Na podlagi 61. člena in 56.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07, 33/10) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na 19. redni seji dne 20. 12. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Prinovec
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Prinovec (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje Struktura, arhitekturna delavnica forme/vsebine d.o.o. Odlok je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor. Izdelan je na podlagi Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 91/12).
OPPN vsebuje:
1.0 | Besedilo | |
1.1 | Splošne določbe | |
1.2 | Opis prostorske ureditve | |
1.3 | Umestitev načrtovane ureditve v prostor po gradbenih enotah (GE) | |
1.4 | Zasnova gospodarske javne infrastrukture, pogoji priključevanja in grajeno javno dobro | |
1.5 | Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine | |
1.6 | Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave | |
1.7 | Rešitve za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami in požarno varstvo | |
1.8 | Dopustna odstopanja in etapnost gradnje | |
1.9 | Drugi pogoji izvedbe projekta in posegov v prostor, parcelacija | |
1.10 | Prehodne in končne določbe | |
2.0 | Kartografski del | |
2.1. | Prikaz stanja v prostorskih aktih | |
2.1.1 | Izsek iz OPN | M 1:5000 |
2.1.2 | Geodetski načrt območja urejanja | M 1:1000 |
2.1.3 | Situacija katastra z obstoječo parcelacijo | M 1:5000 |
2.2. | Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor | |
2.2.1 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:15000 |
2.2.3 | Urbanistično arhitektonska ter krajinska zasnova | M 1:1000 |
| | M 1:2000 |
2.2.4 | Zakoličbeni načrt | M 1:1000 |
2.2.5 | Zasnova ureditve omrežja gospodarske javne infrastrukture- GJI | |
2.2.5.1 | Zasnova ureditve omrežja GJI – prometne infrastrukture ter priključevanje objektov | M 1:2000 |
2.2.5.2 | Zasnova ureditve omrežja GJI – energetske, komunalne in EKO | M 1:2000 |
2.2.6 | Površine grajenega javnega dobra | M 1:2000 |
2.2.7 | Vplivno območje v času gradnje | M 1:2000 |
2.2.8 | Prikaz ukrepov za izvajanje dejavnosti varstva pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami ter zagotavljanje požarne varnosti | M 1:2000 |
2.3 | Ureditve pri izvajanju prostorskega načrta | |
2.3.1 | Vplivno območje v času obratovanja | M 1:2000 |
3.0 | Priloge | |
3.1 | Izvleček iz nadrejenega prostorskega akta | |
3.2 | Prikaz stanja prostora | |
3.3 | Strokovne podlage | |
3.3.1 | I. Analiza dejanskega stanja | |
3.3.2 | II. Povzetek prostorske analize in izhodišča koncepta ureditve na podlagi OPN in projektne naloge | |
3.3.3 | Hidrološko hidravlična analiza | |
3.3.4 | Prometna študija | |
3.4 | Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora | |
3.5 | Obrazložitev in utemeljitev prostorske ureditve | |
3.6 | Povzetek za javnost | |
(uporabljeni izrazi, pojmi in okrajšave)
(1) V tem aktu uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi:
– v 2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO),
– v 2. členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15),
– v 5. členu Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),
– v 2. točki Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in
– v Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju tudi Pravilnik OPPN).
(2) V aktu se uporabljajo tudi naslednje okrajšave oziroma naslednje razumevanje izrazov ter pojmov:
EKO – elektronska komunikacijska omrežja
FI – faktor izrabe
FZ – faktor zazidanosti
GJI – gospodarska javna infrastruktura
OPN – občinski prostorski načrt Občine Šmarješke Toplice
OPPN – občinski podrobni prostorski načrt Prinovec
OU – območje urejanja OPPN Prinovec
PE – prostorska enota
PNRP – podrobna namenska raba prostora
RC ali regionalna cesta – regionalna cesta R3-667/1385/1513 Zbure–Mačkovec
TP – transformatorska postaja.
1.2 Opis prostorske ureditve
(lega, razmerja s sosednjimi poselitvenimi enotami, opis stanja)
(1) OU OPPN obsega geomorfološko stičišče treh dolin oziroma smeri ambientov Toplice in Prinovca, ki je hkrati prometno vozlišče in središčni del naselja Šmarješke Toplice. V smeri sever–jug je sekvenca dolinskega dna vzdolž regionalne ceste na južni strani določena od čistilne napravo do izteka obcestne strukture Brezovice na severni strani. V osrednjem in južnem delu določa vzhodno mejo omenjena cesta oziroma stavbna struktura vzdolž nje, zahodno mejo pa potok Toplica. V severnem delu je meja določena z omenjeno regionalno cesto, vzhodna pa s potokom Prinovec.
(2) Naselje Šmarješke Toplice sestavljajo trije morfološko različni urbanizacijski sklopi – relativno introvertiran hotelski kompleks, monofunkcionalno počitniško oziroma stanovanjsko naselje Šmarješke Toplice ter iz vasi stihijsko transformiran sklop pretežno stanovanjskih hiš Radež in Brezovica. Sklopi med seboj urbanistično prostorsko na konceptualni ravni niso povezani. Naselje Šmarješke Toplice ob tem nima oblikovanega prostorskega središča. Obstoječi stanovanjsko-poslovni objekt Prinovec nima oblikovanih prostorskih povezav z najpomembnejšim javnim prostorom oziroma z ostalimi deli naselja. Okoli njega in severozahodno so pretežno zatravljene površine, deloma v poplavnem območju.
(3) Zemljišča v OU OPPN imajo z OPN določena naslednjo PNRP (po Pravilniku o vsebini obliki in načinu priprave OPN ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje, območij za razvoj in širitev naselij, Uradni list RS, št. 99/07): območje centralnih dejavnosti (CD) v središčnem delu Šmarjeških Toplic, območje zelenih površin – parkov (ZP) južno od objekta Prinovec in vzdolž potoka Toplica in Prinovec, območje obvodnih zelenih površin (ZDo) ob potoku Prinovec in sotočju Prinovca s Toplico, pas prostora primarne stavbne strukture vzdolž RC(SSs), območje stanovanj (SSs), območje prometne infrastrukture – površine cest (PC), okoljske infrastrukture – čistilne naprave (O) ter območje celinskih voda obeh potokov (VC).
OU po OPN obsega zemljišča EUP ŠMT-OPPN, ŠMT-1 (del) in ŠMT-5 (karta 2.1.3). Obsegajo velikost 12,4 ha, z naslednjimi parcelnimi številkami: 930/1, 932/1, 933/1, 1575, 934/1, 935, 1576, 936, 1577, 1578, 938, 1534/11, 939, 1579, 950, 1580, 947/3, 947/4, 1534/14, 946/3, 1535/2, 964/2, 1534/13, 1534/12, 956, 957/2, 947/2, 957/1, *245, 962/6, 962/4, 962/5, 966/3, 966/4, 966/2, 1534/15, 965/1 – del, 971/1 – del, 998/2 – del, 965/2, 1537/7, 967/2, 1537/6, 967/1, 1569/3, 1585, 1584, 1572, 958/1, 433/4, 958/2, 1534/3, vse v k.o. (1461) Žaloviče in parc. št. 341/1, 1412/1, 433/3, 433/86, 433/2, *204, 433/98, 1388/2, 1388/1, 431/16, 431/17, 431/5, 342/10, 342/14, 342/12, 1419/8, 342/9, 342/8, 343, 351/6, 1387/2, 351/14, 350, 351/16, 344/1, 431/10, 431/4, 431/11, *221, 431/1, 431/12, 431/13, 431/7, 431/6, 424/28, 424/3, 424/8, 424/30, 424/29, 424/10, 424/11, 424/15, 424/12, 424/24, 424/39, 424/19, 424/17, 424/18, 424/4, *228, 423/33, 423/34, 351/13, 1419/7, 351/8, 351/7, 1419/9, vse v k.o. (1467) Družinska vas.
S tem aktom so opredeljeni urbanistični elementi ureditve in znotraj njih izhodišča arhitekturnega in krajinskega oblikovanja ter infrastrukturna oprema središča Šmarjeških Toplic z vstopnima parkovnima kompleksoma iz smeri Kronovega in iz smeri Šmarjete. Akt je torej namenjen konceptualni opredelitvi ureditve jedra Šmarjeških Toplic s ciljem oblikovanja prepoznavne identitete središča v razmerju in s povezavami z ostalimi deli naselja. Hkrati opredeljuje sanacije ugotovljenih problemov v prostoru, izboljšanje kakovosti bivanja in ustvarjanje novih poslovnih možnosti s krepitvijo središčnih funkcij naselja. Najpomembnejša je ureditev javnega prostora pešca in kolesarja, še posebej v novem javnem parku v južnem delu, v tesni povezavi z obstoječimi in novimi programi v središčnem delu. Ureditve s programsko dopolnitvijo in urbanistično ureditvijo javnih prostorov vzpostavljajo vozlišče javnega življenja kraja.
1.3 Umestitev načrtovane ureditve v prostor
1.3.1 Vplivi in povezave s sosednjimi območji
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Širše območje medsebojnega vpliva OU OPPN označujejo predvsem prometni tokovi v smereh proti hotelskemu kompleksu ob termalnem izviru, proti Šmarjeti, proti Družinski vasi in predvideni turistično storitveni gospodarski coni Dolenje Kronovo ter zaledni poselitvi v območju Bele Cerkve.
(2) V naselju Šmarješke Toplice meji na obsežne gozdne površine na jugozahodu, na obstoječo pozidavo na vzhodu, na gozdne površine na severovzhodu in na obstoječo pozidavo na severozahodu. Vodotok Prinovec priteče iz smeri Šmarjete, Toplica s termalnimi izviri pa iz smeri Term in izvornega naselja Šmarješke Toplice.
(3) Središčni del naselja Šmarješke Toplice naj se iz nastavkov urbanizacije zadnjih desetletij še nadalje razvija v funkciji turizma. Ob tem pa naj se okrepi njegova vloga v podpori razvoja storitev in oskrbe prebivalstva zaledne poselitve.
1.3.2 Zasnova ureditve in rešitve načrtovanih objektov in površin
(zasnova urbanistično arhitekturne ureditve območja)
(1) Zasnova je podrejena pomenu območja v širšem prostoru in izhodiščnim elementom identitete, ki jo označujeta potoka Prinovec in Toplica, geometrija RC in predvsem geomorfologija terena. Ureditev teži k oblikovanju linearnih javnih prostorov v treh krakih dolin potokov Prinovec in Toplica ter središčnega vozlišča javnega življenja Šmarjeških Toplic s prepoznavno obliko trgov v območju glavnega križišča. Obstoječa regionalna cesta ohranja vlogo osrednje ulice na katero se navezuje območje urejanja, z izpostavljeno vlogo pešca in kolesarja. Vodotok se ohranja v obstoječi obliki. Hkrati pa se s sanacijskimi in omilitvenimi ukrepi na območju zelenih površin v dosegu poplavnih voda zagotavlja izboljšanje hidrološkega režima in ne poslabša kvalifikacijskih vrst območja Natura 2000. Na skrajnih krakih na jugu in severu so predvidene zelene/parkovne ureditve s peš in kolesarsko potjo. V stiku prometnic je predvidena ureditev trga kot vozlišča peš javnega življenja naselja.
Razvoj programov, coniranje
(2) Južni del območja je namenjen turizmu in rekreaciji (tematska pot, sprehodi, pohodništvo, kolesarjenje, opazovanje ptic, tek …). Osrednji del OPPN je namenjen predvsem centralnim dejavnostim, ki imajo mestotvorno funkcijo (poslovni objekti, trg, tržnica, otroško igrišče …). Severni del območja pa je podobno kot južni del namenjen rekreacijskim, športnim, turističnim in drugim prostočasnim dejavnostim.
(3) Ob upoštevanju stanja prostora in programskih opredelitev je OU OPPN členjeno na pet prostorskih enot (PE), ki so opredeljene glede na predvidene dejavnosti (karta 2.2.3.):
– PE1: urbane in parkovne ureditve – sever
območje je namenjeno zelenim ureditvam in ureditvam za turizem, prosti čas, šport in rekreacijo v severnem delu ter stanovanjsko poslovnim objektom z urbanim parkom v južnem delu PE;
– PE2: center Prinovec
obstoječi stavbi s trgom in tržnico v osrednjem delu ter območje vstopa v hotelski kompleks – potrebna je arhitekturno prostorska sanacija stavb;
– PE3: stanovanjska soseska nad Prinovcem
razvoj obcestnega niza stanovanjskih stavb vzdolž regionalne ceste v obulični parter najpomembnejšega dela vstopa v naselje;
– PE4: urbani parter – jug
novi vstopni urbani parter južno od regionalne ceste v osrednjem delu, namenjen, družbenim in poslovnim dejavnostim, storitvam in oskrbi v poslovnih ipd. stavbah;
– PE5: vstopni park – jug
namenjen je javnemu parku, tj. artikulaciji »zelenega« preddverja, vstopa v naselje s površinami za šport in rekreacijo, vzgojo in izobraževanje, turizem, opazovanje ptic in drugih živali, kolesarjenje, sprehode, oživljanje tradicije, izboljšanje poplavne varnosti ipd.
(4) Celovitost ureditve določajo elementi regulacije, ki izhajajo iz obstoječih ureditev, strukturnih osi ter členitve naravnih prvin prostora. Tako se posamezne obstoječe stavbe v obstoječo ureditev reintegrirajo, nekatere se v več fazah, tudi preoblikujejo. Predvidene nove stavbe so praviloma elementarnih geometrijskih oblik, organizirane in oblikovane glede na forme ambientov in druge pomembne nosilce oblikovanja prostora.
(5) Javni prostor obsega površine namenjene javni rabi, s poudarjeno vlogo pešcev in kolesarjev. Ob tem naj se izboljšajo pogoji za kvalitetno odvijanje motornega prometa in parkiranje. Vozlišče javnega prostora je osrednja javna površina – trg ob glavnem prometnem križišču. V njem se stikajo linearni javni prostori proti Šmarjeti, proti Kronovem in proti Toplicam. V območju današnjega centra Prinovec se notranje dvorišče ureja v trg s (tlakovano površino z vodnim motivom in urbano opremo). V območju južnega vstopnega parterja v naselje se javni prostor razvije v parkovno-urbani ureditvi med novo oblikovano ulico (iz prometnice) in ambientom potoka.
(6) Zeleni sistem opredeljujeta predvsem ambienta vodotokov Prinovec in Toplica, ki se ju razvije v parkovne ureditve. Sestavljajo ga ravnice treh dolin ob potokih z gozdnatim zaledjem v treh PE (v PE1, PE2 in PE3).
(7) Južni vstopni ambient od čistilne naprave do nove stavbne strukture proti severu tvori osrednje zelene površine (PE5). Ob potoku Toplica se uredi minimalistična in odprta parkovna ureditev, podrejena obstoječi obliki zemljišča in vzpostavi dvojni profil struge potoka. Zasnovo javnega parka se razvije s peš potmi in prečnimi povezavami preko Toplice, z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst, otokov okrasnega in drugega rastlinja iz sveta mokrišč ter oblikovanjem manjših vodnih površin – mlak. Javni park naj se razvije s poudarjeno naravoslovno vzgojno in izobraževalno funkcijo.
(8) Zahodni vstopni ambient v smeri hotelskega kompleksa in vasi Šmarješke Toplice v PE2 naj bo zelena parkovna površina v prepletu pešpoti in kolesarskih poti, parkirišč in zelenih ureditev v območju potoka.
(9) V severnem delu OU (PE1) naj se med Prinovcem in prostorsko preoblikovanim območjem regionalne ceste vzpostavijo odprte parkovno urejene površine, namenjene sprehodom, rekreaciji, igri otrok ipd. Ob tem naj se nelegalno nasutje odstrani in vzpostavi prvotna oblika zemljišča ter dvojni profil potoka.
(10) Vzhodno od objekta Prinovec (PE1) naj se ob prometnem vozlišču oblikuje parkovna ureditev s prepletom tlakovanih in zelenih površin za intenzivno urbano rabo – kot nadaljevanje prenovljene urbane ureditve iz območja stanovanjsko-poslovnega objekta Prinovec. Ureditev naj vključuje protipoplavne ukrepe in omogoča večnamensko javno rabo površine namenjene oddihu, tržnici, občasnim prireditvam in predstavitvam ipd.
(11) Druge pomembne zelene površine, ki sooblikujejo zeleni sistem območja so drevored in interne zelene površine vzdolž regionalne ceste (v PE4 in PE3), ki so del ukrepov preoblikovanja slednje v vstopno ulico Šmarjeških Toplic. Najmanj enoredni drevored naj ima srednjeraslo vegetacijo, z ambientalno funkcionalnimi postopnimi ureditvami.
1.3.3 Merila in pogoji urejanja
(splošna merila urejanja)
(1) OU se notranje členi na prostorske enote: PE1 – urbane in parkovne ureditve – sever, PE2 – center Prinovec, PE3 – stanovanjska soseska nad Prinovcem, PE4 – urbani parter – jug in PE5 – vstopni park – jug.
(2) Merila organizacije prostora določajo namembnost, vrsto dopustnih dejavnosti, posegov in stavb, gostoto pozidave, merila in pogoje glede lege, velikosti in oblikovanja stavb ter minimalno komunalno opremljenost zemljišč za gradnjo. Celovitost ureditve dopolnjujejo elementi regulacije za gradnjo nove in sanacijo stare stavbne strukture s katerimi se razvija kakovost urbanega prostora, vzdržuje usklajenost z naravnim okoljem ter gradi identiteta naselja.
(3) Na celotnem območju urejanja so dopustne gradnje in drugi posegi, kot jih opredeljujejo predpisi o graditvi objektov – gradnja novih objektov, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi o graditvi objektov, dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin, dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost, sprememba namembnosti objektov, kadar je nova namembnost skladna z predvideno namembnostjo in dopustnimi dejavnostmi v posamezni GE. Dopustne so tudi vse druge vrste posegov v prostor v skladu z ZGO-1 in drugimi predpisi v zvezi s posegi v prostor. V vseh PE se lahko gradijo vsa omrežja, vodi in naprave gospodarske javne infrastrukture, zunanje in vodne ureditve, stavbe in gradbeni inženirski objekti.
Posegi izven območja urejanja
(4) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, navezav na obstoječo javno infrastrukturo, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določili OPN.
Namembnosti rabe prostora in dopustne dejavnosti
(5) Dopustne dejavnosti so določene v merilih urejanja PE. S tem aktom je podrobneje določena podrobna namenska raba prostora brez predhodne spremembe OPN na delu površin z namensko rabo območje centralnih dejavnosti (CD) v območje zelenih površin – parkov.
(6) Nadzemni deli stavb morajo biti postavljeni skladno z določenimi gradbenimi linijami oziroma gradbenimi mejami, določenimi v kartografskem delu (karta 2.2.3 Urbanistično arhitektonska ter krajinska zasnova). Podzemni deli pa so lahko postavljeni zunaj predpisanih regulacijskih linij, ob upoštevanju odmikov od parcelnih mej in vodov ter naprav GJI. Kjer meje niso določene, naj bodo stavbe od parcelnih mej javnega prostora odmaknjene najmanj 8,0 m in od drugih parcelnih meja sosednjih GE pa najmanj 4,0 m. Ob soglasju občine za odmik od meje javnega prostora oziroma lastnika sosednje parcele so lahko stavbe postavljene tudi bližje in če je zagotovljena mehanska trdnost in stabilnost stavb ter požarna varnost. Potrebno je zagotavljati odmike stavb od vodov in naprav GJI, določenih s predpisi.
Priključevanje stavb na javno infrastrukturo
(7) Stavbe se morajo priključevati na naslednje vrste gospodarske javne infrastrukture v upravljanju izvajalcev gospodarskih javnih služb:
– na javno cesto,
– na kanalizacijsko omrežje odpadnih komunalnih in padavinskih voda v ločenem sistemu,
– na vodovodno omrežje,
– na sistem odvoza komunalnih odpadkov,
– na električno omrežje.
Zagotavljanje parkirnih mest
(8) Za vsako stavbo in namembnost je treba zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na posamezni gradbeni parceli odvijajo. Število parkirnih mest se določi na podlagi standardov, ki veljajo na tem področju in v skladu z OPN.
(9) Vse vrste, oblikovne in tehnične lastnosti urbane opreme javnih površin kot so klopi, svetila, koši za odpadke, ograje, pokrovi, hidranti, avtobusna postajališča ipd., se za celotno območje urejanja načrtujejo s skupnim projektom urbane opreme gospodarske javne infrastrukture oziroma v poenotenem tipu kvalitetno oblikovanih in usklajenih izdelkov. Drugi elementi urbane opreme kot so kiosk, fontana, opazovalnica, voliera, terarij ipd., ter oprema otroških igrišč, so lahko predmet posebnega oblikovanja. Urbana oprema v javni rabi mora ustrezati standardom varne uporabe.
Zemljišče namenjeno gradnji
(10) Gradnja stavb, ki so manj zahtevni ali zahtevni objekti v območju PE, se lahko izvaja le na površini, namenjeni gradnji stavb (oznaka na karti 223).
Velikost zemljišča za gradnjo, merila ter pogoji parcelacije
(11) Parcelacija javnega prostora se izvede po zakoličbenem načrtu (karta 2.2.4). Drugačna parcelacija je dopustna v primeru drugačnega vodenja tras cest, poti in drugih površin grajenega javnega dobra.
(12) Parcelacija zemljišč na katerih stojijo obstoječe stavbe znotraj PE se lahko izvede tako, da upošteva pripadajoče zemljišče za gradnjo, ki je opredeljeno v gradbenem dovoljenju za gradnjo. Če to v gradbenem dovoljenju ni bilo opredeljeno, se na obstoječih površinah, na katerih se zagotavlja nemotena raba stavbe (parkirišča, funkcionalni dostopi, požarna varnost v skladu s predpisi, ipd.) ne sme parcelirati.
(13) Parcelacija zemljišč za gradnjo je dopustna le, če se ohrani temeljni koncept prostorske ureditve (karta 2.2.3) in se zanje zagotavlja samostojen ali skupen dostop do javne ceste in priključitev na omrežja druge GJI.
Gradbena linija in gradbena meja
(14) Gradbena linija je v grafičnem delu akta (karta 2.2.3) opredeljena regulacijska črta, na katero se pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah s celotno dolžino umeščajo glavne fasade vseh stavb, ki mejijo na javni prostor.
(15) Gradbena meja je linija, do katere smejo segati nadzemni deli stavb – slednji naj bodo zgrajeni na njej (po principu gradbene linije) ali pa od nje odmaknjeni 4,0 m ali več. Pri odmikih naj se upošteva tudi možnost rasti stavbne strukture – modul 5,0 m, v katerem bo mogoče stavbo v bodoče eventualno razviti.
(16) Podzemne stavbe oziroma podzemni deli stavb ter podzemni rezervoarji se lahko gradijo na vseh zemljiščih kjer je dopustna gradnja stavb in lahko segajo tudi izven gradbene linije in gradbene meje.
(17) V javnem prostoru je iz percepcije pešca ravna streha z oblikovanim horizontalnim vencem, v katerem so višinsko potopljeni elementi strehe kot so nakloni, eventualna notranja slemena, elementi odvodnjavanja ipd. Ti in podobni elementi naj imajo višinsko koto enako ali nižjo kot jo ima zgornji rob venca. Strešni venec naj bo minimalen tehnični detajl, enostavno oblikovan brez arhitekturnega nagovora. Nad ravnino strehe so lahko nameščene le naprave in ureditve manjšega merila (npr. komunikacijske, klimatske, fotovoltaika, solarne, pd. naprave) v minimalni višini, vendar največ do 2,50 m nad ravnino strehe, Pri tem naj bo odmik od roba fasade navznoter najmanj enak višini nad ravnino strehe.
(18) S faktorjem zazidanosti (FZ) je določena dopustna izraba prostora kot razmerje med zazidano površino in celotno površino PE.
(19) Dopustna izraba prostora se s faktorjem izrabe (FI) prostora določi kot razmerje med bruto tlorisnimi površinami vseh objektov na PE in celotno površino PE.
1.3.4 Splošna merila stavb
(1) Na PE se lahko gradijo le manj zahtevni in zahtevni objekti, ki so opredeljeni v grafičnem delu akta (karta 223) in v besedilu meril in pogojev posamezne PE – z oznako stavbe (npr. S1-1 ipd.), kot jih določa predpis o standardni klasifikaciji objektov in predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Kjer je to izrecno dovoljeno, se lahko gradijo tudi navedeni enostavni ali nezahtevni objekti v skladu s predpisi.
(2) Pri temeljenju je potrebno želene obremenitve tal tehnično uskladiti z ugotovljenimi dejanskimi geomehanskimi in hidrološkimi lastnostmi tal.
1.3.5 Podrobna merila in pogoji urejanja prostorskih enot (PE)
(merila in pogoji urejanja PE1)
PE1: urbane parkovne ureditve |
I. stavbe (na površinah za gradnjo stavb) (1) Pri urejanju, tj. novogradnji ali rekonstrukciji v tem aktu opredeljenih novih in rekonstruiranih obstoječih stavb (S 1-1, 1-2 (a,b), 1-3, 2-3 in 1-4) veljajo vsa merila urejanja, ki veljajo za stavbe v PE4 (glede dejavnosti, vrste stavb in njihove umestitve, oblikovanja), razen: – tlorisna velikost stavbe S1-2 je do 12,0 m x 16,0 m, – kota pritličja je 50 cm nad poplavno koto Q100, tj. 164.80 m.n.v., – največja višina vseh stavb v PE1 je 7,0 m oziroma P+1, – za obstoječe stavbe S1-3, S1-2a in S1-2b lahko veljajo tudi merila (iz OPN). Poleg dopustnih vrst objektov iz PE 4 so dopustne tudi poslovno stanovanjske stavbe. II. zunanje ureditve – (zelene parkovne in druge površine, prometne in vodne površine) Namembnost, dopustne dejavnosti na zelenih in drugih nestavbnih površinah (karta 2.2.3) (2) Namenjena je le hortikulturni ureditvi v kateri so v sklopih tematske ureditve – različna igrišča, ureditve za druženja na prostem ipd., ki jih povezuje hortikulturna ureditev z enotnim konceptom. Slednja vključuje poti in ureditve za pešce vzdolž vodotoka, krajinske in vodnogospodarske ureditve. V južnem delu, ob glavnem križišču naj bo v ospredju ureditev v merilu pešca z možnostjo ureditve trga, piazzete ipd. |
Dopustne dejavnosti na zelenih in drugih površinah (3) Dopustne so: – R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti, 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas), – I Gostinstvo (55 Gostinske nastanitvene dejavnosti, 56 Dejavnosti strežbe jedi in pijač), samo v okviru sezonske turistične ponudbe, – G Trgovina (47.8 Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah). Dopustna gradnja objektov na zelenih in drugih nestavbnih površinah (4) Lahko se gradijo: 21 Objekti prometne infrastrukture; 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; 2411 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. Dopustne vrste enostavnih in nezahtevnih objektov (v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje) (5) Lahko se gradijo oziroma postavijo: ograja – varovalna, sosedska, igriščna, protihrupna ograja; podporni zid – podporni zid z ograjo le če je del rekonstrukcije javne ceste ali vodnogospodarske ureditve; pomožni objekti v javni rabi – grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, opazovalnica ptic in ostalih živali, voliera, terarij, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt; pomožni cestni objekt: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave; vodnjak, vodomet; priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja – priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja); kolesarska pot, pešpot, gozdna pot; objekti za oglaševanje – samo za potrebe promocije turistične ponudbe v občini; pomožni komunalni objekt – pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok; začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo in prireditve, ki se po sezoni oziroma prireditvi odstranijo; vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje; športno igrišče na prostem (teniško, nogometno, košarkaško, odbojkaško, rokometno, in-line hokej, hokej na travi, golf, skate park, adrenalinski park, kotalkališče, drsališče, badbinton, fitnes na prostem ipd. (6) Na pešpoti se v južnem delu PE lahko izvede lesena brv preko Prinovca izven območja srednje poplavne nevarnosti. Posebnosti urejanja (7) Območje PE se lahko zasadi s srednje ali visokoraslim avtohtonim drevjem, praviloma v obliki gruč dreves, ki naj učinkujejo kot zelene kulise med posameznimi tematskimi sklopi ureditev. (8) Teren se za gradnjo objekta S1-2 dvigne na koto 194.90 m.n.v, na površini 1255 m2. Na preostalem delu dvig terena ni dovoljen, saj preostale površine predstavljajo retenzijski prostor. (9) Pod sotočjem obeh vej na desnem bregu potoka Prinovec se zniža teren na koto obstoječega dolvodnega terena in vzpostavi prvotno stanje, kot je bilo pred nedovoljenim dvigom terena. Na tem območju se zagotovi tudi nadomestni volumen v površini 1050 m2 in globini 20 cm pod koto gladine Q100 (obstoječe stanje). Nadomestni volumen predstavlja volumen nasutja od obstoječega terena do gladine Q100, ki na območju PE1 znaša 115 m3. (10) Vzpostavi se dvojni profil vodotoka Prinovec na odseku nad cestnim prepustom do konca predela poselitve (od P22 do P27, v dolžini 150 m). Predvidena je širitev struge v desni breg na višini 1.2 m od dna struge in v širini 5 m. Ukrep znižuje gladino visokih vod tik nad prepustom in povečuje retenzijski prostor. (11) Dvojni profil vodotoka je vzpostavljen kot omilitveni ukrep pri nastopu visokih voda. Znotraj pretočnega profila ni dovoljeno posegati s potjo. (12) Za zagotovitev poplavne varnosti cestišča in preprečitev prelivanja vod preko cestišča je predvidena izgradnja podpornega zidu ob cesti v višini 20 do 50 cm. (13) Dostop do trga v južnem delu zelenih površin se za dejavnost tržnice do končne ureditve skladne s trajno rešitvijo po tem aktu (karta 2.2.5.1) začasno zagotavlja pri objektu S1-2. (14) Površine trga v južnem delu PE se za potrebe parkiranja lahko uporabljajo po ureditvi neposrednega dostopa z regionalne ceste. |
(merila in pogoji urejanja PE2)
PE2: center Prinovec |
I. Stavbe S2-1 in S2-2 Namembnost, dopustne dejavnosti (1) PE2 je namenjena bivanju in dejavnostim terciarnega in kvartarnega sektorja in z njo povezanimi dopolnilnimi dejavnostim. Dejavnosti nad bivanjem prevladujejo. Dopustne dejavnosti so: – G Trgovina (47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili); – I Gostinstvo (55 Gostinske nastanitvene dejavnosti, 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač); – J Informacijske in komunikacijske dejavnosti (58 Založništvo, 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi, 60 Radijska in televizijska dejavnost, 61 Telekomunikacijske dejavnosti, 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, 63 Druge informacijske dejavnosti); |
– K Finančne in zavarovalniške dejavnosti (64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov, 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnost, 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve); – L Poslovanje z nepremičninami (68 Poslovanje z nepremičninami); – M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (69 Pravne in računovodske dejavnosti, 70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje, 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje, 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, 73 Oglaševanje in raziskovanje trga, 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti, 75 Veterinarstvo); – N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (77 Dajanje v najem in zakup, 78 Zaposlovalne dejavnosti, 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti, 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice, 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti); – O Dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti; – P Izobraževanje (85.59 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje); – Q Zdravstvo in socialno varstvo (86.2 Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, 86.9 Druge dejavnosti za zdravje, 87 Socialno varstvo z nastanitvijo); – R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti, 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti, 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas); – S Druge dejavnosti (94 Dejavnost članskih organizacij, 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96 Druge storitvene dejavnosti). Dopustne vrste posegov (2) Dovoljene so nadomestne gradnje, spremembe namembnosti, rušitve, rekonstrukcije in dozidave. Novih stavb ni dovoljeno graditi. Dopustne vrste stavb (3) Dovoljena je le dozidava, oblikovna in programska rekonstrukcija obstoječe stavbe z namenom vzpostavitve kakovostnejše prostorske povezave z javnim prostorom središča naselja. Gostota pozidave (4) Faktor zazidanosti (FZ) do 0,50; faktor izrabe (FI) do 2,5. Lega stavb (5) Ohranja se obstoječa zasnova. Obstoječe gradbene linije proti RC ni dovoljeno presegati. Velikost stavb (6) Z rekonstrukcijo oziroma dozidavo ni dopustno povečanje absolutne obstoječe višine stavbe, dovoljeno pa je znižanje stavbe. Dopustno je povečanje stavbnih volumnov v tlorisu do 10 %, vendar ne proti severozahodu in jugovzhodu (proti potoku Prinovec) temveč na zahodni strani in ne na račun notranjega trga med stavbama S2-1 in S2-2. Oblikovanje stavb Fasade (7) Fasade naj bodo horizontalno in vertikalno členjene fasad. Strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov se zagotavlja v enostavni in poenoteni obliki po celi fasadi in z uporabo sodobnih materialov. Glavni vhodi v del stavbe z dejavnostmi oziroma lokale se zagotavljajo iz smeri RC, izjemoma lahko tudi iz sekundarnih dostopov – parkirišč. Oblikovanje streh (8) Pri novogradnji je dovoljena le vzpostavitev ravne strehe (9. člen, tč. 17) nad obstoječimi stropi prostorov ali pa ohranitev koncepta oblike strehe in naklona (+ 2 stopinji). Pri ohranitvi koncepta strehe so dovoljena preoblikovanja strešnega venca. Streha z naklonom se lahko ohrani le če se s prezidavo ali dozidavo na objektu ne izvajajo bistveni posegi. II. Zunanje površine (9) Ureditev je namenjena: – vzdrževanju in dooblikovanju javnega prostora pešca; trga s tržnico ter javnih pešpoti, prikazanih na karti 2.2.3, vključno z brvmi preko potoka, – zelenim parkovnim ureditvam (po grafiki 223) – namenjene so oblikovanju sonaravnega parka v razmerju do vodnega in obvodnega sveta, – parkirišču (po karti 2.2.3) – urejeno naj bo tako, da opredeljuje varne poti pešcev. |
(10) Dopustne vrste enostavnih in nezahtevnih objektov (v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje): – ograja – varovalna, sosedska, igriščna, protihrupna ograja – vendar izključno ob prečkanjih peščevih poti vodnega sveta ali pri otroških igriščih; – pomožni objekti v javni rabi – grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt; – pomožni cestni objekt: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave; – rezervoar; – vodnjak, vodomet; – priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: na cesto, na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja); |
– samostojno parkirišče – parkirišče kot samostojen objekt, vključno z dovozi; – kolesarska pot, pešpot, gozdna pot; – objekti za oglaševanje – samo za potrebe promocije turistične ponudbe v občini; – pomožni komunalni objekt – pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok; – začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo in prireditve, ki se po sezoni oziroma prireditvi odstranijo. |
(merila in pogoji urejanja PE3)
PE3: stanovanjska soseska nad Prinovcem |
I. stavbe Namembnost, dopustne dejavnosti (1) PE je namenjena bivanju in dejavnostim. Poleg bivanja se lahko izvajajo še: – G Trgovina (46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili); – I Gostinstvo (55 Gostinske nastanitvene dejavnosti, 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač); – J Informacijske in komunikacijske dejavnosti (58 Založništvo, 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi, 60 Radijska in televizijska dejavnost, 61 Telekomunikacijske dejavnosti, 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, 63 Druge informacijske dejavnosti); – K Finančne in zavarovalniške dejavnosti (64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov, 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnost, 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve); – L Poslovanje z nepremičninami (68 Poslovanje z nepremičninami); – M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (69 Pravne in računovodske dejavnosti, 70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje, 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje, 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, 73 Oglaševanje in raziskovanje trga, 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti, 75 Veterinarstvo); – N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (77 Dajanje v najem in zakup, 78 Zaposlovalne dejavnosti, 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti, 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice, 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti); – P Izobraževanje (85.59 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje); – Q Zdravstvo in socialno varstvo (86.2 Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, 86.9 Druge dejavnosti za zdravje, 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96 Druge storitvene dejavnosti); – R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti, 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti, 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas); – S Druge dejavnosti (94 Dejavnost članskih organizacij, 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96 Druge storitvene dejavnosti). Na enotah S3-1, S3-2, S3-3, S3-4 in S3-5 se stavbe lahko namenijo tudi izključno dejavnostim (brez bivanja). V ostalih enotah je bivanje obvezujoče. Dopustne vrste stavb (2) V enotah S3-1 do S3-5 so dopustne stavbe: 111 – Enostanovanjske, dvostanovanjske stavbe; 1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe; 1220 Poslovne in upravne stavbe; 1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo; 12620 Muzeji in knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za zdravstvo; 12650 Športne dvorane – stavbe za šport; 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen nadstrešnic za potnike na avtobusih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobnega); 1240 Garažne stavbe. (3) V enotah od S3-6 do S3-17 so dopustne stavbe: 111 – Enostanovanjske, dvostanovanjske stavbe; 1122 – Tri- in več stanovanjske stavbe (6 do 20 stanovanj, le v enotah S3-4 in S3-5). Skupaj s stanovanjsko stavbo se lahko gradi oziroma k njej dozida del nestanovanjske stavbe naslednje vrste: 1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe; 1220 Poslovne in upravne stavbe; 1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo; 12620 Muzeji in knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za zdravstvo; 12650 Športne dvorane – stavbe za šport; 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen nadstrešnic za potnike na avtobusih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobnega); 1240 Garažne stavbe (za potrebe svoje dejavnosti). Gostota pozidave (4) FZ do 0,50. Lega stavb (5) Stavbe v spodnji etaži, kleti oziroma pritličju lahko segajo do gradbene linije oziroma do gradbenih meja. Streha nad takšnim razširjenim kubusom te etaže naj bo oblikovana kot ravna streha ali kot terasa. (6) V etažah nad spodnjo etažo po prejšnjem odstavku se stavbe lahko razširijo do interpolacijske gradbene linije, ki je določena med fasadama dveh sosednjih stavb v nizu – leve in desne. Vzdolžno na RC se zgornje etaže lahko podaljšajo do odmika 4,0 m najbolj oddaljenega dela zgornjih etaž oziroma strehe od parcelne meje sosednje enote. |
Velikost stavb (7) V primeru dvokapne strehe je lahko stavba visoka največ do višine interpolacijske linije med sosednjima stavbama v nizu vzdolž RC. V primeru ravne strehe lahko zgornji rob te strehe sega do najvišje kapi ene od sosednjih stavb v nizu. Oblikovanje stavbe Organizacija dejavnosti v stavbi (8) Dejavnosti, ki imajo javne prostore (lokali, storitve za stranke ipd.) naj bodo organizirani v etaži, odprti na RC. V kolikor se ta etaža za javne programe izkoristi, se lahko javni prostori razvijajo tudi v zgornjih etažah. Vhode za stranke je potrebno organizirati na glavni fasadi vzdolž RC ceste. Klet je znotraj gradbenih meja in gradbenih linij mogoče graditi povsod. V primeru vzdolžnega združevanja dveh enot lahko klet presega tudi gradbeno mejo med stavbama. Oblikovanje streh (9) Orientacija slemena je lahko le vzdolž RC ali pa se ohrani obstoječa, v kolikor se ne spreminja velikost in oblika najvišje etaže. Nove strehe glavnih kubusov stavb (nad 50 % površine zgornje etaže) so lahko le simetrične dvokapnice z naklonom 45 stopinjami ali ravne strehe (9. člen, tč. 17). (10) Pri posegih v stavbe, kjer se v streho ne posega ali se jo zgolj vzdolžno podaljša, se lahko obstoječa streha ohrani. V ostalih delih stavbe je lahko streha tudi ravna. Pri tem pa mora biti zgornji rob venca vsah 1,0 m nižji od kapi strehe glavnega kubusa stavbe. Prizidki, pomožne stavbe, nezahtevni in enostavni objekti (11) Pomožnih stavb kot samostojnih objektov ni dovoljeno graditi. Lahko pa se gradi prizidke po zgornjih merilih oblikovanja stavb (glede umestitve v gradbene linije, gradbene meje (torej izven območja med gradbeno linijo in zeleno linijo oziroma RC), kot enostavni in nezahtevni objekti (v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje), in sicer za lastne potrebe v pritlični enoetažni izvedbi k stavbi ali objekt v javni rabi, kot dopolnitev obstoječe pozidave – drvarnica, garaža, fitnes, savna, lopa, uta, nadstrešek, senčnica, manjši zimski vrt, letna kuhinja, vetrolov in podobni objekti. (12) Dopustne so vrste drugih enostavnih in nezahtevnih objektov (v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje), vendar le znotraj območja gradbenih linij oziroma gradbenih meja, in sicer: podporni zid – podporni zid z ograjo, vendar proti RC ni dopusten; podzemni rezervoar; podzemni vodnjak ali vodomet kot element zunanje ureditve (le v prostoru do zelene linije; priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: na cesto, na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), na objekte za oskrbo s pitno vodo, za odvajanje odpadne vode priključek za EKO; pri tem so dovoljeni le pod nivojem zunanje ureditve, nivojske ureditve med RC in zeleno mejo pa tudi v nivoju (pokrovi jaškov ipd.); parkirišče kot samostojen objekt, vključno z dovozi v dovoljenem območju in širini; pomožni komunalni objekt – pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, pri čemer je lahko v zelenem pasu zgolj pod oziroma v površini dovoza. II. Zunanja ureditev (13) Zunanje površine naj se uredijo kot pretežno zelenice. V zelenem pasu do RC, ki ga določa zelena meja (glej karto 2.2.3) je v in nad nivojem terena dovoljena zgolj ureditev zelenih zatravljenih površin in predpisana sekvenca drevoreda v skladu s podrobnim načrtom drevoreda ter ureditev le ene dostopne ceste (dovoza) v širini največ 4,0 m. Vsi jaški podzemne infrastrukture se v zelenem pasu lahko na novo urejajo zgolj v prostoru utrjene površine dovoza. |
(merila in pogoji urejanja PE4)
PE4: urbani parter – jug |
I. stavbe (1) Namembnost, dopustne dejavnosti PE je namenjena dejavnostim terciarnega in kvartarnega sektorja in z njimi povezanim dopolnilnim dejavnostim ter bivanju. V PE se zagotavljajo prostori za dejavnosti kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, javne uprave ter delovanja društev. Dopustne dejavnosti so: – G Trgovina (47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili); – I Gostinstvo (55 Gostinske nastanitvene dejavnosti, 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač); – J Informacijske in komunikacijske dejavnosti (58 Založništvo, 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi, 60 Radijska in televizijska dejavnost, 61 Telekomunikacijske dejavnosti, 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, 63 Druge informacijske dejavnosti); – K Finančne in zavarovalniške dejavnosti (64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov, 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnost, 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve); – L Poslovanje z nepremičninami (68 Poslovanje z nepremičninami); – M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (69 Pravne in računovodske dejavnosti, 70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje, 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje, 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, 73 Oglaševanje in raziskovanje trga, 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti, 75 Veterinarstvo); – N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (77 Dajanje v najem in zakup, 78 Zaposlovalne dejavnosti, 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti, 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice, 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti); – O Dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti; – P Izobraževanje (85.59 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje); – Q Zdravstvo in socialno varstvo (86.2 Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, 86.9 Druge dejavnosti za zdravje, 87 Socialno varstvo z nastanitvijo); |
– R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti, 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti, 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas); – S Druge dejavnosti (94 Dejavnost članskih organizacij, 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96 Druge storitvene dejavnosti). Dopustne vrste stavb (2) Dopustna je gradnja naslednjih objektov: 1122 – Tri- in večstanovanjske stavbe; 1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe; 1220 Poslovne in upravne stavbe; 1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo; 12620 Muzeji in knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za zdravstvo; 12650 Športne dvorane – stavbe za šport; 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen nadstrešnic za potnike na avtobusih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobnega); 1240 Garažne stavbe; 21 Objekti prometne infrastrukture; 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. Lega stavb, gabariti (3) Stavba je lahko umeščena le na določenih gradbenih linijah in lahko sega do gradbenih meja, določenih na karti 223, v naslednjih maksimalnih dimenzijah: – S4-1 25,0 x 40,0 m, v višino pa je omejena z maksimalno absolutno višinsko koto 173.25 nadmorske višine (ca. 9 m od tal glede na višino stavbe S2-2), kota pritličja je 50 cm nad poplavno koto Q100, tj. 162.92 m.n.v. – S4-2 10,0 x 40,0 m, v višino pa je omejena do kote 171,25 m.n.v. (ca. 7 m od tal glede na višino stavbe S2-2), kota pritličja je 50 cm nad poplavno koto Q100, tj. 162.71 m.n.v. (4) Zgoraj določeni maksimalni koti sta višina, do katerih lahko sega zgornji rob strešnega venca posamične stavbe. Arhitekturno oblikovanje stavbe (5) Stavba naj bo oblikovana kot enovit kubus elementarne geometrijske forme kvadra, z možnimi oblikovanimi izvzemki volumna (pasaže, lože ipd.) ali dodatki (nadstrešnice ipd.) slednji lahko segajo največ do 3,0 m iz linije fasade oziroma ravnine strehe. Fasade (6) Fasada proti RC naj bo oblikovana kot glavna, z glavnim vhodom in oblikovano komunikacijo z omenjenim javnim prostorom pešca – glavne ulice (odprta fasada s fasadnimi elementi – izložbami, okni ipd.). Glede na geometrijo doline je smiselno, da je forma fasade prečno na stavbo oziroma dolino blago členjena ali drugače strukturirana. Oblikovanje strehe (7) Streha je lahko oblikovana le kot ravna (9. člen, tč. 17). Pomožne stavbe (8) Pomožne stavbe, kot samostojni objekti, vključno s tistimi, ki izpolnjujejo pogoje enostavnih ali nezahtevnih objektov, niso dovoljene. (9) Dopustne vrste enostavnih in nezahtevnih objektov (v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje): pomožni objekti v javni rabi – grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt; pomožni cestni objekt: za odvodnjavanje ceste, snegolov, objekt javne razsvetljave; podzemni rezervoar; podzemni vodnjak, vodomet; priključki na objekte GJI – na cesto, na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), na objekte za oskrbo s pitno vodo, za odvajanje odpadne vode in EKO; parkirišče kot samostojen objekt, vključno z dovozi; kolesarska pot, pešpot, gozdna pot; objekti za oglaševanje – samo za potrebe promocije turistične ponudbe v občini; pomožni komunalni objekt – pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, plinski rezervoar (samo podzemni), ekološki otok; začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo in prireditve, ki se po sezoni oziroma prireditvi odstranijo. II. Zunanje ureditve (10) Zunanja ureditev okoli stavb naj bo oblikovana integralno z okoliško zunanjo ureditvijo (pločnikom, zelenico ipd.) in brez škarp, robnikov z višinsko distanco, ipd. – izjemoma se lahko z višinskimi robniki rešujejo le stiki prometnih površin pešca in motornih vozil – v kolikor to zahteva prometni režim (na RC ipd.). Ograje, plotovi in škarpe niso dopustni. (11) Prostor med RC in gradbeno linijo naj bo namenjen parkiranju ter javnim površinam pešcev. Označene zelene površine so lahko tudi pohodne, ob RC opremljene s srednje raslim drevjem – listavci. Za obe stavbi se zagotavlja skupen dostop na RC. Na meji med parkirišči PE2 in PE4 naj bo preprečen prehod motornih vozil z enega na drugo parkirišče s fizično oviro – visokim robnikom. |
(12) Za povezavo pešpoti na obeh straneh potoka se izvede premostitev z leseno brvjo (v območju med predvidenima objektoma). Posebnosti urejanja (13) Za izgradnjo dveh predvidenih objektov se dvigne teren na minimalno koto 162.92 m.n.v. na površini 4680 m2. Na ostalem delu kjer so predvidene krajinske in vodnogospodarske ureditve (prostor rezerviran kot razlivno območje visokih vod, dvig terena ni dovoljen. Gradnje objektov izven predvidenega prostora niso dovoljene. (14) Vzpostavi se dvojni profil vodotoka Toplica na odseku pod stanovanjsko-poslovnim objektom Prinovec v dolžini ca. 220 m. Predvidena je širitev struge v desni breg na višini 1.1 m od dna struge in v širini 5 m. Ukrep mora zagotoviti dodatni volumen v vrednosti 470 m3. (15) Dvojni profil vodotoka je vzpostavljen kot omilitveni ukrep pri nastopu visokih voda. Znotraj pretočnega profila ni dovoljeno posegati s potjo. |
(merila in pogoji urejanja PE 5)
PE 5: vstopni park – jug |
I. Stavbe (1) Stavb ni dovoljeno graditi. II. Zunanje ureditve (2) Obstoječa regulirana struga potoka Toplica se ohranja. Nanjo se lahko naveže manjše vodne površine – plitvejše pretočne mlake se ureja kot sekundarni biotop. Dno naj bo naravno (kombinacija peska, proda in skalnega drobirja), ne globlje od 0,5 m, razgibano brez umetnih utrditev. Brežine vsaj polovice vodnega telesa naj bodo čim bolj položne, obrežje pa naj ima proti zahodu značaj mokrišča. Akumulacija z mokriščnim delom se lahko razširi tudi proti gozdnemu prostoru. V strugo povezovalnega kanala s potokom naj se položijo večji kosi kamenja, ki bodo dodatno razgibali vodni tok in ustvarili morebitno zatočišče za raka koščaka. Vzpostavijo se zemljene brežine blažjih naklonov brez kamnometov v vznožju oziroma peti. Brežine se točkovno in izmenično obojestransko zasadi z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo, ki bo osenčila dele vodotoka in stabilizirala brežino. V neposredni bližini mlak se vzpostavijo ekstenzivne travniške površine. Območje ob Toplici se prezentira in opremi z razlagalnimi oziroma informativnimi tablami ob pešpoteh. Opremi naj se z urbano infrastrukturo (klopi, koši za smeti, stojala za kolesa, opazovalnice za živali itd.), ta naj bodo poenotena na celotnem območju urejanja. Pri načrtovanih posegih za parkovne in vodne ureditve se zagotovi ustrezen odmik le teh od vodov GJI oziroma zagotovi eventualno potrebne prestavitve. (3) V skrajnem severnem delu se, v povezavi z zunanjo ureditvijo objekta v PE4, lahko uredi parkirišče, ki sme segati največ do meje namenske rabe prostora CD, vendar ne sme segati v 5 m obvodni pas. (4) Pešpoti na obeh straneh potoka povezujeta dve leseni brvi, postavljeni v smeri povezav v zaledje naselja nad Prinovcem. Namembnost, dejavnosti na zelenih in drugih površinah (karta 2.2.3) (5) PE je namenjena ureditvi javne infrastrukture Šmarjeških Toplic – tematskim izobraževalnim pešpotem in kolesarski poti ob katerih se uredijo površine javnega parka. Komunalna ureditev naj zagotavlja tudi vodne ureditve retenzijske površine za izboljšanje poplavne varnosti širšega območja. Ureditev PE je javnega značaja, saj zagotavlja uresničevanje javnega interesa na področju prometne, komunalne in vodne infrastrukture, šolstva in športa. Dopustne dejavnosti na zelenih in drugih površinah (6) Dopustne dejavnosti so: – R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti, 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas); – I Gostinstvo (55 Gostinske nastanitvene dejavnosti, 56 Dejavnosti strežbe jedi in pijač), samo v okviru sezonske turistične ponudbe; – O Dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti; – P Izobraževanje; – S Druge dejavnosti (94 Dejavnost članskih organizacij). Dopustna gradnja objektov na zelenih in drugih površinah (7) Lahko se gradijo: 21 Objekti prometne infrastrukture; 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; 2411 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. Dopustne vrste enostavnih in nezahtevnih objektov (v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje) (8) Dovoljena je postavitev naslednjih objektov: – ograja – varovalna, le ob vodnih ureditvah; – pomožni objekti v javni rabi – grajena urbana oprema, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, opazovalnica ptic, voliera, terarij; – pomožni cestni objekt: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave; – priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja – priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja) – vsi priključki le v podzemni izvedbi; – kolesarska pot, pešpot, gozdna pot; – športno igrišče na prostem (kotalkališče (sezonsko), drsališče (sezonsko), badbinton, fitnes na prostem, vrtni šah (oziroma druge družabne igre v večjem merilu) ipd.; – pomožni komunalni objekt – pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica; – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje. |
Posebnosti urejanja (9) Priobalni pas naj bo travnat. V njem se lahko izvedejo le ureditve za potrebe vzdrževanja vodotoka (dostopne poti, ki se lahko namenijo pešcem). Vse premostitve preko potoka naj bodo v leseni izvedbi. (10) Vse zasaditve visokoraslega drevja in grmičevja naj bodo izvedene z avtohtonimi vrstami. (11) Za urejanje površin okoljske infrastrukture (območje čistilne naprave) veljajo določila OPN. (12) Za izboljšanje poplavne varnosti v enoti veljajo določbe iz točke (13) iz predhodnega člena za vzpostavitev dvojnega profila vodotoka Toplica, v delu ki poteka v PE5. |
1.4 Zasnova GJI, pogoji priključevanja in grajeno javno dobro
(prometno omrežje in prometne površine – karta 2.2.5.2.)
(1) Območje ureditve se v celoti navezuje na regionalno cesto R3-667, odsek 1385 Zbure–Dolenje Kronovo. Pri vseh ureditvah in projektiranju infrastrukture se upošteva predvidena rekonstrukcija po projektih »KRIŽ Šmarješke Toplice«, št. proj. 08-0100 (rekonstrukcija – predvideno krožno križišče) in »URED Šmarjeta–Šmarješke Toplice«, št. 08-0101 (rekonstrukcija ceste z izgradnjo pločnika in kolesarske steze).
(2) Pri načrtovanju ureditev se upošteva predvidena rekonstrukcija po projektu »URED Šmarjeta – Šmarješke Toplice«, št. 08-0101 (rekonstrukcija ceste z izgradnjo pločnika in kolesarske steze).
(3) Pri rekonstrukciji regionalne ceste je dopustna sprememba tipa in geometrije križišča (iz sedanjega klasičnega) v krožno križišče. Z ureditvijo krožnega križišča se zagotavlja izboljšanje prometne situacije na območju urejana, ob upoštevanju načel trajnostne mobilnosti ter (celostne) prometne strategije občine. Za umiritev prometnih tokov in izboljšanje prometne varnosti se uredi t. i. mini krožno križišče s povoznim sredinskim otokom. Mini krožno križišče s tlakovanimi povoznimi površinami sredinskega otoka in ločilnega otoka se lahko izvede v gabaritih obstoječega križišča. Širine uvozov in izvozov v križišče morajo omogočati zadostno prevoznost za tipično vozilo in naj znašajo med 3,50 m–4,50 m. Širina voznega pasu v krožišču naj znaša 6,0 m. Sredinski otok premera 7,0 m se izvede v obliki kupole, pri čemer je zunanji rob otoka dvignjen za 3 cm glede na ravnino krožišča, na sredini je kupola dvignjena za 12 cm. Ločilni otoki se izvedejo enako kot sredinski otok – kot povozni otok v tlakovani izvedbi z dvignjenim robom za 3 cm.
(4) Za navezovanje posameznih gradenj predvidenih v PE1, PE3 in PE4 na RC se izvedejo nesemaforizirani priključki brez posebnih zavijalnih pasov. Obstoječa priključka stanovanjsko-poslovnega objekta Prinovec se ohranita. Zagotovljena mora biti ustrezna signalizacija in preglednost za hitrost 50 km/h na RC. Vsi priključki se izvedejo brez levih zavijalnih pasov na RC in se niveletno prilagodijo RC. Merodajno vozilo za projektirano tlorisno ureditev je smetarsko vozilo, temu se podredijo tudi uvozno izvozni radiji.
(5) Novim objektom se zagotovi zadostno število parkirnih mest v skladu z normativi in standardi oziroma določili OPN glede na vrsto dejavnosti in velikost objektov. Parkirišča se lahko vzpostavijo tudi v kleti in na strehah objektov. Na območju PE1 se za potrebe parka uredi parkirišče.
Površine pešca in kolesarske površine
(6) Promet pešcev in kolesarjev se umakne od glavne prometnice in se vodi po parkovnih ureditvah – v severnem delu območja urejanja potekata kolesarska in pešpot ob potoku Prinovec do osrednjega trga in se nato nadaljujeta preko regionalne ceste mimo stanovanjsko-poslovnega objekta Prinovec ob RC. V južnem delu se nato priključita regionalni cesti. Na ta način so omogočene kolesarske povezave v smeri Bela Cerkev, Dolenje Kronovo, Term in Šmarjete. Pri tem se vključi kolesarsko povezavo Sevnica–Mokronog–Trebelno–Škocjan–Šmarješke Toplice–Novo mesto. Kolesarsko povezavo se izvede v skladu s projektom Sava – Krka bike.
(7) Na odseku RC od meje območja ureditve na severni strani do km 4+850 je predvidena rekonstrukcija ceste z izgradnjo pločnika in kolesarske steze. Od km 4+850 do drugega uvoza stanovanjsko-poslovnega objekta Prinovec v km 5+100 je obstoječi obojestranski pločnik širine 1,50 m. Od km 5+100 do km 5+270 se po desni strani RC dogradi pločnik v širini 1,50 m. Ob stanovanjsko-poslovnem objektu Prinovec se uredi kolesarska steza, ki se nato nadaljuje ob RC v PE4 in PE5, pri čemer se trasa kolesarske poti lahko vodi tudi po območju predvidenih parkovnih ureditev. Ohrani se obstoječi avtobusni postajališči.
(8) Pešpoti se navezujejo na obstoječe pešpoti izven območja urejanja. V območju potoka Toplica se predvidijo pešpoti in kolesarske poti v peščeni izvedbi. Skozi park v PE5 in PE1 se uredijo pešpoti v širini največ 2,00 m, ki imajo poleg prometne in rekreacijske funkcije tudi funkcijo učne naravoslovne poti za raven predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja ter širšega ozaveščanja.
(komunalna omrežja – karta 2.2.5.1.)
(1) Oskrba z vodo za sanitarne in požarne potrebe se zagotavlja z napajanjem iz vodnega zajetja Jezero. Novi objekti se priklopijo na obstoječi vod sekundarnega vodovoda.
(2) Za potrebe požarnega varstva se zagotavlja kapaciteta 20 l/s vode z minimalnimi dimenzijami vodov NL – DN 100 in nadzemnimi hidrantnimi priključki DN 80. Hidrantna mreža je delno že vzpostavljena, delno pa se jo dogradi v vseh prostorskih enotah, razen v območju parkovne ureditve. Pri projektiranju vodovodnega omrežja in priključkov za objekte je potrebno upoštevati predpise o oskrbi s pitno vodo ter tehnične predpise s področja vodooskrbe.
(3) Na območju ureditve se predvidi ločen sistem javne kanalizacije, tako da bodo novi objekti priključeni na obstoječo fekalno kanalizacijo. Obstoječi vod fekalne kanalizacije preko OU se obnovi. Na sistem fekalne kanalizacije OU se lahko priključuje še območje stanovanjskih hiš v zalednem delu pozidave vzhodno od RC, po tem, ko bo tam zgrajen ločen sistem kanalizacije. Čiščenje komunalne odpadne vode se izvaja na čistilni napravi Šmarješke Toplice.
(4) Projektne rešitve kanalizacije odpadnih komunalnih vod in priključkov naj bodo skladne s predpisi o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih vod v javno kanalizacijo in o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav ter z veljavnimi tehničnimi pravilniki.
Odvajanje padavinskih voda
(5) Na območju urejanja se zgradi sistem meteorne kanalizacije z odvodom v odvodnik – potok Prinovec in Toplica. Padavinske vode se s povoznih, prometnih in parkirnih površin odvajajo preko peskolovov in lovilcev olj v meteorno kanalizacijo. Prav tako se vanjo izpeljejo padavinske vode s streh stavb in drugih utrjenih površin. V PE5 se, kot del komunalne in vodne infrastrukture lahko uredi vodni zadrževalnik za zbiranje in zadrževanje viškov padavinske vode.
(6) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest, parkirišč in drugih prometnih površin naj bo usklajena z aktualnimi predpisi s področja emisij snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in s področja odvajanja odpadnih vod iz komunalnih ČN.
(7) Območje je vključeno v javni sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. Na posamezni gradbeni parceli je predvideno zbirno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov, dostopno z javne ceste. Odpadke, ki so namenjeni za predelavo, je potrebno zbirati in skladiščiti ločeno od drugih odpadkov. Odvoz in odlaganje odpadkov je predvideno na Centru za ravnanje z odpadki (CeROD) v Leskovcu.
(8) Pri projektiranju površin grajenega javnega dobra je potrebno upoštevati določila Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11) in Odloka o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 9/10).
(9) Odpadke nastale pri gradnji je potrebno zbirati ločeno po vrstah skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in oddati pooblaščeni organizaciji. Gradbeni in odpadni gradbeni material naj se v času izvedbe del v območju potoka Toplica deponirajo izven ključnega dela varovanega območja, izven 5,0 m obvodnega pasu potoka, da bo preprečeno spiranje in plazenje materiala v potok. Po končanih delih naj se iz struge in brežine potoka odstrani morebitni gradbeni material, brežino pa utrdi in zatravi.
(električno omrežje, javna razsvetljava – karta 2.2.5.1)
Potek obstoječega elektroenergetskega omrežja
(1) Na območju urejanja potekajo 20 kV elektroenergetski podzemni vodi prosto položeni v zemlji in 20 kV podzemni vodi položeni v EKK, 0,4 kV elektroenergetski nadzemni in podzemni vodi položeni v zemlji. Na OU sta postavljeni dve TP (TP Prinovec in TP Prinovec 2).
Zasnove elektroenergetskega omrežja
(2) Za oskrbo območja se nadomesti obstoječo TP Prinovec. Iz obstoječe TP Prinovec se zagotavlja oskrba objektov na PE1 in PE3. Iz TP Prinovec 2 se zagotavlja oskrba objektov in naprav v PE2, PE3 in PE5, do skupne priključne moči 400 kW. Za moči nad 400 kW pa se TP Prinovec 2 rekonstruira. Za gradnjo objektov s predvidenim večjim odjemom se zgradi samostojna TP.
(3) Pred gradnjo je potrebno eventualno tangirani del 20 kV SN kablovoda prestaviti. Nova 4 cevna elektro kabelska kanalizacija (EKK) naj bo izvedena v skladu s predpisanimi standardi. Za razvode pa se število cevi določi glede na potrebe. Kablovodi se pod povoznimi površinami zaščitijo z obbetoniranimi cevmi.
(4) Nizkonapetostni razvodi se izvedejo v EKK od TP do posameznih odjemnih mest. Ta naj bodo v prostostoječih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema, lociranih na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Za potrebe informatike se na trasi EKK predvidi najmanj dve dodatni cevi.
Pogoji gradnje in priključevanja
(5) Vse tangence obstoječega omrežja s križanji vodov GJI se ustrezno zaščiti ali nadomesti, tako da oskrba obstoječih odjemalcev s posegi ne bo poslabšana.
(6) Priklop objektov, predvidenih s celotno ureditvijo, ob sprejemu OPPN Prinovec ni mogoč. Možen bo v primeru izgradnje nove RTP 110/20 kV Dobruška vas.
(7) Z javno razsvetljavo se opremijo javne površine območja, ki so javne ceste, javna parkirišča, pločniki in druge površine pešca v območju urejanja. Za opremo območja se načrtuje enoten tip svetil z zasenčenjem proti nebu in varčnimi žarnicami. S projektom javne razsvetljave se predvidi postavitev priključno-merilnih mest in krmilnih omaric ob načrtovanih in obstoječih transformatorskih postajah. Krmilni sistem javne razsvetljave mora omogočiti funkcionalnost in racionalno rabo energije po posebnem režimu obratovanja, ki ga predpiše občina. Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in pri razsvetljavi cest in javnih površin upoštevati ciljne vrednosti določene v predpisih.
(8) Funkcionalne površine posameznih stavb, za katere je predvidena javna raba, morajo biti osvetljene v sklopu zunanje ureditve na zemljišču za gradnjo. Izbor tipa svetil in sistem osvetlitve pa mora biti usklajen z režimom obratovanja javne razsvetljave na celotnem območju urejanja.
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Ogrevanje in oskrba stavb z energijo se v največji možno meri ureja z ekološko sprejemljivejšimi viri kot npr. na podlagi obnovljivih virov energije, z daljinskim ali skupinskim ogrevanjem oziroma hlajenjem ter s toplotnimi črpalkami.
(2) Pri rekonstrukcijah in novih gradnjah stavb z uporabno tlorisno površino nad 1000 m2, se sistem energetske oskrbe načrtuje na podlagi študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo – po Pravilniku o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08). Študija naj bo sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(elektronska komunikacijska omrežja)
(1) Preko OU poteka več tras obstoječega EKO omrežja. Z gradnjo tangirane vode je potrebno na tangiranih delih ustrezno zaščititi oziroma prestaviti.
(2) Za oskrbo območja z novimi priključki je potrebno prenoviti oziroma dograditi primarno EKO z navezavo na obstoječo EKO. Notranje omrežje se prenavlja oziroma zgradi v skupnem koridorju z elektroenergetsko kanalizacijo. Tak koridor naj se umesti v pločnik, izjemoma v pas ob dostopnih cestah. Pri križanjih in odmikih se upoštevajo veljavni tehnični predpisi in standardi. EKO se lahko gradi le v kabelski kanalizaciji.
(3) EKO morajo biti grajena skladno z določili predpisov o elektronskih komunikacijah tako, da omogočajo njihovo skupno uporabo, razen če:
– dejanske in tehnične možnosti tega ne dopuščajo,
– zaradi omejevanja nepotrebnih posegov, varstva okolja, javnega zdravja in javne varnosti oziroma,
– če tega ne dopuščajo drugi predpisi.
Zato je potrebno pri gradnji stavb, omrežij komunikacijskih omrežij in omrežij druge GJI pri kateri se vgrajujejo komunikacijskimi vodi, predvideti dostopovno točko, ki omogoča skupno uporabo dostopovnega dela omrežja.
(4) Investitor v omrežja GJI pri katerih se vgrajujejo tudi sistemi EKO, mora ravnati skladno z določili predpisov o elektronskih komunikacijah, ki se nanašajo na skupno gradnjo. Tako morajo vsaj 30 dni pred izdajo naročila za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, oziroma 60 dni pred začetkom izvajanja del, kadar gradbeno dovoljenje ni potrebno, sporočiti namero o projektiranju oziroma gradnji pristojnemu organu (Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS). K obvestilu o nameri načrtovanja in gradnje je potrebno priložiti poziv investitorjem, da izrazijo interes za vključitev v načrtovanje EKO in pripadajoče infrastrukture, z rokom najmanj 20 dni od objave poziva s strani pristojnega organa (Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS).
(5) Enako kot investitorji v komunikacijska omrežja, morajo ravnati tudi investitorji v druge vrste GJI (prometna, komunalna, elektroenergetska, plinovodna in druga infrastruktura), kjer sicer ni predvidena gradnja EKO, vendar za to obstajajo tehnične možnosti. Investitor v druge vrste GJI mora svoje omrežje načrtovati tako, da se skladno z izkazanim interesom lahko gradi EKO in pripadajoča infrastruktura.
1.4.2 Merila in pogoji gradnje in upravljanja GJI
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture)
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture je dopustna v vseh GE.
(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(3) Izvedbo različnih vrst objektov gospodarske javne infrastrukture se načrtuje usklajeno.
Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(4) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev. Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v javnih površinah.
(gradnja javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture)
Izgradnja gospodarske javne infrastrukture
(1) Na OU se v okviru komunalnega opremljanja zgradijo omrežja, objekti in naprave GJI v skladu z zasnovo le-te (karta 2.2.5.1 in 2.2.5.2) ter v skladu s predpisi, tehničnimi normativi in standardi za posamezno vrsto GJI. Dopustna je gradnja naslednjih vrst GJI: 211 Ceste, 214 Mostovi, 2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, 2142 Sistemi za namakanje in osuševanje, 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2) Izgradnjo komunalne opreme zagotavlja občina v sodelovanju z upravljavci GJI in investitorji. Po izgradnji se ta preda v last in upravljanje občini oziroma pristojnim upravljavcem.
Površine grajenega javnega dobra
Površine grajenega javnega dobra v OU so javni trgi, javne parkovne površine, pešpoti, kolesarske poti in ceste – torej površine v javni rabi in javnem upravljanju. Opredeljene so v grafičnem delu akta (karta 2.2.6). Po izgradnji se prenesejo v last in upravljanje Občini Šmarješke Toplice v skladu s predpisi.
1.5 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
24. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območju UO OPPN so bile decembra 2015 v skladu s spremembami in dopolnitvami smernic za načrtovanje OPPN Prinovec izvedene predhodne arheološke raziskave. Raziskave je opravilo podjetje Arheološko risanje predmetov, Matevž Lavrinc s.p. O rezultatih je bilo izdano strokovno poročilo z naslovom Poročilo o arheoloških raziskavah v obliki arheološkega dokumentiranja petih strojno izkopanih jarkov za OPPN Prinovec na parcelah št. 962/4 in 966/3, k.o. Žaloviče. Na pregledanem območju ni bilo najdenih arheoloških najdb, zato na predvidenem območju urejanja s tem OPPN ni potrebno opravljati ukrepov za varstvo nadaljnjih predhodnih arheoloških raziskav. Investitor mora 14 dni pred pričetkom del poslati pisno obvestilo o datumu pričetka del na naslov ZVKDS. Investitor mora ob zemeljskih delih omogočiti konservatorski nadzor, ki ga opravlja ZVKDS, OE Novo mesto v skladu s 84. členom ZVKD-1.
(2) Z dnem 20. 6. 2016 je v veljavo stopil Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 40/16-179), iz katerega je razvidno, da obravnavano območje UO OPPN Prinovec ni več del kulturnega spomenika.
1.6 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
25. člen
(varovanje okolja in zdravja ljudi)
(1) V skladu s predpisi se zagotavlja varstvo voda, varstvo tal, varstvo zraka, varstvo pred hrupom, varstvo pred elektroenergetskim sevanjem in varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem, v fazah načrtovanja, izvajanja del in obratovanja stavb.
(2) Izvaja se z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda v čistilni napravi. Padavinske vode se iz prometnih in manipulativnih površin odvaja v meteorno kanalizacijo, (potencialno) onesnažene preko lovilcev olj. Pri gradnji ni dovoljena uporaba gradbenih materialov, iz katerih se lahko izločajo snovi, škodljive za kakovost vode. Pri tem je potrebno zagotoviti varstvene ukrepe in preprečiti izlitje, odtekanje ali izpiranje goriv, olj, maziv in drugih nevarnih snovi v podtalnico. Za vsak poseg v vodni režim podtalnice ali površinske vode je potrebno na podlagi 150. člena Zakona o vodah pridobiti vodno soglasje.
(3) S predvideno gradnjo se posega v poplavni prostor Prinovca in Toplice, in sicer na območje razreda majhne nevarnosti. Po Uredbi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja je poseg možen z izvedbo predhodno omilitvenih ukrepov (Uradni list RS, št. 89/08). Omilitveni ukrep predstavlja izgradnja podpornega zidu ob cesti, nadomestni ukrep pa zagotovitev nadomestnega volumna za razliv poplavnih voda z izvedbo dvojnega profila vodotokov. Prinovec na odseku nad cestnim prepustom na regionalni cesti se širi v desno brežino v dolžini 150 m. Toplica se širi v desni breg v dolžini ca. 220 m, in sicer od obstoječih objektov dolvodno.
(4) Za obravnavano območje OPPN je bil izdelan Hidrološko-hidravlični elaborat za načrtovane posege v prostor. Z izravnalnimi ukrepi se odtočne razmere na vodotoku Prinovec (Zavetrščica) in Toplica bistveno ne spreminjajo. Dimenzije obstoječih prepustov na obeh vodotokih naj se v prihodnje ne spreminjajo.
(5) Pri posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med vgradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Pri izvajanju dejavnosti je potrebno s skrbnim ravnanjem, v skladu s predpisi in nadzorovanjem rabe nevarnih snovi, zagotoviti varnost tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi.
(6) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Zaradi varstva zraka se pri poslovnih in drugih objektih za njihovo ogrevanje načrtujejo ogrevalni sistemi z učinkovito rabo energije. Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v tehnoloških procesih ne smejo povzročati prekomernega onesnaženja zraka. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga povzroča promet se območje dolgoročno vključi v sistem javnega potniškega prometa v občini in regiji.
(7) Pri graditvi in obnovi objektov se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Objekti in delovni procesi naj z uporabo obnovljivih virov energije (biomasa, termalna energija, solarni energetski sistemi, zemeljski plin) pri ogrevanju in elektriki namesto uporabe fosilnih goriv zagotavljajo učinkovito energetsko izrabo in s tem varstvo zraka.
(8) Med gradnjo mora izvajalec del zagotoviti ukrepe preprečitve prekomernega prašenja (prekrivanje materiala, transport, vgrajevanje v nevetrovnem vremenu, brezhibno delovanje gradbene mehanizacije ipd.) pri gradnji in transportu.
(9) Pri posegih naj bodo upoštevane stopnje varstva pred hrupom po posameznih območjih varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). Opredeljene so glede na vrsto PNRP, kot jo določa karta 2.1.1.
(10) V primeru, da so na posameznih območjih že presežene mejne vrednosti kazalcev za hrup, mora povzročitelj hrupa zagotoviti izvedbo protihrupnih ukrepov s katerimi bo obremenjenost zmanjšana na dovoljeno mejo hrupa. Pri posegih v prostor je potrebno določiti in izvesti ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa.
(11) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju. Izvedba morebitnih potrebnih protihrupnih zaščitnih ukrepov vključuje postavitev protihrupnih sten oziroma barier, izgradnjo nasipov, vzpostavitev vegetacije in zelenih površin ipd.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
(12) Obstoječ ali nov objekt ali naprava, ki je vir elektromagnetnega sevanja (transformatorske postaje, nad/podzemni vodi za prenos električne energije, oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radarski oddajniki ipd.) v bivalnem okolju ne sme povzročiti večjih obremenitev z elektromagnetnim sevanjem, kot jih določa predpis s tega področja. Zanj je potrebno, na podlagi predhodne ocene vplivov na okolje, pridobiti soglasje pristojne službe.
(13) Pri gradnji stavb ali posegih na obstoječih stavbah namenjenih delu ter za postavitev pomožnih objektov, ki posegajo na območje elektroenergetskih koridorjev daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1).
Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
(14) Osvetljevanje naj se načrtuje na podlagi predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Javne površine naj se osvetljuje z okolju prijaznimi svetilkami, z energetsko varčnimi sijalkami, s svetili z zasenčenim osvetljevanjem v nebo in s stikali za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih. Gradnja lahko poteka med 6.00 in 22.00 uro. Izven tega časa se nepokrite površine gradbišč lahko osvetljuje le z okolju prijaznimi svetilkami.
(15) Območje ob vodotoku Toplica se zaradi prisotnosti varovanih vrst ne osvetljuje.
(1) V delu OU, ki spada v ekološko pomembno območje (65100) Krka – reka, v območje Natura 2000 Krka s pritoki (SI3000338) in naravne vrednote Prinovec – naravna vrednota lokalnega pomena (evid. št. 8489) in Toplica – naravna vrednota lokalnega pomena (evid. št. 8490), veljajo varstveni pogoji iz predpisov.
(2) Ob potoku Toplica se ohranja 5,0 m zeleni pas, ki naj bo v travni izvedbi in brez ureditev. Upošteva se časovna omejitev del na in ob vodotoku, ki naj se izvedejo od konca junija do začetka marca, izven drstitvenega obdobja rib ter razmnoževalnega obdobja drugih na vodo vezanih živalskih vrst. Predvidena dela na vodotoku naj se izvajajo ob nizkih pretokih, predvidoma v poletnih mesecih, v čim krajšem času.
(3) Obstoječe poti znotraj območja naravne vrednote naj ostanejo, nove pa se zgradijo v peščeni izvedbi. Izvedba dvojnega profila na potokih naj razgiba njihov vodotok z upoštevanjem ekoloških zahtev kvalifikacijskih vrst Natura 2000. Parkirna mesta se ne načrtujejo v 5 m pasu ob vodotoku. Za urejanje brežin vodotoka se uporabijo leseni piloti in vrbovi popleti.
(varstvo kmetijskih zemljišč)
(1) Ornica oziroma humus v debelini 40 cm se bo uporabil za ureditev zelenih površin v OU OPPN in za izboljšanje oziroma pridobitev novih kmetijskih zemljišč na drugih lokacijah v občini.
(2) Poseg v gozd se lahko izvede le na podlagi dovoljenja za gradnjo. Izveden mora biti tako, da bo povzročena minimalna škoda na okoliškem gozdnem rastju in na tleh in da bo zanj pridobljeno dovoljenje s strani Zavoda za gozdove Slovenije.
1.7 Rešitve za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami in požarno varstvo
28. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati predpise glede protipotresne varnosti in splošno uveljavljenih strokovnih standardov za varno gradnjo. Območje leži na potresno srednje nevarnem območju (stopnja 0,175 G na karti potresne ogroženosti).
(2) Zaklonišča, zaklonilniki ali drugi objekti za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi nevarnostmi se uredi v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
(1) Ureditve javnega prostora in notranje ureditve na PE naj zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi, živali in premičnega premoženja. Varnost stavb pred požarom naj se zagotavlja predvsem z ustreznimi odmiki med stavbami, s požarno ločitvijo ter ureditvijo dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila. V javnem prostoru uredi hidrantno omrežje z dosegom vseh stavb in drugih požarno ogroženih objektov v OU OPPN.
(2) Ureditve naj bodo skladne s predpisi o zagotavljanju požarne varnosti v stavbah. Izpolnjevanje zahtev varnosti pred požarom se za požarno manj zahtevne objekte dokazuje v elaboratih – zasnovah požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti.
1.8 Dopustna odstopanja in etapnost gradnje
30. člen
(1) Odstopanja od določil tega odloka so možna v obsegu in pod pogoji kot so določeni pri merilih in pogojih za posamezno funkcionalno prostorsko enoto, vendar le kadar s tem ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. Višinska regulacija terena se lahko prilagaja arhitekturnim rešitvam.
(2) Spremembe tras ali tehnološke rešitve GJI ter priključkov so dopustni, če so posledica racionalnejših rešitev, vendar le pod pogojem, da z njimi soglašajo upravljavci in da ne vplivajo na urbanistično zasnovo območja.
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, veljavnimi predpisi, smernicami nosilcev urejanja prostora in konceptom ureditve.
(1) Izvajanje del in prostorskih ureditev naj poteka v smiselnih celotah glede na tehnologijo in pričakovane učinke. Ureditve površin grajenega javnega dobra naj se izvajajo tako, da so v tehnološkem in funkcionalnem pogledu zaključena celota na posamezni PE. Parkovne ureditve na PE5 in PE1 se lahko izvajajo v več etapah ne glede na obseg površin.
(2) Ob upoštevanju možne fazne gradnje GJI se odstranitev obstoječih elektroenergetskih, komunikacijskih in komunalnih vodov lahko izvede le v takšnem obsegu, kot je potrebno za to, da se zagotovi možnost gradnje in komunalna opremljenost na zemljišču za gradnjo, kjer se konkreten poseg načrtuje. V preostalem delu območja urejanja se do izvedbe nadaljnjih gradenj in komunalnega opremljanja dela ali celote lahko ohranjajo vodi obstoječe GJI.
(druge obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Investitorji in izvajalci gradenj morajo v najkrajšem času odpraviti vse morebitne škodljive posledice, nastale zaradi gradnje, po odredbi pristojnih služb. Izven zemljišč po 5. členu tega odloka med gradnjo ne sme biti motena uporaba ali povzročena škoda (npr. onesnaževanje …) na okoliških kmetijskih in gozdnih zemljiščih – s prevozom materiala, neprimernega odvodnjavanja ipd. Območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča zunaj vplivnega območja v času gradnje.
(2) Gradnja na neopremljenem zemljišču ni dovoljena. Če komunalna oprema na posamezni PE ni zgrajena, se na njej lahko gradijo objekti le ob sočasni gradnji predvidene gospodarske javne infrastrukture, s katero se zagotavlja komunalna opremljenost za funkcionalno smiseln del ali celotno PE.
Vsi vplivi ureditev in izvajanja dejavnosti v okolju se spremljajo v vplivnih območjih določenih s tem aktom in na podlagi predpisov s področja varovanj.
(1) Med gradnjo se izvaja spremljanje kazalcev okolja, in sicer s spremljanjem nepredvidenih dogodkov na gradbišču v gradbenem dnevniku (zaradi morebitnih pojavov razlitja snovi, erozije, izpiranja nevarnih snovi, okvare strojev ipd.) in poročili o ukrepih. Potrebno je zagotavljati nadzor nad uporabo goriv in olj v delovnih strojih in drugih napravah (kraj polnjenja rezervoarjev), voditi evidence odpadne embalaže hidroizolacijskih snovi ter reden mesečni pregled vseh lovilcev olj ter po potrebi njihovo čiščenje v skladu z Uredbo o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12).
(2) Monitoring se izvaja v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12). Le-ta predpisuje prve meritve, ki se izvedejo po prvem izpustu ali po večji spremembi v odvajanju ter vse nadaljnje meritve, ki so potrebne.
(3) Meritev ni potrebno izvesti pri objektih, kjer nastajajo le sanitarne odpadne vode. Ureditev območja ne predvideva ponikanja odpadne vode oziroma nekontroliranega odtoka padavinske in komunalne odpadne vode. Odtok meteorne vode naj bo opremljen z lovilcem olja.
(4) Monitoring v času obratovanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03, 105/08). Merilno mesto pri malih kurilnih napravah se določi v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13).
(5) V času gradnje in med obratovanjem se s strani organizacije, pristojne za nadzor ravni hrupa, izvaja reden nadzor upoštevanja predpisov. Prve meritve hrupa se izvedejo skladno s področnim predpisom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje.
(6) V času gradnje in med obratovanjem se s strani organizacije, pristojne za ohranjanje narave oziroma naravovarstvenih organizacij izvaja reden nadzor nad upoštevanjem predlaganih omilitvenih ukrepov.
(7) Pri posegih v zvezi z napravo, ki je vir sevanja, je potrebno zagotoviti prve meritve tistih veličin elektromagnetnega polja kot posledice obremenitve območja zaradi sevanja iz vira, za katere so določene mejne vrednosti.
(8) Obratovalni monitoring javne razsvetljave zagotavlja občina (tudi preko upravljavca) skladno s predpisom s tega področja in v obsegu ter na način, ki ureja monitoring svetlobnega onesnaževanja.
Varovanje kulturne dediščine
(9) Pri vsakem posegu v tla v območju arheološkega najdišča Vinji Vrh pri Beli Cerkvi – arheološko najdišče Vinji vrh – Šmarjeta (EŠD 815) je potrebno izvesti arheološki nadzor. V primeru odkritja morebitnih novih arheoloških ostalin bo potrebno izvesti arheološko izkopavanje po predhodnem časovnem in stroškovnem obsegu morebitnih zaščitnih izkopavanj.
Načrt parcelacije je določen za javni prostor znotraj območja urejanja (trge, ulice, zelene površine …) in prikazan na karti 2.2.4. Parceliranje zemljišč se izvaja skladno s splošnimi merili urejanja PE v 9. členu tega odloka.
1.10 Prehodne in končne določbe
35. člen
(1) Za komunalno opremljanje območja urejanja s tem OPPN se pripravi program opremljanja stavbnih zemljišč. Vključuje naj izgradnjo vseh predvidenih omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in površin grajenega javnega dobra. Program opremljanja je podlaga za odmero komunalnega prispevka.
(2) Gradnjo komunalne opreme območja lahko izvaja občina ali investitor – slednji na podlagi pogodbe o opremljanju stavbnega zemljišča, ki jo sklene z občino in v kateri so določene obveznosti investitorja pri izvedbi objektov in ureditev v javno korist in so skladne s programom opremljanja. Zgrajeno komunalno infrastrukturo bo v takem primeru investitor predal v last Občini Šmarješke Toplice in v upravljanje pristojnemu upravljavcu.
(usmeritve za določitev meril in pogojev za območje urejanja po prenehanju veljavnosti OPPN)
Merila koriščenja in funkcioniranja v prostoru po razveljavitvi se opredelijo iz ciljev in koncepta ureditve ob razveljavitvi akta.
Odlok se lahko razveljavi po tem, ko je po tem odloku v celoti zgrajena predvidena komunalna oprema, ko je realiziranih vsaj 90 % načrtovanih prostorskih ureditev površin in ko je hkrati v celoti vzpostavljena parcelacija.
Predpisi oziroma zakonodaja navedena v tem odloku se uporablja z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki stopijo v veljavo tudi po sprejemu odloka. Prav tako se uporabljajo predpisi, ki razveljavljajo oziroma nadomeščajo predpise navedene v tem odloku.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo inšpekcijski organi Republike Slovenije in pooblaščene organizacije ter v okviru svojih pristojnosti Občina Šmarješke Toplice.
OPPN s prilogami in spisom postopka je v uradnih urah na vpogled na Občini Šmarješke Toplice, odlok pa tudi na Upravni enoti Novo mesto.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0028/2013-48
Šmarjeta, dne 21. decembra 2016
mag. Bernardka Krnc l.r.
