Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 20/06, 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 100/08, 79/09, 51/10), 3., 17. in 45. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03, 88/05, 79/06, 69/10) je Občinski svet Občine Rogašovci na 17. seji dne 28. 9. 2017 sprejel
o urejanju javnih površin v Občini Rogašovci
Ta odlok ureja:
1. načine urejanja javnih in drugih površin na območju Občine Rogašovci,
2. zunanji videz naselij v Občini Rogašovci in
3. urejanje, vzdrževanje in varovanje javnih površin.
Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji dostopna vsem. Javne površine so pločniki, ceste, turistične poti, vinske ceste, avtobusne postaje, parkirni prostori, zelenice, otroška in športna igrišča, pokopališča, spomeniki in spominska obeležja in druga zemljišča v javni rabi. Ceste so urejene v posebnem odloku.
S tem odlokom se poleg javnih površin iz 2. člena tega odloka urejajo tudi določeni posegi na zasebnih zemljiščih, ki mejijo na javne površine.
Izvajalec lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin na območju Občine Rogašovci je Režijski obrat Občine Rogašovci.
Za vzdrževanje javne snage na javnih površinah (2. člen) skrbijo pooblaščeni izvajalci.
Za vzdrževanje snage na drugih površinah skrbijo lastniki.
Na površinah iz 2. člena tega odloka je prepovedano:
1. odmetavati papir in druge smeti,
2. zlivati odpadne vode in tekoče odpadke,
3. odlagati smeti, odpadke, dračje in vejevje, embalažo, tehnične predmete,
4. prati motorna in druga vozila,
5. odvajati meteorne vode iz zgradb in zemljišč,
6. odvajati odpadne vode iz greznic v meteorno kanalizacijo, v cestne odtočne jaške in na javne površine,
7. stresati, puščati ali metati na javno pot kakršnekoli predmete in material, kar bi oviralo ali ogrožalo promet na njej,
8. voziti in parkirati motorna vozila in prikolice na zelenih javnih površinah,
9. graditi objekte, naprave ali posaditi drevje in grmičevje ali postavljati druge predmete, s katerimi bi se ovirala njihova nemotena uporaba,
10. pustiti vozilo na predelih, katerih uporaba je omejena z javnim pozivom zaradi izvajanja zimske službe rednih vzdrževalnih del, prireditev ipd.,
11. postavljati ali puščati komunalne, odpadke ali posode za njihovo zbiranje,
12. postavljati ali puščati kakršnekoli druge predmete ali naprave, ki ovirajo ali onemogočajo uporabo parkirnega mesta,
13. opravljati kakršnakoli dela brez dovoljenja pristojnega občinskega organa.
Izvajalci oziroma investitorji gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni:
1. pri obnovi in gradnji objektov postaviti lovilne odre in zaščitne zavese, kolikor prihaja pri delu do prašenja,
2. očistiti gradbišče odpadkov, ki bi lahko onesnažili javne površine,
3. skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni,
4. nalagati material na vozila tako, da se pri prevozu ne stresa po javnih površinah,
5. očistiti vozila pred odhodom z gradbišča,
6. uskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču tako, da se ne raznaša na javne površine in
7. redno čistiti neposredno okolico gradbišča.
V primeru, da je objekt dalj časa nedograjen oziroma nedokončan (npr. nima fasade ali vgrajenega stavbnega pohištva ipd.) ali objekt ni naseljen oziroma v ni obratovanju, mora lastnik oziroma investitor gradnje urediti objekt in njegovo okolico tako, da ne kazi podobe naselja. Iz objekta in njegove okolice mora odstraniti vse odpadke in nevarne snovi ter skrbeti za redno čiščenje in vzdrževanje okolice.
Nedograjen in nenaseljen objekt v naselju mora imeti:
1. zavarovane meje objekta in površine za njegovo normalno rabo pri gradnji proti okolici,
2. urejene in vzdrževane dostope in odvoze ter
3. zaznamovana in zavarovana nevarna mesta na objektu in površinah za njegovo normalno rabo pri gradnji.
Za omejitev rabe javnih površin se šteje posebna uporaba javnih površin za potrebe:
1. občasne postavitve stojnic za prodajo, promocije ipd.,
2. izvajanje športnih, kulturnih in drugih prireditev, sejmov, zborovanj ipd.,
3. postavitve sezonskih letnih vrtov,
4. izvajanje gradbenih del na objektih ob javnih prometnih površinah (ureditev gradbišč, postavitev odrov, gradbiščnih ograj, gradbiščnih objektov ipd.).
Za posebno uporabo javnih površin si mora uporabnik le-te pridobiti dovoljenje pristojnega organa občinske uprave.
Prevozniki (pravne ali fizične osebe) so dolžni pri prevozu odpadkov in drugih podobnih snovi zavarovati tovor tako, da ne povzroča smradu in prašenja ter preprečiti stresanje takih snovi na javne površine.
Pri prevozu gramoza, peska oziroma drugega tovora morajo prevozniki poskrbeti, da se z vozil ne izceja voda in ne stresa tovor na javne površine.
Organizatorji prireditev in prodajalci na stojnicah na javnih in drugih površinah morajo skrbeti, da se javne in druge površine ne onesnažujejo in so jih dolžni sprotno čistiti. Skrbeti morajo za varstvo rastlinstva na prostoru, za katerega so zadolženi. Po končani prireditvi oziroma prodaji na stojnicah, morajo prireditveni oziroma prodajni prostor očistiti in sicer tako, da so po čiščenju javne in druge površine vzpostavljene v prvotno stanje.
Stalno odprte javne površine kot so: avtobusne postaje, igrišča, tržne in druge javne prostore morajo čistiti lastniki oziroma upravljavci teh površin. Skrbeti morajo tudi za varstvo rastlinstva na teh površinah.
Na površinah iz 2. člena tega odloka je prepovedano voditi pse brez vrvice in jih puščati brez ustreznega nadzora, izjema so službeni psi in psi, ki vodijo slepe.
V primerih onesnaženja površin iz 2. člena s pasjimi iztrebki ali iztrebki katere druge živali (npr. konji ipd.) morajo lastniki le-teh te takoj počistiti z ustreznim čistilnim priborom za iztrebke, ki ga morajo imeti s seboj in ga ob pozivu pokazati pristojnemu organu. Izjema so psi, ki vodijo slepe.
Zunanji deli objektov in elementi zunanje ureditve morajo biti redno vzdrževani tako, da ne kvarijo videza naselja.
Na območju občine je na javnih površinah, navedenih v 2. členu prepovedano postavljanje vozil, počitniških prikolic, avtodomov, šotorov in podobnih objektov z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno prebival.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organizirajo organizacije in društva in ne za bivanje oseb, ki sodelujejo pri potujočih prireditvah (cirkuške in artistične predstave in podobno), če so objekti postavljeni na površinah, ki so določene v te namene in so za to dejavnost pridobili ustrezna dovoljenja od pristojnega organa občine.
IV. JAVNE IN DRUGE ZELENE POVRŠINE
Vzdrževanje javnih zelenih površin
Lastniki so dolžni vzdrževati javne zelene površine.
Kolikor za to niso usposobljeni, morajo vzdrževanje oddati pooblaščeni, strokovno usposobljeni organizaciji – osebi.
Vzdrževanje javnih in drugih zelenih površin iz 2. člena tega odloka obsega:
1. negovanje in obnavljanje zelenic, gozda, okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat in podobno,
2. vzdrževanje in obnavljanje pešpoti, ograj, klopi in druge opreme in
3. varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi.
Na javnih in drugih zelenih površinah (2. člen) je prepovedano sekanje, obrezovanje drevja ter vsaka sprememba namembnosti teh površin brez dovoljenja občinske uprave.
Investitor oziroma izvajalec del mora pred posegom v prostor zavarovati pred poškodbami drevje in okrasno grmičevje.
Po končanem posegu je investitor oziroma izvajalec dolžan urediti zelene površine v prvotno stanje.
Lastniki gradbenih zemljišč so dolžni poskrbeti, da se redno posekajo drevesa, porežejo veje, grmovje, živa meja ipd., ki kazijo videz naselja.
Lastniki zemljišč so dolžni poskrbeti za redno čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz naselij.
Lastniki nenaseljenih stavb (stanovanjske hiše, vikendi, vinske kleti, opuščena gospodarska poslopja) so dolžni le-te in zemljišče redno vzdrževati in čistiti tako, da se ohrani urejen videz naselja.
Po čiščenju in urejanju zelenic, je lastnik oziroma izvajalec dolžan odpadni material v najkrajšem možnem času odstraniti v skladu z veljavnimi predpisi.
Kdor namerno ali iz malomarnosti povzroči škodo na javnih površinah, ki so navedene v 2. členu tega odloka, mora na zahtevo organa, ki opravlja nadzor v najkrajšem času od nastanka škode le-to odpraviti.
V nasprotnem primeru odpravi škodo po naročilu organa, ki opravlja nadzor in na stroške povzročitelja, pooblaščeni izvajalec.
V. VZDRŽEVANJE VODOTOKOV IN JARKOV
Obvezno gospodarsko javno službo vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda v skladu z veljavnim Zakonom o vodah mora izvajati država kot lastnica teh zemljišč.
Ne glede na določbo iz prvega odstavka lahko lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov in snovi.
Vzdrževanje jarkov ob državnih, lokalnih cestah in javnih poteh je v pristojnosti upravljavca zgrajene infrastrukture.
V kolikor se ugotovi, da je obcestni jarek dejansko zgrajen melioracijski jarek v sklopu kmetijskih operacij in melioracij (s svojo parcelno številko), je vzdrževanje v pristojnosti lastnika tega zemljišča, kakor tudi, če je jarek na zemljišču, ki je v privatni lasti.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinska inšpekcija in redarstvo.
Z globo 100,00 EUR se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določili tega odloka.
Z globo 300,00 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili tega odloka.
Z globo 100,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in za odgovorno osebo v samoupravni lokalni skupnosti.
Z globo 1.000,00 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju z določili tega odloka.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-7/2014-7
Rogašovci, dne 28. septembra 2017
Edvard Mihalič l.r.
