodnik za pešce v širini 1,25 m.
Na obstoječem odseku povezovalne ceste »d« vzhodno od križišča K6 je treba na južnem robu vozišča urediti hodnik za pešce v širini 1,4 m.
Povezovalna cesta Pot na Dobravo se podaljša proti vzhodu vse do priključka na cesto C1. Cesta je v odseku mimo zemljišča s parcelno št. 885/13, k.o. Kamnik, prekinjena za motorni promet. Nov odsek ceste (odsek C2) je zasebna površina, ki jo lahko v celotnem odseku koristijo pešci.
Profili
Nov odsek – severni odsek ceste C1
1,6 m – hodnik za pešce
6,0 m – asfaltirano vozišče
0,75 m – bankina
Nov odsek – vzhodni odsek ceste C1
3,5 m – asfaltirano vozišče
2,0 m – prometno mešana površina (pešec, ustavljanje in srečevanje vozil) tlakovana z granitnimi kockami
Pot na Dobravo – nov odsek C2
3,5 m – asfaltirano vozišče
2,0 m – prometno mešana površina (pešec, ustavljanje in srečevanje vozil) tlakovana z granitnimi kockami
Obstoječ odsek povezovalne ceste »d«, zahodno od križišča K6
5,0 m – asfaltirano vozišče
1,25 m – hodnik za pešce
Obstoječ odsek povezovalne ceste »d«, vzhodno od križišča K6
3,5 m – asfaltirano vozišče
1,4 m – hodnik za pešce
Dovoz za komunalna vozila je predviden z javne poti C1.
Mirujoči promet
Na vsaki gradbeni parceli je treba urediti vsaj dve parkirni mesti pod nadstrešnico ali v osnovnem objektu.
Za ureditev brežin na severnem delu ceste C1 in delu obstoječe povezovalne ceste »d« vzhodno od križišča K6 so dopustni tudi drugi gradbeno tehnični ukrepi.«
Za 10.a členom se doda nov 10.b člen, ki se glasi:
»Ne glede na določbe 10. člena, veljajo za objekte v prostorskih enotah P1a, P1b, P2, P3, P4 in P6 glede pogojev za komunalno urejanje določbe, navedene v nadaljevanju tega člena.
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v ureditvenem območju so:
– novi objekti znotraj območij sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta morajo biti priključeni na obstoječo in predvideno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so lahko objekti priključeni še na elektronsko komunikacijsko omrežje. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov;
– praviloma morajo vsi vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati usklajeno;
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe okoljske, energetske in elektronske komunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov;
– poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovanih s temi spremembami in dopolnitvami zazidalnega načrta, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po teh spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture;
– pred gradbenimi posegi je treba načrtovati in zagotoviti ustrezno varovanje obstoječih komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov.
Komunalne in energetske ureditve so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.3 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
Kanalizacija
Na obravnavanem območju je obstoječe kanalizacijsko omrežje zgrajeno v mešanem sistemu. Potrebno je izvesti sanacijo obstoječega kanalizacijskega omrežja po projektu »Zasnova komunalne ureditve območja Perovo – hidravlična študija, Ekologika d.o.o. Celje, št. projekta PRO K 12303, avgust 2012«.
Odpadna komunalna voda iz načrtovanih objektov v prostorskih enotah P1a, P1b, P2 in P6 se preko načrtovanih hišnih priključkov odvaja direktno v obstoječe kanalizacijsko omrežje po cesti Pot v Rudnik in Pot na Dobravo.
Odpadna komunalna voda iz načrtovanega objekta v prostorski enoti P4 se preko načrtovanega hišnega priključka odvaja direktno v obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki poteka vzhodno od regionalne ceste R1 – 1359 Duplica–Kamnik.
Odpadna padavinska voda iz načrtovanih objektov P1a, P1b, P2 in P6 se odvaja v obstoječe kanalizacijsko omrežje po cesti Pot v Rudnik in Pot v Dobravo. Odpadna padavinska voda iz načrtovanega objekta v prostorski enoti P4 se odvaja v obcestni jarek ob regionalni cesti R1 – 1359 Duplica–Kamnik. Za zagotovitev nemotenega delovanja obstoječega kanalizacijskega sistema je dovoljeno odpadno padavinsko vodo odvajati s časovnim zamikom oziroma šele potem, ko se pretok v kanalizacijskem omrežju po padavinah umiri tako, da se vodo pred odvodom v javno kanalizacijsko omrežje začasno zadrži. Za padavinsko vodo s strešin objektov je treba zato urediti sisteme zajemanja ter začasnega zadrževanja in shranjevanja te vode znotraj parcel posameznih načrtovanih objektov z zmogljivostjo vsaj 4 m3 tako, da bo možno to vodo ponovno uporabiti tudi v objektih ali njihovi okolici.
Za odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode iz prostorskih enoti P3 in P5 je treba zgraditi novo javno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu. Nova kanalizacija za odpadno komunalno vodo se prek črpališča priključi na obstoječe kanalizacijsko omrežje po cesti Pot v Rudnik. Črpališče je predvideno ob cesti C1, južno od ceste Pot v Rudnik. Do črpališča mora biti omogočen dostop s komunalnim vozilom. Črpališče mora biti dimenzionirano tako, da v času padavin in v času, dokler se pretok v kanalizacijskem omrežju ne umiri, deluje le v omejenem obsegu. Črpališče mora biti izvedeno tako, da bodo preprečeni morebitni okoljski vplivi (hrup, smrad itd.).
Odpadno padavinsko vodo iz načrtovanih objektov v prostorskih enotah P3 in P5 ter padavinsko vodo s Poti v Rudnik, ki se steka v prostorski enoti P5 in P3, se prek novega javnega kanalizacijskega sistema za odpadno padavinsko vodo odvaja v potok Krajček. Javna kanalizacija za odpadno padavinsko vodo v prostorskih enotah P3 in P5 mora omogočati zadrževanje najmanj 60 m3 padavinske vode pred iztokom v potok. Padavinske vode iz prostorskih enot P3 in P5 se ne sme odvajati na obstoječi kanalizacijski sistem. Za padavinsko vodo s strešin objektov je treba pred odvodom v javno kanalizacijsko omrežje za odpadno padavinsko vodo urediti sisteme zajemanja ter začasnega zadrževanja in shranjevanja te vode znotraj parcel posameznih načrtovanih objektov z zmogljivostjo vsaj 4 m3 tako, da bo možno to vodo ponovno uporabiti tudi v objektih ali njihovi okolici.
Pred priključitvijo odpadne komunalne vode iz načrtovanih objektov v prostorskih enotah P3 in P6 mora biti izvedena rekonstrukcija (korekcija nivelete) odseka obstoječega kanalizacijskega omrežja v križišču cest Pot na Dobravo in Pot v Rudnik (v bližini dostopne ceste do sosedstva S9) ter čiščenje odseka kanala po Poti v Rudnik, na katerega se priključuje odpadna voda iz območij P3 in P6 skladno s projektom »Zasnova komunalne ureditve območja Perovo – hidravlična študija, Ekologika d.o.o. Celje, št. projekta PRO K 12303, avgust 2012«.
Vodovod
Načrtovani objekti v prostorskih enotah P1a, P1b, P2 in P6 se priključijo na obstoječe vodovodno omrežje PE 110 mm po cesti Pot v Rudnik in PE 90 mm po cesti Pot na Dobravo.
Načrtovani objekt v prostorski enoti P4 se priključi na obstoječe vodovodno omrežje PE 140 mm, ki poteka vzhodno od regionalne ceste R1 – 1359 Duplica–Kamnik.
Za oskrbo načrtovanih objektov v prostorskih enotah P3 in P5 s pitno in požarno vodo je treba zgraditi nov vodovod, ki se navezuje na obstoječi vodovodi PE 110 mm po cesti Pot v Rudnik. Na novem vodovodnem omrežju je treba predvideti vgradnjo hidrantov.
Elektroenergetsko omrežje
Prek prostorskih enot P1b in P2 poteka obstoječi srednje napetostni 20 kV kablovod Bakovnik, ki oskrbuje TP 20/0,4 kV Zgornje Perovo. Pri gradnji je treba obstoječi 20 kV kablovod ustrezno zaščititi pred mehanskimi poškodbami.
Prek prostorske enote P1a poteka nadzemni nizkonapetostni vod iz TP 20/0,4 kV Zgornje Perovo. Pred pričetkom gradnje se vod preuredi oziroma prestavi izven vplivnega območja gradnje. Dopustna je izvedba v podzemni ali nadzemni izvedbi.
Preko prostorske enote P1b potekajo obstoječi nizkonapetostni kabli iz TP 20/0,4 kV Zgornje Perovo, preko prostorske enote P4 pa iz TP 20/0,4 kV Perovo.
Nizkonapetostne kable se prestavi izven vplivnega območja gradnje objektov.
Napajanje načrtovanih objektov P1a, P1b, P2 in P6 z električno energijo se predvidi iz TP 20/0,4 kV Zgornje Perovo, načrtovani objekt območja P4 pa iz TP 20/0,4 kV Perovo.
Za napajanje objektov v prostorskih enoti P3 z električno energijo je treba zgraditi nov nizkonapetostni vod iz obstoječe TP 20/0,4 kV Zgornje Perovo. Novi kabel se delno položi v obstoječo kabelsko kanalizacijo po cesti Na Jasi in Pot v Rudnik, delno pa v novo kabelsko kanalizacijo, ki bo potekala po severni strani Poti v Rudnik.
Za vse načrtovane objekte je treba predvideti prostostoječe merilne omarice, stalno dostopne vzdrževalcem elektroenergetskega omrežja.
Elektronsko komunikacijsko omrežje
Telekom Slovenije namerava na območju zazidalnega načrta Perovo zgraditi najsodobnejšo optično telekomunikacijsko omrežje, kar je potrebno upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. Pri gradnji ceste je potrebno zagotoviti koridor za TK kanalizacijo.
Prek prostorskih enot P1a, P1b in P4 poteka obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje. Pred začetkom gradnje je treba tangirane vode prestaviti izven vplivnega območja gradnje.
Vsi načrtovani objekti imajo možnost priključitve na elektronsko komunikacijsko omrežje in sistem kabelske televizije. Za vsak posamezni objekt je treba predvideti vgradnjo dovodnih TK omaric, do katerih mora biti zagotovljen stalni dostop za potrebe vzdrževanja.
Za priključitev načrtovanih objektov v prostorski enoti P3 na elektronsko komunikacijsko omrežje je potrebno zgraditi novo omrežje z navezavo na obstoječe omrežje po cesti Pot v Rudnik.
Vse obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje in omrežje sistema kabelske televizije je treba med gradnjo ustrezno zaščititi pred mehanskimi poškodbami.
Plinsko omrežje
Načrtovani objekti se morajo za potrebe ogrevanja objektov priključiti na plinovodno omrežje. Priključitev na plinovodno omrežje ni obvezna, če objekti za ogrevanje uporabljajo obnovljive vire energije.
Načrtovani objekti v prostorskih enotah P1a, P1b, P2, P4 in P6 se priključijo na obstoječe plinovodno omrežje po cesti Pot v Rudnik in cesti Pot na Dobravo.
Za priključitev načrtovanih objektov v prostorski enoti P3 na plinovodno omrežje se zgradi nov plinovod z navezavo na obstoječi plinovod po cesti Pot v Rudnik. Pogoj za priključitev načrtovanih objektov v prostorski enoti P3 na plinovodno omrežje je povečava obstoječega plinovoda po Poti na Rudnik iz dimenzije PE 90 na dimenzijo PE 125 od obstoječega plinovoda dimenzije PE 125 do navezave načrtovanega plinovoda do načrtovanih objektov v prostorski enoti P3.
Javna razsvetljava
Na območju prostorskih enot P3 in P5 je treba vse javne prometne površine opremiti z javno razsvetljavo. Z javno razsvetljavo se opremi tudi interni del dostopne ceste do zahodnega dela prostorske enote P3. Napajanje javne razsvetljave se izvede iz obstoječega omrežja javne razsvetljave. Za izvedbo javne razsvetljave naj se uporabijo drogovi in svetilke enakega tipa kot na obstoječem omrežju javne razsvetljave na tem območju. Razsvetljava internih površin ob objektih bo internega značaja.«
V 12. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem vod, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.«
Dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek.
Za drugim odstavkom 12. člena se doda novi tretji in četrti odstavek, ki se glasi:
»Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni sistem kanalizacije.
Kanalizacijsko omrežje mora biti zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Za objekte, v katerih nastaja tehnološka odpadna voda, je pred priključitvijo na javni kanalizacijski sistem treba zagotoviti ustrezno predčiščenje v skladu z veljavnimi predpisi.
Poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.«
Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo peti do osmi odstavek.
Za osmim odstavkom se doda deveti do enajsti odstavek, ki se glasi:
»Naselje stanovanjskih hiš v območju sosedstva S10 je uvrščeno v 2. stopnjo varstva pred hrupom. Objekte je treba načrtovati tako, da ne bodo presežene mejne vrednosti hrupa, določene za 2. območje skladno z zakonodajo, ki ureja področje varstva pred hrupom.
V območju sosedstva S10 je treba ob križišču južnega odseka javne poti C1 in poti C2 urediti zbirno mesto za ločeno zbiranje odpadkov – ekološki otok in odjemna mesta za komunalne odpadke. Zbirna mesta komunalnih odpadkov morajo biti na posameznih parcelah stanovanjskih stavb.
Brežin v prostorski enoti P5 ni dovoljeno utrjevati, zasipavati ali nasipavati z odkopanim ali drugim materialom niti odkopavati ali posegati vanje s kakršno koli gradnjo, razen za izvedbo podporne konstrukcije, stabilizacijo brežine ter ureditev odvajanja zalednih vod in s tem povezanih ukrepov. Na brežinah je treba ob izvedbi podporne konstrukcije v največji možni meri ohraniti obstoječo vegetacijo.«
Za 12.a členom se doda nov 12.b člen, ki se glasi:
»Posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni znotraj ureditvenega območja ter zaradi zagotavljanja varnosti načrtovane gradnje na zemljiščih s parcelno št. 887 in 892/2, k.o. Kamnik. Na teh zemljiščih se odstranijo drevesa v območju varstvenih posegov, ki je označeno v grafičnem načrtu št. 4.1. »Ureditvena situacija z zunanjo ureditvijo«.
Sečnja drevja in spravilo lesnih asortimentov morata biti opravljena v skladu z veljavnim pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih asortimentov.
Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda na sosednjih zemljiščih, je z gradnjo prizadete gozdne površine (izven območja zazidalnega načrta) po posegu potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti: potrebna je sanacija novonastalega gozdnega roba in razgaljenih tal z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami; sanacija naj bo natančno opredeljena s sanacijskimi oziroma zasaditvenimi načrti v PGD.
Gospodarjenje z gozdom na zemljiščih zunaj območja ureditvenega načrta mora ostati neovirano; do njih je potrebno zagotoviti tudi neoviran dostop z običajno gozdarsko mehanizacijo.
Ob dostopni poti v gozd (na zemljišču s parcelno št. 899, k.o. Volčji Potok, oziroma na območju zemljišča s parcelno št. 321, 322, k.o. Volčji Potok) je treba urediti obračališče za gozdarske kamione in primeren rampni prostor oziroma začasno skladišče za les.
Odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
Pri novih zasaditvah v sklopu zunanje ureditve ob objektih naj bo upoštevan izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Upoštevati je treba omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin.
Po gozdu in gozdnem robu ni dopustno urejanje morebitnih dodatnih dostopov zaradi potreb gradnje.
Drevje, predvideno za posek, je potrebno v skladu z veljavnim predpisom predhodno označiti. Pred pričetkom del se obvesti pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Kamnik, ki zagotovi označitev in evidenco dreves. Za krčitev gozda je treba po pridobitvi gradbenega dovoljenja s potrdilom o pravnomočnosti s strani pristojne krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije pridobiti ugotovitveno odločbo, v kateri se določi količino in strukturo dreves za posek.
Čas del je treba prilagodi tako, da ne bo motilo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev – zlasti v času od 1. marca do 30. junija.«
Za poglavjem »VIII. POGOJI ZA VARSTVO OKOLJA« se doda novo poglavje »VIII.a OBRAMBA TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM«
Za 12.b členom se doda nov 12.c člen, ki se glasi:
»Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– hidrantno omrežje za gašenje požarov.
V času gradnje mora biti zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce.
Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije izdelati študijo požarne varnosti.
Varstvo pred poplavami in erozijo
Območje Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta ne leži v poplavnem območju, zato posebni ukrepi za varstvo pred poplavami niso nujni. Zaradi hudourniškega značaja potoka Krajček je treba pred gradnjo objektov v sosedstvu S10 ob gradnji javne infrastrukture v sosedstvu S10 izvesti ukrepe stabilizacije dna struge in njegovih brežin vzdolž obravnavanega območja, skladno z Idejno zasnovo ureditve potoka Krajček za potrebe OPPN B8 Perovo v občini Kamnik, Inštitut za vodarstvo d.o.o., Ljubljana, št. P272/15, datum november 2015, dopolnitev maj 2016.
Izvesti je treba dva stabilizacijska pragova, izvedena iz okroglice premera 0,15 m, podprta vsak s štirimi piloti premera 0,15 m in višine 1,50 m oziroma prilagojeno stanju na terenu, razporejenimi po dnu struge v medsebojnem razmaku 0,50 m. Dolžina pragu na dnu struge okvirno 2,10 m oziroma v širini struge.
Dno struge je treba v območju pragu v širini 1,00 m utrditi z lomljencem premera d = 0,20 do 0,40 m. Brežine je treba v območju pragu v širini 1,00 m utrditi z lomljencem premera d = 0,60 do 0,80 m do višine 1,50 m nad dnom potoka.
Desno brežino struge potoka Krajček je treba na odseku ob sosedstvu S10 hortikulturno urediti, to je odstraniti drevje, sanirati eventuelne spodjede na brežini vodotoka in brežino zatraviti.
Zasnova izvedbe stabilizacijskih pragov je takšna, da ne potrebujeta posebnega vzdrževanja. V primeru ekstremno intenzivnih padavinskih dogodkov bo eventualna sanacija struge izvedena v okviru izvajanja interventnih sanacijskih posegov zaradi izrednih dogodkov na vodotokih.
Varstvo pred potresom
Objekte je treba projektirati in graditi potresno odporno na podlagi projektnega pospeška tal. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. Ureditveno območje se nahaja v 8. coni potresne ogroženosti po MSC lestvici.
Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati geomehanske razmere in pogoje, ki so navedeni v 5. členu tega odloka.
Zaklanjanje
V objektih, ki so določeni s predpisi se gradijo zaklonišča, v vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
Možnost izlitja nevarnih snovi
Parkirne površine morajo biti opremljene s kanaletami in peskolovi, ki preprečujejo morebitno razlitje nevarnih snovi v podtalnico.
Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Intervencijskim vozilom je treba urediti obračališče. Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, odmik od objektov od 3 do 9 m. Najmanjši zunanji radiji obračanja morajo biti 10,5 m.
Urediti je potrebno intervencijske poti in zagotoviti nemoten dostop do vseh objektov. Pri načrtovanju je potrebno s tehničnimi ukrepi zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter upoštevati ukrepe za pravočasno odkrivanje in javljanje požara ter načrtovati evakuacijske poti za varen umik ljudi in varni dostop za gašenje požara in reševanje.
V času gradnje mora biti zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce.
Sanacija stabilnostno ogroženih območij
Na celotnem območju zazidalnega načrta so dopustne ureditve za geološko, hidrološko in geomehansko sanacijo, s katerimi pa se ne smejo poslabšati okoljske in prostorske razmere določene v tem zazidalnim načrtom.«
Za poglavjem »VIII.a OBRAMBA TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM« se doda novo poglavje VIII.b REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE«
Za 12.c členom se doda nov 12.d člen, ki se glasi:
»Ohranjanje kulturne dediščine
Na območju urejanja, v neposredni bližini prostorske enote P4, se nahaja registrirana enota kulturne dediščine: Kamnik – Kapelica v Zgornjem Perovem, EŠD 27170, za katero velja režim za stavbno dediščino.
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo.
Za vsak poseg v navedeno enoto dediščine je treba pridobi kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
Prostorske ureditve morajo biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine tudi v neposredni okolici kulturne dediščine. Pri načrtovanju zunanjih ureditev v neposredni bližini (200 m) enot kulturne dediščine je treba upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, in prostorske prvine ter s tem preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine, za kar je treba tudi pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.«
Pred 13. členom se doda nov 12.e člen, ki se glasi:
»Po izvedbi z zazidalnim načrtom predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju zazidalnega načrta, če je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.
Na obstoječih objektih na celotnem območju, ki jih zazidalni načrt ne ureja, so dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s splošnimi določili OPN,
– pri nadomestni gradnji je zaradi izboljšanja prometne varnosti dopusten premik objekta stran od ceste,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju zazidalnega načrta, če je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.«
V 15. členu se v prvem odstavku doda osma alineja, ki se glasi:
»– obveznost izvedbe ukrepov stabilizacije dna struge in njegovih brežin navedenih v poglavju »Varstvo pred poplavami in erozijo« nosijo investitorji objektov in ureditev v sosedstvu S10.«
V 15. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Investitor in izvajalci morajo med gradnjo zagotoviti prometno varnost ter kakovost bivalnega okolja, zato morajo:
– organizirati promet tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju in da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala. Pri tem je treba posebno pozornost pri prometni varnosti nameniti ukrepom z začasno prometno signalizacijo za zmanjšanje hitrosti vožnje za vsa tovorna vozila v času gradnje objektov. Ukrepi morajo biti sestavni del PGD in PZI projektne dokumentacije,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter infrastrukturne vode takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– paziti, da niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za 2. stopnjo varovanja pred hrupom,
– sanirati zaradi gradnje poškodovane objekte ter pripadajoče ureditve in naprave, kar je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja,
– zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju,
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela,
– material od izkopa gradbene jame je potrebno deponirati na trajno deponijo ali uporabiti za nasutje.«
V 16. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Odstopanja od gabaritov stanovanjskih objektov so lahko max ±1,0 m, razen za tip J, kjer so odstopanja max –2,3 m v širini in –1,0 m v dolžini ter za tip M, kjer so odstopanja max. –2,0 m do +1,0 m. Objekti v višino ne smejo presegati predvidene etažnosti.«
V 16. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Pri ureditvah za sanacijo Poti v Rudnik so dopustna odstopanja zaradi ustreznejših tehničnih rešitev v skladu z geotehničnimi projektnimi rešitvami v fazi PGD in PZI projektne dokumentacije.«
V 19. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so stalno na vpogled pri pripravljavcu Občini Kamnik in na Upravni enoti Kamnik.«
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-2/2010-5/3
Kamnik, dne 5. oktobra 2016
Marjan Šarec l.r.
