Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. novembra 2019.
Št. 003-02-10/2019-20
Ljubljana, dne 7. decembra 2019
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2G)
V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17 in 28/19) se v 1. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
– Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L št. 209 z dne 15. julija 1998, str. 323),
– Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 354 z dne 23. 12. 2016, str. 37; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/2341/EU) in
– Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011, str. 1), v delu, ki ureja pravico do enakega obravnavanja delavcev iz tretjih držav, ki se preselijo v tretjo državo glede pravic teh delavcev, ki jih prejmejo v zvezi s starostjo, invalidnostjo in smrtjo, zakonske pokojnine, osnovane na predhodni zaposlitvi in pridobljene v skladu z zakonodajo.«.
V 12. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavod za izvajanje obveznega zavarovanja v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja matično evidenco o zavarovancih in uživalcih pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pridobiva in nadalje obdeluje potrebne podatke o zavarovancih in uživalcih pravic po tem zakonu brez njihove predhodne pisne privolitve iz evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, vključno s podatki, ki so davčna tajnost. Zavod pridobiva podatke od naslednjih upravljavcev:
– Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava) – podatke, ki jih vodi po zakonu, ki ureja davčni postopek, in zakonu, ki ureja finančno upravo;
– Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje;
– Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, in zakonom, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev;
– centrov za socialno delo – podatke, ki jih vodijo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, zakonom, ki ureja socialno varstvo, in zakonom, ki ureja rejniško dejavnost;
– ministrstva, pristojnega za delo – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
– Inšpektorata Republike Slovenije za delo – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijo dela, zakonom, ki ureja delovna razmerja, in zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu;
– Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom o poslovnem registru;
– upravljavca Centralnega registra prebivalstva – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja centralni register prebivalstva, zakonom, ki ureja državljanstvo, in zakonom, ki ureja prijavo prebivališča;
– upravljavca matičnega registra – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja matični register;
– Vrhovnega sodišča Republike Slovenije – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
– upravljavca Evidenčnega analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo;
– upravljavca Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja;
– upravljavca Registra kmetijskih gospodarstev – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
– nosilca poklicnega zavarovanja – podatke, ki jih vodi v skladu s tem zakonom;
– upravljavcev evidenc – podatke, ki jih vodijo v skladu z zakonom, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti;
– izvajalcev plačilnih storitev – podatke, ki jih vodijo na podlagi zakona, ki ureja plačilne storitve.«.
Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(3) Upravljavci uradnih in drugih evidenc so dolžni zavodu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zahtevane podatke posredovati brezplačno. Pridobitev podatkov se lahko omogoči tudi na samodejni način.
(4) Zavod lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu in po zakonu, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poveže z evidencami upravljavcev iz prvega odstavka tega člena tako, da je možna samodejna pridobitev podatkov v evidencah na način, da se osebni podatki samodejno posodobijo ali da povezovanje omogoča vsaj, da se v evidencah pri osebnih podatkih določenega ali določljivega posameznika pojavi samodejno opozorilo, da je pri njegovih podatkih v drugi zbirki osebnih podatkov prišlo do spremembe. Za povezovanje se kot identifikacijska povezovalna znaka osebe uporabita osebno ime in njegova enotna matična številka občana ali njegova davčna številka.«.
V 13. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena oseba, ki ji je priznana pravica, na podlagi katere se obvezno vključi v zavarovanje v skladu z drugim ali četrtim odstavkom 19. člena tega zakona, pridobi in ohrani prednostno zavarovanje na podlagi z odločbo priznane pravice tudi, če je hkrati v pravnem razmerju iz 15., 16. in 17. člena tega zakona.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
V 19. členu se v drugem odstavku za besedilom »zaradi varstva in nege otroka« doda besedilo »ali zaradi nege in varstva štirih ali več otrok«.
V 20. členu se v tretjem odstavku v napovednem stavku za besedo »delu« doda besedilo »ali poklicne bolezni«.
Peta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– osebe, ki se po predpisih, ki urejajo trg dela, po predpisih, ki urejajo zaposlovanje invalidov, ali po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, usposabljajo z delom pri izvajalcu ukrepa aktivne politike zaposlovanja ali pri izvajalcu drugega ukrepa oziroma programa, razen oseb, ki opravljajo javna dela;«.
V 23. členu se v besedilu člena, ki se označi kot prvi odstavek, črta besedilo »več kot 6 mesecev«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Obvezno zavarovanje se za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona prekine v času, ko prejemajo nadomestilo zaradi poklicne rehabilitacije in so zavarovani na podlagi osmega odstavka 19. člena tega zakona.«.
37. člen se spremeni tako, da se glasi:
(določitev odstotka za odmero starostne pokojnine)
(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 29,5 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,36 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska doba | Odmerni odstotek (v %) | Pokojninska doba | Odmerni odstotek (v %) | Pokojninska doba | Odmerni odstotek (v %) |
15 | 29,50 | 25 | 43,10 | 35 | 56,70 |
16 | 30,86 | 26 | 44,46 | 36 | 58,06 |
17 | 32,22 | 27 | 45,82 | 37 | 59,42 |
18 | 33,58 | 28 | 47,18 | 38 | 60,78 |
19 | 34,94 | 29 | 48,54 | 39 | 62,14 |
20 | 36,30 | 30 | 49,90 | 40 | 63,50 |
21 | 37,66 | 31 | 51,26 | | |
22 | 39,02 | 32 | 52,62 | | |
23 | 40,38 | 33 | 53,98 | | |
24 | 41,74 | 34 | 55,34 | | |
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 27 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,26 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) | Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) | Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) |
15 | 27,00 | 25 | 39,60 | 35 | 52,20 |
16 | 28,26 | 26 | 40,86 | 36 | 53,46 |
17 | 29,52 | 27 | 42,12 | 37 | 54,72 |
18 | 30,78 | 28 | 43,38 | 38 | 55,98 |
19 | 32,04 | 29 | 44,64 | 39 | 57,24 |
20 | 33,30 | 30 | 45,90 | 40 | 58,50 |
21 | 34,56 | 31 | 47,16 | | |
22 | 35,82 | 32 | 48,42 | | |
23 | 37,08 | 33 | 49,68 | | |
24 | 38,34 | 34 | 50,94 | | |
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 27,50 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,28 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) | Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) | Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) |
15 | 27,50 | 25 | 40,30 | 35 | 53,10 |
16 | 28,78 | 26 | 41,58 | 36 | 54,38 |
17 | 30,06 | 27 | 42,86 | 37 | 55,66 |
18 | 31,34 | 28 | 44,14 | 38 | 56,94 |
19 | 32,62 | 29 | 45,42 | 39 | 58,22 |
20 | 33,90 | 30 | 46,70 | 40 | 59,50 |
21 | 35,18 | 31 | 47,98 | | |
22 | 36,46 | 32 | 49,26 | | |
23 | 37,74 | 33 | 50,54 | | |
24 | 39,02 | 34 | 51,82 | | |
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 28 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,30 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) | Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) | Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) |
15 | 28,00 | 25 | 41,00 | 35 | 54,00 |
16 | 29,30 | 26 | 42,30 | 36 | 55,30 |
17 | 30,60 | 27 | 43,60 | 37 | 56,60 |
18 | 31,90 | 28 | 44,90 | 38 | 57,90 |
19 | 33,20 | 29 | 46,20 | 39 | 59,20 |
20 | 34,50 | 30 | 47,50 | 40 | 60,50 |
21 | 35,80 | 31 | 48,80 | | |
22 | 37,10 | 32 | 50,10 | | |
23 | 38,40 | 33 | 51,40 | | |
24 | 39,70 | 34 | 52,70 | | |
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 28,50 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,32 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) | Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) | Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) |
15 | 28,50 | 25 | 41,70 | 35 | 54,90 |
16 | 29,82 | 26 | 43,02 | 36 | 56,22 |
17 | 31,14 | 27 | 44,34 | 37 | 57,54 |
18 | 32,46 | 28 | 45,66 | 38 | 58,86 |
19 | 33,78 | 29 | 46,98 | 39 | 60,18 |
20 | 35,10 | 30 | 48,30 | 40 | 61,50 |
21 | 36,42 | 31 | 49,62 | | |
22 | 37,74 | 32 | 50,94 | | |
23 | 39,06 | 33 | 52,26 | | |
24 | 40,38 | 34 | 53,58 | | |
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 29 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,34 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) | Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) | Pokojninska doba | Odmerni odstotek za moške (v %) |
15 | 29,00 | 25 | 42,40 | 35 | 55,80 |
16 | 30,34 | 26 | 43,74 | 36 | 57,14 |
17 | 31,68 | 27 | 45,08 | 37 | 58,48 |
18 | 33,02 | 28 | 46,42 | 38 | 59,82 |
19 | 34,36 | 29 | 47,76 | 39 | 61,16 |
20 | 35,70 | 30 | 49,10 | 40 | 62,50 |
21 | 37,04 | 31 | 50,44 | | |
22 | 38,38 | 32 | 51,78 | | |
23 | 39,72 | 33 | 53,12 | | |
24 | 41,06 | 34 | 54,46 | | |
(7) Če pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, znaša odmerni odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo iz prvega odstavka tega člena 0,68 %, iz drugega odstavka 0,63 %, iz tretjega odstavka 0,64 %, iz četrtega odstavka 0,65 %, iz petega odstavka 0,66 % in iz šestega odstavka 0,67 %.
(8) Ne glede na prvi do sedmi odstavek tega člena se zavarovancu, ki izpolni pogoje iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona in ostane vključen ali se znova vključi v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju po uveljavitvi tega zakona, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %.
(9) K pokojninski dobi, dopolnjeni po prenehanju ugodnejšega vrednotenja, določenega v prejšnjem odstavku, se prišteje pokojninska doba, dopolnjena do izpolnitve pogojev iz prejšnjega odstavka, ki je ni bilo mogoče vrednotiti, ker je krajša od šestih mesecev.
(10) Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, se zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan Evropske unije in za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti, odstotek odmere pokojnine poveča za 1,36 %, vendar največ do višine 4,08 %. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva v trajanju vsaj 120 dni užival moški, o čemer se za vsakega posameznega otroka sporazumno dogovorita. Če ni sporazumne odločitve, je do dodatnega odmernega odstotka upravičen tisti od staršev, ki je v pretežnem delu uveljavil pravico do starševskega dopusta. Če nobeden od staršev ni bil na starševskem dopustu ali sta uveljavila pravico do starševskega dopusta v enakem delu, je do dodatnega odmernega odstotka upravičena ženska.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek dodatnega odmernega odstotka ni mogoče priznati za otroke, ki so jih zavarovanci uveljavljali pri znižanju starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona. Zavarovanec lahko za otroke, ne glede na njihovo število, uveljavi pravico iz prejšnjega odstavka ali pa znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona.«.
V 39. členu se v prvem odstavku besedilo »26 %« nadomesti z besedilom »29,5 %«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek znaša odmerni odstotek za določitev najnižje pokojnine 27 % v letu 2020, 27,5 % v letu 2021, 28 % v letu 2022, 28,5 % v letu 2023 in 29 % v letu 2024.«.
Dosedanji drugi do osmi odstavek postanejo tretji do deveti odstavek.
39.a člen zakona se spremeni tako, da se glasi:
(izplačilo dela pokojnine)
(1) Zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, in sicer v skladu s prvim odstavkom 391. člena ali 394. členom tega zakona, se od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 40 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Zavarovancu se del pokojnine iz prejšnjega stavka lahko izplačuje največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(2) Izplačilo dela pokojnine lahko uveljavi tudi uživalec starostne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih, ki se je oziroma se bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Del pokojnine se izplačuje v višini 40 % že uveljavljene pokojnine od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od vključitve v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom oziroma največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(3) Če je posameznik uveljavil izplačilo po prvem in drugem odstavku tega člena, se 40 % pokojnine lahko skupno izplačuje največ za tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(4) Zavarovancu, ki je uveljavil izplačilo dela pokojnine, se po poteku obdobja iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena izplačuje 20 % starostne pokojnine, ki je bila osnova za odmero 40 % starostne pokojnine z uskladitvami, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Zavod po uradni dolžnosti začne izplačevati spremenjeno višino izplačila dela pokojnine.
(5) Med uživanjem dela pokojnine iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka tega člena ni mogoče zahtevati spremembe odmere dela pokojnine, razen v primeru uveljavitve pravice do pokojnine in ponovnega vstopa v zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(6) Zavod v informaciji, ki jo pošlje zavarovancu po uradni dolžnosti na podlagi šestega odstavka 140. člena tega zakona, opozori na možnost uveljavitve izplačevanja 40 % starostne pokojnine na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena in poda pojasnilo o izplačevanju 20 % starostne pokojnine po uradni dolžnosti na podlagi četrtega odstavka tega člena.«.
V 40. členu se v drugem odstavku za besedo »časa« črtata vejica in besedilo »ki se do dopolnitve starosti 65 let poveča za 5 %«.
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, se delna pokojnina poveča za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena tega zakona, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
(4) Sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka, ki se izplačuje največ tri leta, znaša:
– 20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
– 35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
(5) Sorazmerni del zneska iz tretjega odstavka po preteku obdobja treh let znaša:
– 10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
– 17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:
(omejitev izplačevanja dela pokojnine, višje delne pokojnine in višjega sorazmernega dela pokojnine)
(1) Če je zavarovanec v različnih časovnih obdobjih uveljavil izplačilo dela pokojnine na podlagi prvega ali drugega odstavka 39.a člena tega zakona, delno pokojnino na podlagi tretjega odstavka 40. člena tega zakona, ki je povišana za sorazmerni del izplačila 40 % starostne pokojnine oziroma sorazmerni del pokojnine na podlagi četrtega odstavka 116. člena tega zakona, ki je povišan za sorazmerni del izplačila 40 % starostne pokojnine, znaša skupno obdobje prejemanja dela pokojnine, višje delne pokojnine oziroma višjega sorazmernega dela pokojnine največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.
(2) Po poteku obdobja iz prejšnjega odstavka se zavarovancu izplačuje 20 % starostne pokojnine, oziroma delna pokojnina, povišana za sorazmerni del izplačila 20 % starostne pokojnine oziroma sorazmerni del starostne pokojnine, povišan za sorazmerni del izplačila 20 % starostne pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 39.a člena tega zakona, tretjega odstavka 40. člena tega zakona ali četrtega odstavka 116. člena tega zakona.
(3) Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni del zneska po tretjem odstavku 40. člena tega zakona in sorazmerni del zneska po četrtem odstavku 116. člena tega zakona se ne izplačujejo, če zavarovanec ne dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, daljše od 30 delovnih dni oziroma če je na dan vložitve zahteve že odsoten z dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju več kot 30 delovnih dni, pri čemer se kot tedenska delovna obveznost šteje pet delovnih dni v tednu, od ponedeljka do petka.
(4) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se po uradni dolžnosti prejemek začne znova izplačevati, ko začne opravljati delo.
(5) Zavod pridobi podatke o začasni zadržanosti z dela iz tretjega odstavka tega člena od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in po uradni dolžnosti preneha izplačevati prejemke iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Izplačilo dela pokojnine iz 39.a člena tega zakona ne pripada zavarovancem, ki so v zavarovanje vključeni na podlagi prvega odstavka 19. člena tega zakona.
(7) Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni del zneska po tretjem odstavku 40. člena tega zakona in sorazmerni del zneska po četrtem odstavku 116. člena tega zakona se ne izplačujejo, če zavarovanec iz šestega odstavka 14. člena ter iz 15., 16. in 17. člena tega zakona na dan uveljavitve izplačila in ves čas prejemanja nima v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost.
(8) Zavod pridobi podatke iz prejšnjega odstavka od finančne uprave. Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se po uradni dolžnosti prejemek začne ponovno izplačevati s prvim dnem po plačilu prispevkov za socialno varnost v celoti.«.
Za 44. členom se doda nov 44.a člen, ki se glasi:
(štetje delovnih let v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja)
Zavarovancu, ki je bil uživalec invalidske pokojnine in se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, se v ugotavljanje obdobja za določitev delovnih let ne všteva obdobje uživanja invalidske pokojnine.«.
V 47. členu se v prvem odstavku besedilo »v višini 57,25 % od pokojninske osnove« nadomesti z besedilom »od pokojninske osnove v odstotku, ki ga za moške za 40 let pokojninske dobe določa 37. člen tega zakona«.
V 48. členu se v drugem odstavku besedilo »36 % (moški) ali 39 % (ženska)« nadomesti z besedilom »41 %«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na prejšnji odstavek znaša najnižji odstotek za odmero invalidske pokojnine v letih:
– 2020 37 % za moške in 39 % za ženske,
– 2021 38 % za moške in 39 % za ženske,
– 2022 39 % za moške in ženske,
– 2023 40 % za moške in ženske.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V 49. členu se v drugem odstavku besedilo »(moški) ali 38 let (ženska)« nadomesti z besedilom »oziroma če je odmerni odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo višji od odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe za moškega, določenega v 37. členu tega zakona.«.
V 60. členu se v tretji alineji prvega odstavka pred besedo »invalidska« doda besedilo »starostna ali«.
V tretjem odstavku se besedilo »33 %« nadomesti z besedilom »38 %«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na prejšnji odstavek znaša najnižja osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine v letih:
– 2020: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 34 % pokojninske osnove,
– 2021: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 35 % pokojninske osnove,
– 2022: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 36 % pokojninske osnove,
– 2023: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 37 % pokojninske osnove.«.
V 85. členu se v drugem odstavku v prvi alineji besedilo »60 %« nadomesti z besedilom »80 %«.
V tretjem odstavku se v prvi alineji besedilo »40 %« nadomesti z besedilom »60 %«.
V 86. členu se v tretjem odstavku črta tretja alineja.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se delno nadomestilo odmeri v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, če zavarovanec izgubi delo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde ali če zavarovanec ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »tretjega odstavka tega člena«.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni, tako da se glasi:
»(6) Delno nadomestilo se zavarovancu, ki po lastni volji ali krivdi prekine delovno razmerje, odmeri v višini 25 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
V 87. členu se v prvem odstavku besedilo »v višini 57,25 % najnižje pokojninske osnove« nadomesti z besedilom »v odstotku najnižje pokojninske osnove, ki je za moške za 40 let pokojninske dobe določen v 37. členu tega zakona«.
V tretjem odstavku se besedilo »57,25 % najvišje pokojninske osnove.« nadomesti z besedilom »v odstotku najvišje pokojninske osnove, ki je za moške za 40 let pokojninske dobe določen v 37. členu tega zakona.«.
V 111. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Delna pokojnina se izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od spremembe obsega zavarovanja.«.
Dosedanji tretji do sedmi odstavek postanejo četrti do osmi odstavek.
V 116. členu se za tretjim odstavkom dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka, ki je prejemal starostno pokojnino, se sorazmerni del starostne pokojnine poveča za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena tega zakona, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
(5) Sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka, ki se izplačuje največ tri leta, znaša:
– 20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
– 35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
(6) Sorazmerni del zneska iz četrtega odstavka tega člena po preteku obdobja treh let znaša:
– 10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
– 17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besedilo »prejšnjega« nadomesti z besedilom »tretjega in četrtega«.
Dosedanji peti do osmi odstavek postanejo osmi do enajsti odstavek.
V 117. členu se v prvem odstavku za besedo »Zavarovancu« dodata vejica in besedilo »ki se po uveljavitvi pravice do predčasne ali starostne pokojnine znova vključi v obvezno zavarovanje pri zavodu in dopolni najmanj šest mesecev pokojninske dobe v koledarskem letu ter uveljavi pravico do ponovne odmere v novem koledarskem letu,«. Na koncu prvega odstavka se doda besedilo »Uživalcu sorazmernega dela pokojnine po mednarodnih predpisih se pokojnina po prenehanju ponovnega zavarovanja znova odmeri v sorazmernem delu.«.
V drugem odstavku se za besedo »se« črta besedilo »mu namesto ponovne odmere«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pri ponovni odmeri ali odstotnem povečanju predčasne pokojnine se manjkajoča starost ob prvem priznanju pravice do predčasne pokojnine zmanjša za toliko mesecev, kot znaša pokojninska doba, dopolnjena v času ponovnega zavarovanja. Če zavarovanec v času ponovne vključitve v obvezno zavarovanje dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali dopolni starost, pri kateri ni več manjkajoče starosti, se mu prizna pravica do starostne pokojnine.«
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Zavarovanec iz prvega do tretjega odstavka tega člena lahko zahteva ponovno odmero pokojnine oziroma odstotno zvišanje pokojnine v primeru ponovnega zavarovanja, v katerem dopolni najmanj šest mesecev pokojninske dobe. Pri ponovni odmeri pokojnine oziroma odstotnem zvišanju pokojnine se upošteva odmerni odstotek, ki je bil upoštevan na podlagi pokojninske dobe ob predhodni uveljavitvi pravice do pokojnine. Ta odstotek se zviša za odmerni odstotek na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v času ponovne vključitve v zavarovanje, po določbi, ki velja v času ponovne uveljavitve pravice do pokojnine.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »naslednjega dne po vložitvi zahteve« nadomesti z besedilom »prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj«.
V 120. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Uživalcu pravic, ki se za stalno izseli v tujino, se pokojnina izplačuje v tujino.«.
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »potrdilo o živetju« nadomesti z besedilom »potrdilo, ki izkazuje, da oseba še živi«.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
Za 120. členom se doda nov 120.a člen, ki se glasi:
(način izplačevanja prejemkov)
Prejemki iz obveznega zavarovanja se izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah.«.
V 121. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če delodajalec zavarovancu pravice do premestitve ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, po pridobitvi pravice ni zagotovil, zagotovil pa jo je pozneje ali se je spremenil delovnopravni položaj delovnega invalida, se nadomestilo iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V 122. členu se v četrtem odstavku besedilo »tretji alineji tretjega odstavka« nadomesti z besedilom »četrtem odstavku«.
V petem odstavku se beseda »petem« nadomesti z besedo »šestem«.
V 126. členu se v tretjem odstavku besedilo »iz opravičljivih razlogov ne more zagotoviti« nadomesti z besedilom »ne zagotovi« in se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Na enak način se nadalje izplačuje tudi nadomestilo za invalidnost, kadar se pri zavarovancu zaradi sprememb v stanju invalidnosti priznajo nove omejitve ali pa pravica do premestitve na drugo delovno mesto, pa delodajalec delovnemu invalidu ne zagotovi ustreznega delovnega mesta, vendar največ eno leto po dokončnosti odločbe o spremembi v stanju invalidnosti in priznanju novih omejitev ali pa premestitve na drugo delovno mesto.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Brezposelni, ki se v času prejemanja denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela, ali po prenehanju prejemanja tega nadomestila zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, pridobi pravico do nadomestila iz invalidskega zavarovanja v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se izračuna na enak način, kot je določeno v prejšnjem odstavku.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
V 131. členu se v drugi alineji za besedilom »multiplo sklerozo,« doda besedilo »rakom do 15. leta starosti,«.
V 140. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka zavod pošlje informacijo o pričakovanem datumu in višini starostne oziroma predčasne pokojnine tudi zavarovancu na njegovo zahtevo.«.
V 144. členu se v tretjem odstavku na koncu tretje alineje pika nadomesti s podpičjem in se doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– zneska nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu in nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina.«.
V 179. členu se v prvem odstavku za besedo »pravic« doda besedilo »ali v pritožbenem postopku«.
V drugem odstavku se na koncu besedila doda besedilo »V šestih mesecih se izda tudi odločba v pritožbenih postopkih, ki se vodijo zoper odločbe, izdane v postopkih iz prejšnjega stavka.«.
Za 183. členom se doda novi 183.a člen, ki se glasi:
(razveljavitev dokončne odločbe na zahtevo)
(1) Pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, lahko na zahtevo zavarovanca dokončno odločbo, s katero je bila priznana pravica, ne glede na prejšnji člen razveljavi in izda novo odločbo v primeru, če so ugotovljena nova dejstva, ki vplivajo na zavarovančevo pravico, ta dejstva, kot so na primer naknadno izplačane plače, naknadno plačani prispevki, naknadno pridobljeni podatki o osnovah, drugače oziroma naknadno ugotovljeno pravno razmerje, pa so nastala po izdaji odločbe.
(2) Dokončna odločba se razveljavi samo v primeru, če se na podlagi novih dejstev odmera lahko opravi v višjem znesku.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi.«.
V 186. členu se v četrtem odstavku v deveti alineji pika nadomesti s podpičjem in se doda nova deseta alineja, ki se glasi:
»– izvaja funkcijo organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje, ki jih izdaja minister, pristojen za finance.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) S statutom se lahko določi možnost, da svet zavoda oblikuje ožjo skupino, ki jo sestavljajo člani sveta zavoda in katere naloga je izvajanje funkcije organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje iz desete alineje prejšnjega odstavka.«.
Za 194. členom se doda nov 194.a člen, ki se glasi:
(povrnitev preplačil z zapadlimi neizplačanimi prejemki)
(1) Če zavod ugotovi, da je zavarovanec upravičen do izplačila novega prejemka, znesek preplačila iz prvega odstavka prejšnjega člena pobota z novim izplačilom zapadlih zneskov novega prejemka.
(2) Šteje se, da pobot nastane z dnem zapadlosti terjatev.
(3) Zavod lahko pobota terjatve do celotne višine nakazila novega prejemka, brez izrecne izjave ali soglasja upravičenca in ne glede na vrsto prejemka.
(4) Zavod o pobotu terjatev v petnajstih dneh od nastanka pobota obvesti upravičenca.«.
V 195. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Izvajalec plačilnih storitev izvede vračilo zneskov iz drugega odstavka tega člena in pošlje podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zavodu brezplačno.«.
V 200. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana v delovnem razmerju sta plača in nadomestilo plače, za zavarovanca-člana, ki ni v delovnem razmerju, pa zavarovalna osnova, ki je s tem zakonom določena za obračun in plačilo prispevkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.«.
Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Poklicno zavarovanje miruje v obdobju, ko se zavarovancu-članu izplačuje nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in nadomestilo plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu ter v primeru iz desetega odstavka 202. člena tega zakona. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan upravljavca sklada obvestiti o mirovanju, o vzroku za vzpostavitev mirovanja poklicnega zavarovanja ter o prenehanju mirovanja poklicnega zavarovanja. Izvajanje mirovanja poklicnega zavarovanja se podrobneje uredi v pokojninskem načrtu. Rok za obvestilo je 15 dni od začetka oziroma prenehanja mirovanja poklicnega zavarovanja. Če zavezanec ne predloži ustreznih dokazil, upravljavec ne vzpostavi oziroma ne prekine mirovanja. Če upravljavec izve za okoliščine, na podlagi katerih se mirovanje vzpostavi ali preneha, zavezanec pa ni sporočil vzpostavitve ali prenehanja mirovanja, po uradni dolžnosti vzpostavi ali prekine mirovanje in o tem obvesti zavezanca.«.
Za enajstim odstavkom se dodajo novi dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek, ki se glasijo:
»(12) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovanec-član, ki je v obvezno zavarovanje vključen po 15., 16. ali 17. členu tega zakona, na način iz prejšnjega odstavka uveljavi mirovanje poklicnega zavarovanja v času, ko je upravičen do nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v breme zdravstvenega zavarovanja.
(13) Poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana preneha v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri zavezancu, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti in v primeru prenehanja opravljanja dela na delovnem mestu, za katero je obvezna sklenitev poklicnega zavarovanja. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena mora v 15 dneh od nastopa razloga za prenehanje obveznosti poklicnega zavarovanja vložiti odjavo iz poklicnega zavarovanja zavarovanca-člana ter navesti razlog in predložiti ustrezno dokazilo. Prenehanje obveznosti in odjava iz poklicnega zavarovanja se podrobneje določita v pokojninskem načrtu. Če zavezanec ne predloži ustreznih dokazil, obveznost poklicnega zavarovanja ne preneha.
(14) V primerih iz prejšnjega odstavka in iz drugega odstavka 203. člena tega zakona zavarovanec-član zadrži pravice iz poklicnega zavarovanja.
(15) Članstvo v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja preneha z dnem, ko zavarovanec-član nima več sredstev na osebnem računu in ni prejemnik poklicne pokojnine.«.
Sedanji dvanajsti odstavek postane šestnajsti odstavek.
V sedanjem trinajstem odstavku, ki postane sedemnajsti odstavek, se v prvem stavku za besedo »znesku« doda besedilo »ali pa se na podlagi zahteve takšne osebe prenesejo v dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer zavarovanec-član pridobi pravico do dodatne pokojnine«.
V 201. členu se za dvanajstim odstavkom dodata nova trinajsti in štirinajsti odstavek, ki se glasita:
»(13) Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko za potrebe analize posledic dela za zdravje zavarovancev na predlaganem delovnem mestu v vseh postopkih, ki jih vodi po tem zakonu, od Nacionalnega inštituta za javno zdravje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, v anonimizirani obliki brezplačno pridobi podatke, ki jih ta vodi.
(14) Stroške postopka iz četrtega in petega odstavka tega člena krije Republika Slovenija iz državnega proračuna.«.
V 202.a členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Uživalec poklicne pokojnine, uživalec pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona in uživalec starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu oziroma po predpisih iz 399. člena tega zakona, ki je pred tem uveljavil poklicno pokojnino, lahko dokupi pokojninsko dobo največ v trajanju, ki ustreza razliki med pridobljeno dodano dobo iz drugega odstavka prejšnjega člena in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine.«.
V drugem odstavku se za besedo »predčasne« doda vejica in beseda »delne«.
V tretjem odstavku se za besedo »predčasne« doda vejica in beseda »delne«.
V 203. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Zadržana sredstva v skladu s prejšnjim odstavkom, ki se niso izplačevala iz solidarnostnih rezerv, ostanejo na osebnem računu uživalca poklicne pokojnine in se lahko uporabijo za uveljavitev pravice v skladu s prvim odstavkom 205.a člena ali 206. členom tega zakona.«.
V 204. členu se za devetim odstavkom doda novi deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Za zavarovanca-člana, ki je imel možnost uveljavitve pravice do poklicne pokojnine na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, pa je v obdobju, ko bi bil upravičen prejemati poklicno pokojnino, ni uveljavil, po izteku tega obdobja pa še ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine na podlagi tretjega odstavka tega člena, se obdobje prejemanja poklicne pokojnine, ne glede na drugi odstavek tega člena, določi na podlagi prvega odstavka 203. člena tega zakona.«.
V 209. členu se v drugem odstavku za besedilom »prispevkov poklicnega zavarovanja« doda besedilo »ter morebitnimi obrestmi od prispevkov, ki jih zavezanec ni plačal v predpisanem roku,«.
V osmem odstavku se osma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– datum začetka in datum prenehanja dela na delovnem mestu iz prejšnje alineje ter datum začetka in datum prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri zavezancu;«.
Za sedemnajsto alinejo se pika nadomesti s podpičjem in se dodata novi osemnajsta in devetnajsta alineja, ki se glasita:
»– podatki o upravičencih za primer smrti (ime in priimek, naslov, enotna matična številka občana, davčna številka);
– podatki o začetku, prenehanju in vzroku mirovanja poklicnega zavarovanja.«.
V štirinajstem odstavku se za besedilom »podlagi prijave zavezanca« doda besedilo »v 15 dneh«. Na koncu odstavka se doda besedilo »Na podlagi vzpostavitve ali prenehanja mirovanja iz poklicnega zavarovanja iz enajstega odstavka 200. člena tega zakona in odjave iz trinajstega odstavka 200. člena tega zakona upravljavec v 15 dneh zavarovancu-članu izda potrdilo o vzpostavitvi ali prenehanju mirovanja poklicnega zavarovanja in potrdilo o prenehanju poklicnega zavarovanja.«.
Petnajsti, šestnajsti in sedemnajsti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»(15) Upravljavec sklada pridobiva od:
– zavezanca: osebne podatke o zavarovancu, podatke, ki se nanašajo na delovno razmerje, podatke o obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje po posameznem zavarovancu, vključno s podatki o osnovah za obračun teh prispevkov, in o obdobju, na katero se nanaša obračun;
– zavoda: podatke o pokojninski dobi, podatke o prijavah v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in odjavah iz tega zavarovanja, podatke o osnovah za izračun pokojninske osnove ter spremembe teh podatkov, podatke za izvedbo postopkov iz 204. člena tega zakona in podatke o obdobjih uživanja nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
– ministrstva, pristojnega za starševsko varstvo: podatke o obdobjih uživanja nadomestil po predpisih o starševskem varstvu.
(16) Za potrebe izvajanja poklicnega zavarovanja lahko upravljavec sklada iz Centralnega registra prebivalstva pridobi podatek o tem, da oseba še živi, o stalnem prebivališču, začasnem prebivališču in smrti zavarovancev-članov in uživalcev poklicnih pokojnin.
(17) Zavod in upravljavec sklada lahko zbirata in izmenjujeta osebne podatke o zavarovancih-članih za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine ter določitev višine poklicne pokojnine in njeno izplačevanje, za informativne izračune iz 204. člena tega zakona ter za izvajanje zakonskih pooblastil in analiz, povezanih s poklicnim zavarovanjem.«.
Za enaindvajsetim odstavkom se doda nov dvaindvajseti odstavek, ki se glasi:
»(22) Upravljavec lahko podatke, pridobljene na podlagi desetega odstavka 200. člena tega zakona, uporabi tudi za izvajanje zakonskih pooblastil in analiz, povezanih s poklicnim zavarovanjem.«.
V 211. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Potrdilo o stanju na osebnem računu zavarovanca-člana vsebuje najmanj naslednje podatke:
1. podatke o Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
– ime sklada;
– ime in sedež upravljavca;
2. podatke o zavarovancu-članu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
– ime in priimek;
– naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, pošta, kraj, država);
– davčno številko;
– oznako pokojninskega načrta;
– številko dokumenta o pristopu, številko police ali številko obvestila o vključitvi v zavarovanje;
3. podatke, vpisane na osebnem računu zavarovanca-člana po stanju na dan 31. decembra posameznega leta:
– skupni znesek vplačil;
– skupni znesek vstopnih stroškov;
– znesek izplačane odkupne vrednosti;
– skupno vrednost privarčevanih sredstev;
– podatek o zajamčeni vrednosti sredstev zavarovanca-člana po stanju na zadnji obračunski dan koledarskega leta;
4. podatke o vplačilih v koledarskem letu:
– datum vplačila;
– znesek vplačila;
– podatke o vplačniku;
– znesek vstopnih stroškov;
– skupni znesek vplačil;
– skupni znesek vstopnih stroškov;
5. podatke o donosnosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za zadnje koledarsko leto, za zadnja tri koledarska leta in za zadnjih pet koledarskih let. Podatki se navedejo v odstotkih na dve decimalni mesti natančno. Upravljavec sklada ne sme navajati donosnosti za obdobja, krajša od navedenih v prvem stavku te točke.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Potrdilo o vplačilih, ki jih je financiral zavezanec, vsebuje najmanj naslednje podatke:
1. podatke o Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
– ime sklada;
– ime in sedež upravljavca;
2. podatke o zavezancu:
– firmo oziroma ime;
– sedež;
– davčno številko;
3. podatke o posameznih vplačilih v koledarskem letu:
– datum vplačila;
– znesek vplačila;
– znesek vstopnih stroškov pri vplačilu.«.
Dosedanji šesti do osmi odstavek postanejo sedmi do deveti odstavek.
Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino potrdila o stanju na osebnem računu in potrdila o vplačilih, ki jih je financiral zavezanec.«.
212. člen se spremeni tako, da se glasi:
Za poklicno zavarovanje in sklad se smiselno uporabljajo naslednje določbe dvanajstega dela tega zakona: drugi odstavek 217. člena, 237. člen, drugi odstavek 244. člena, 250. člen, 253. člen, drugi odstavek 254. člena, 259. člen, 261. do 267. člen, 269. do 295. člen, 302. člen, 304. člen, 305. do 307. člen, 309. člen, 310. člen, 350. člen, 352. do 354. člen, 358. do 376. člen in 377.b do 377.g člen.«.
V 213.b členu se v četrtem odstavku besedilo »četrtega in petega« nadomesti z besedilom »četrtega, petega in sedmega«.
V 214. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Dodatno zavarovanje pomeni po tem zakonu zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: člani), z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali s tem zakonom, zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge, v tem zakonu določene pravice.«.
V četrtem odstavku se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obsegu, kot ga določa 212. člen zakona;«.
V 216. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje pokojninskega sklada v primeru začetka stečajnega postopka nad upravljavcem pokojninskega sklada šteje za premoženje članov in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov.«.
V 223. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(2) Za osebo, ki je vključena v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, se lahko sočasno vplačujejo premije dodatnega zavarovanja samo po enem pokojninskem načrtu kolektivnega zavarovanja, ki izpolnjuje pogoje iz 225. člena tega zakona.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko osebo, ki je sklenila pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, vključi v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in se zanjo vplačujejo premije dodatnega zavarovanja pri vsakem izmed delodajalcev, pri katerem je zaposlena za krajši delovni čas.«.
V 224. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– opredelitev, ali gre za dodatno zavarovanje z naložbeno politiko življenjskega cikla ali za dodatno zavarovanje z naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti;«.
Za prvo alinejo se doda nova druga alineja, ki se glasi:
»– opredelitev višine zajamčene donosnosti, ki jo zagotavlja upravljavec pokojninskega sklada;«.
Dosedanje druga do deseta alineja postanejo tretja do enajsta alineja.
V 234. členu se v drugem odstavku v peti alineji za besedo »sklad« črtata vejica in besedilo »ki se oblikuje s to pogodbo«.
V 235. členu se za četrtim odstavkom doda novi peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena velja za mikro družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, da je pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta sklenjena, ko je sprejet sklep poslovodstva družbe o oblikovanju pokojninskega načrta. Sklep poslovodstva vsebuje sestavine iz drugega odstavka 234. člena tega zakona.«.
V 238. členu se četrti in peti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(4) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali zavarovalnica ali pokojninska družba, ki dodatno zavarovanje izvaja prek kritnih skladov z različnimi naložbenimi politikami, člana vključi v podsklad ali kritni sklad ustrezno starostni skupini tega člana. Hkrati z obvestilom o vključitvi se člana obvesti o možnosti izbire med posameznimi podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami.
(5) Član ima pravico, da enkrat letno izbere drug podsklad v okviru krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini tega člana, ali podsklad ali kritni sklad, ki izvaja manj agresivno naložbeno politiko kot podsklad ali kritni sklad, ki ustreza starostni skupini tega člana.«.
Šesti odstavek se črta.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za tretjo alinejo namesto pike postavi podpičje in dodajo nove četrta, peta, šesta in sedma alineja, ki se glasijo:
»– informacijo o tem, ali in kako se pri izbiri naložb upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja družb;
– informacije o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj zadnjih pet poslovnih let oziroma za vsa leta delovanja pokojninskega sklada, kadar je to obdobje krajše od petih let;
– informacije o strukturi stroškov, ki se odtegnejo iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
– podatek o tem, kje so na voljo dodatne informacije.«.
Dosedanji osmi odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Upravljavec pokojninskega sklada informacije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zagotovi v tiskani obliki, ali, kadar so izpolnjeni pogoji iz drugega do četrtega odstavka 250.a člena tega zakona, z uporabo elektronskih sredstev, vključno z nosilcem podatkov, ki članu ali osebi, ki prejema dodatno ali predčasno dodatno pokojnino iz dodatnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: uživalec dodatne pokojnine) omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo uporabo, dokler je potrebno za namene teh podatkov, in nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov (v nadaljnjem besedilu: trajni nosilec podatkov), ali prek spletne strani.«.
V 240. členu se za prvim odstavkom doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Upravljavec osebo, ki se želi vključiti v individualno zavarovanje, pred vključitvijo obvesti o:
1. značilnostih pokojninskega načrta;
2. pravilih upravljanja pokojninskega sklada;
3. tem, ali in kako se pri izbiri naložb upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja družb;
4. informacijah o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj zadnjih pet poslovnih let oziroma za vsa leta delovanja pokojninskega sklada, kadar je to obdobje krajše od petih let;
5. informacijah o strukturi stroškov, ki se odtegnejo iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
6. tem, kje so na voljo dodatne informacije.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če se pokojninski načrt iz prvega odstavka tega člena izvaja na podlagi krovnega vzajemnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov z različnimi naložbenimi politikami, član že v pristopni izjavi izbere tudi podsklad krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad, v katerega želi nalagati sredstva.«.
Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo četrti do sedmi odstavek.
V 245. členu se v prvem odstavku znesek »240 eurov« nadomesti z zneskom »300 eurov«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Znesek iz prvega odstavka tega člena se valorizira s koeficientom rasti povprečne mesečne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji od januarja do oktobra leta pred letom, za katero se opravi valorizacija, glede na enako obdobje predhodnega leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Višina valoriziranega zneska iz prvega odstavka tega člena se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za delo.«.
V dvanajstem delu se naslov V. poglavja spremeni tako, da se glasi: »V. poglavje: OBVEŠČANJE POTENCIALNIH ČLANOV, ČLANOV, DELODAJALCEV IN JAVNOSTI«.
Za naslovom V. poglavja se doda nov 250.a člen, ki se glasi:
(1) Upravljavec pokojninskega sklada zagotovi, da so informacije, ki jih zagotovi v zvezi s poslovanjem pokojninskega sklada:
1. redno posodobljene;
2. jasne, jedrnate in razumljive;
3. nezavajajoče, pri čemer mora biti zagotovljena dosledna uporaba besedišča in vsebine;
4. navedene v lahko berljivi obliki;
5. na voljo v slovenskem jeziku in
6. osebam, ki so upravičene do vključitve v pokojninski načrt (v nadaljnjem besedilu: potencialni član), članom in uživalcem dodatne pokojnine brezplačno zagotovljene, z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, spletne strani ali v tiskani obliki.
(2) Če so informacije potencialnim članom, članom in uživalcem dodatne pokojnine zagotovijo z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, mora biti to izvedeno primerno okoliščinam, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med upravljavcem in članom.
(3) Če se informacije potencialnim članom, članom in uživalcem dodatne pokojnine zagotovijo prek spletne strani, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– to je izvedeno primerno okoliščinam, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med upravljavcem in članom,
– član mora biti po elektronski poti obveščen o naslovu spletne strani, na kateri lahko dostopa do podatkov, in
– podatki morajo biti na navedeni spletni strani dostopni toliko časa, kot se razumno pričakuje, da jih bo potencialni član, član ali uživalec dodatne pokojnine potreboval.
(4) Za namene tega člena se zagotavljanje podatkov z uporabo elektronskih sredstev šteje kot primerno okoliščinam, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med upravljavcem in članom, če je mogoče dokazati, da ima član stalen dostop do interneta. Kot dokaz za to se šteje, da član upravljavcu pokojninskega sklada zagotovi naslov elektronske pošte za navedeno poslovanje.
(5) Član lahko prekliče, da ga upravljavec pokojninskega sklada obvešča z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, ali prek spletne strani.«.
251. člen se spremeni tako, da se glasi:
(potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada najpozneje do 31. januarja tekočega leta vsako leto po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta pripravi potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja za vsakega člana pokojninskega sklada.
(2) Potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja je legitimacijski papir za uveljavljanje pravic iz dodatnega zavarovanja.
(3) Potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja vsebuje najmanj:
– podatke o članu pokojninskega sklada (ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko) vključno z navedbo zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona, pogoje za uveljavitev pravice do dodatne starostne pokojnine, določene v pokojninskem načrtu, ali upokojitvene starosti, ki jo določi član;
– podatke o pokojninskem skladu in njegovem upravljavcu;
– podatek o znesku pripisanega zajamčenega donosa (samo pri pokojninskem skladu z zajamčeno donosnostjo na čisto vplačilo, katerega vplačila se ne preračunajo v število enot premoženja);
– podatek o zajamčeni vrednosti sredstev člana po stanju na zadnji obračunski dan koledarskega leta (samo pri pokojninskem skladu z zajamčeno donosnostjo na čisto vplačilo);
– informacije o pokojninskih projekcijah na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona ali upokojitvene starosti, ki jo določi član, in izjavo o omejitvi odgovornosti, v kateri je navedeno, da bi se te projekcije utegnile razlikovati od končne vrednosti pridobljenih prejemkov;
– podatke, vpisane na osebnem računu člana po stanju na dan 31. decembra preteklega leta;
– podatke o vplačilih v preteklem koledarskem letu, vključno s podatki o stroških plačanih iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
– informacije o vseh vplačilih v preteklem letu, ki jih je financiral delodajalec;
– razčlenitev stroškov, ki jih je upravljavec pokojninskega sklada v preteklem letu odtegnil iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
– informacijo o ravni financiranja pokojninskega načrta kot celote;
– navedbo, kje in kako lahko član pridobi:
a) informacije v zvezi z možnostmi izbire določene s pravili upravljanja pokojninskega sklada;
b) letno poročilo pokojninskega sklada in izjavo o naložbeni politiki;
c) informacije o predpostavkah, uporabljenih za izračun doživljenjske dodatne pokojnine, zlasti glede na uporabljene obrestne mere, tablice smrtnosti in stroške izplačevanja, in o ponudniku dodatne pokojnine;
č) informacije o pravicah iz dodatnega zavarovanja v primeru prenehanja zaposlitve;
d) informacije o možnostih izbire med podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami ter o določbah pokojninskega načrta in pravil upravljanja, na podlagi katerih se za posameznega člana določi naložbena politika.
(4) Upravljavec v potrdilu o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja obrazloži poglavitne spremembe v primerjavi s preteklim letom.
(5) Upravljavec pokojninskega sklada zagotovi članu potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena v tiskani obliki ali, kadar so izpolnjeni pogoji iz drugega do četrtega odstavka 250.a člena tega zakona, z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, ali prek spletne strani. V primeru obveščanja člana z uporabo elektronskih sredstev je upravljavec pokojninskega sklada na zahtevo člana temu dolžan zagotoviti tudi pisno potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(6) Upravljavec na zahtevo člana in članu, ki bo v tekočem letu dopolnil 58. leto starosti, zagotovi tudi informacijo o prihodnjih pravicah iz naslova dodatnega zavarovanja in možnostih izplačila ob rednem prenehanju dodatnega zavarovanja.
(7) Pravila za določanje predpostavk o projekcijah pokojninskih prejemkov na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona ali upokojitvene starosti, ki jo določi član, iz pete alineje tretjega odstavka tega člena določi minister, pristojen za delo, v sodelovanju z Agencijo za zavarovalni nadzor.
(8) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino potrdila o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.«.
V 252. členu se v prvem odstavku v prvem stavku besedilo »15. junija« nadomesti z besedilom »30. junija«.
V drugem stavku se besedilo »z obvestilom« nadomesti z besedilom »s potrdilom o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Upravljavec člana in delodajalca, ki financira pokojninski načrt, obvesti tudi o morebitnih spremembah pravil upravljanja pokojninskega sklada v zadnjem letu, o morebitnih spremembah pokojninskega načrta in razlogih za te spremembe ter o posledicah poglavitnih sprememb zavarovalno-tehničnih rezervacij za člane.«.
253. člen se spremeni tako, da se glasi:
Upravljavec pokojninskega sklada na spletni strani javno objavi:
1. ime upravljavca pokojninskega sklada, države članice, v kateri je upravljavec vpisan v register, in pristojnega nadzornega organa;
2. pokojninski načrt in pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, če izplačuje pokojninske rente;
3. pravila upravljanja pokojninskega sklada;
4. obvestilo o vseh spremembah pravil upravljanja v preteklem letu;
5. izjavo o naložbeni politiki;
6. revidirano letno poročilo;
7. informacije o možnostih izbire med podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami, izpostavljenosti tveganju, jamstev, ki so določena s pokojninskim načrtom ali pravili upravljanja, celotnih stroških poslovanja pokojninskega klada, o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj pet let ter vrstah in strukturi naložb;
8. obvestilo o pravicah člana glede možnosti izplačevanja dodatne pokojnine in glede možnosti prenosa sredstev med skladi ali podskladi istega upravljavca ali prenosa sredstev med različnimi upravljavci.«.
V 254. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Upravljavec članu na njegovo zahtevo izroči tudi brezplačen izvod dokumentov iz prejšnjega člena in informacije o uporabljenih predpostavkah pri pripravi projekcije o pokojninskih prejemkih na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona ali upokojitvene starosti, ki jo določi član.«.
Za 256. členom se doda nov 256.a člen, ki se glasi:
(register pokojninskih skladov)
(1) Minister, pristojen za delo, vzpostavi in redno dopolnjuje register pokojninskih skladov, v katerega se vpisujejo podatki o pokojninskih skladih, za katere so upravljavci pridobili dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor in imajo odobren pokojninski načrt.
(2) V registru iz prejšnjega odstavka so v primeru izvajanja dejavnosti upravljanja pokojninskih skladov v drugi državi članici, pri čemer za razmerje med delodajalcem ter člani in uživalci dodatne pokojnine velja socialno in delovno pravo, ki ureja poklicno pokojninsko zavarovanje v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: čezmejna dejavnost), navedene tudi države članice Evropske unije ali državi podpisnici Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3; v nadaljnjem besedilu: država članica), v katerih osebe iz prejšnjega odstavka poslujejo.«.
V 258. členu se v prvem odstavku v 2. točki v tretji alineji za besedo »enot« postavi vejica in doda besedilo »če je pokojninski sklad razdeljen na enote premoženja, oziroma izračunavanje sorazmernega deleža donosa pokojninskega sklada in pripisovanje dobička pokojninskega sklada, če se odkupna vrednost izračuna glede na sorazmeren delež člana v donosu pokojninskega sklada«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju pokojninskega sklada kot splošno pravilo smiselno upošteva načelo enakovredne porazdelitve tveganj in koristi med člani različnih starosti.«.
V 259. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec pokojninskega sklada prenese upravljanje premoženja na pooblaščenca, ki je pod nadzorom pristojnega organa Republike Slovenije ali države članice in ima ustrezno dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja premoženja.«.
V 263. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje pokojninskega sklada, ki je zaupano v hrambo skrbniku, v primeru začetka stečajnega postopka nad skrbnikom oziroma drugo osebo, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev, izloči iz premoženja skrbnika oziroma druge osebe, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev, in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek, ki postaneta peti in šesti odstavek, se spremenita tako, da se glasita:
»(5) Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za skrbniške storitve v zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za opravljanje skrbniških storitev za vzajemni sklad.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko skrbniške storitve za pokojninske sklade opravlja tudi kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki ima ustrezno dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 338), ali investicijsko podjetje, ki ima ustrezno dovoljenje na podlagi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), ali druga oseba s sedežem v drugi državi članici, ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev na podlagi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32; v nadaljnjem besedilu: Direktiva UCITS), ali druga oseba s sedežem v drugi državi članici, ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev za alternativne investicijske sklade po Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011, str. 1).«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Ne glede na peti odstavek tega člena lahko skrbniške storitve za pokojninske sklade opravlja tudi borznoposredniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev hrambe in vodenja finančnih instrumentov za račun strank ter katere minimalni kapital se izračuna na podlagi smiselne uporabe zakona, ki ureja bančništvo, v zvezi z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, osnovni kapital pa znaša najmanj 730.000 eurov.«.
267. člen se spremeni tako, da se glasi:
(denarni račun pokojninskega sklada)
(1) Vsak pokojninski sklad ima en denarni račun ali več denarnih računov, ki so odprti v njegovem imenu ali jih zanj v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada odpre upravljavec ali z njegovim soglasjem skrbnik pokojninskega sklada pri:
– Banki Slovenije;
– banki s sedežem v Republiki Sloveniji;
– banki države članice.
(2) Skrbnik zagotovi, da so denarna sredstva iz naslova vplačil v pokojninski sklad, ki jih vplača član ali so vplačana v imenu in za račun člana, prejeta in poknjižena na denarnih računih pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka.
(3) Skrbnik zagotovi, da se denarni računi pokojninskega sklada vodijo v skladu z načeli varstva denarnih sredstev strank kot jih določa sklep, ki ureja pogoje za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe.
(4) Če denarni račun pokojninskega sklada odpre skrbnik pokojninskega sklada v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada, na tem računu ne smejo biti poknjižena denarna sredstva skrbnika oziroma druge osebe iz prve do tretje alineje prvega odstavka tega člena.«.
V 268. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, za krovni pokojninski sklad ali skupino kritnih skladov, ki jo upravlja, pri osebi iz prejšnjega člena odpre denarni račun krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, za katerega veljajo določbe tega zakona o ločitvi premoženja.«.
V 269. členu se za tretjim odstavkom doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Upravljavec za uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka pripravi ustrezne in učinkovite politike odločanja o tem, kdaj in kako bo uveljavljal glasovalne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev v sredstvih pokojninskega sklada, ki ga upravlja, tako da se bo zagotavljalo upravljanje izključno v korist članov pokojninskega sklada.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
V 270. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Upravljavec pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi, ki se nanašajo na izvajanje njegove dejavnosti, v skladu s pravili upravljanja pokojninskega sklada in pravili stroke upravljanja kolektivnih naložbenih podjemov za neprofesionalne stranke ter pazi na interese članov pokojninskega sklada.«.
271. člen se spremeni tako, da se glasi:
(načela naložbene politike pokojninskega sklada)
Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s pravili skrbnega in varnega poslovanja ter pri tem upošteva naslednja načela:
1. sredstva pokojninskega sklada se nalagajo v dolgoročno korist članov kot celote. V primeru možnosti nastanka nasprotij interesov med upravljavcem in člani pokojninskega sklada upravljavec sredstva sklada nalaga izključno v korist članov;
2. ob upoštevanju pravil skrbnega in varnega poslovanja lahko upravljavec pokojninskega sklada pri nalaganju sredstev upošteva tudi morebitne dolgoročne učinke naložb na okoljske in socialne dejavnike ter dejavnike upravljanja družb;
3. sredstva pokojninskega sklada morajo biti naložena tako, da se zagotovijo varnost, kakovost, likvidnost in donosnost premoženja sklada kot celote;
4. sredstva pokojninskega sklada so naložena predvsem v instrumente, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, druge oblike naložb pa se ohranjajo na previdni ravni;
5. izvedeni finančni instrumenti se lahko uporabijo za zmanjševanje tveganj iz naslova upravljanja premoženja pokojninskega sklada ali kot tehnika upravljanja sredstev pokojninskega sklada;
6. naložbe so glede na opredeljeno naložbeno politiko primerno razpršene, in sicer tako v sklopu posameznih vrst naložb kot med njimi;
7. izpostavljenost pokojninskega sklada do posameznega izdajatelja ali skupine izdajateljev ne sme voditi v preveliko tveganje koncentracije.«.
V 272. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena so lahko naložbe pokojninskega sklada tudi:
– finančni instrumenti, ki jih izda ali za katere jamči Evropska investicijska banka v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe;
– enote evropskih dolgoročnih investicijskih skladov, evropskih skladov za socialno podjetništvo in evropskih skladov tveganega kapitala.«.
V 273. členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(8) Naložbe pokojninskega sklada iz petega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 5 % sredstev pokojninskega sklada.«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Naložbe pokojninskega sklada v zadolžnice ne smejo presegati 10 % sredstev pokojninskega sklada.«.
V 274. členu se za četrtim odstavkom doda novi peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če upravljavec pokojninskega sklada ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, v zvezi z nalaganjem sredstev pokojninskega sklada v enote investicijskega sklada prejme provizijo ali drug denarni znesek, ga nemudoma vplača v premoženje pokojninskega sklada. Takšno vplačilo povečuje sredstva pokojninskega sklada.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »četrtega odstavka tega člena«.
Dosedanji šesti do deseti odstavek postanejo sedmi do enajsti odstavek.
V 275. členu se sedmi odstavek črta.
V 284. členu se za drugim odstavkom dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Pri upravljanju tveganj se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov, v katere so naložena sredstva pokojninskega sklada, in oseb, do katerih je pokojninski sklad izpostavljen, upravljavec ne sme izključno ali samodejno opirati na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije.
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor ob upoštevanju velikosti, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti pokojninskega sklada pri upravljanju tveganj pokojninskega sklada proučita, ali upravljavec spoštuje določbe prejšnjega odstavka, in po potrebi upravljavca opozorita, naj zmanjša izključnost ali samodejnost uporabe bonitetnih ocen.«.
Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo peti do osmi odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane osmi odstavek, se beseda »četrtega« nadomesti z besedo »šestega«.
V 285. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Izjava o naložbeni politiki iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– podatke o metodah za ugotavljanje in merjenje naložbenih tveganj;
– opis postopkov za obvladovanje posameznih vrst tveganj;
– strateško porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje obveznosti pokojninskega sklada;
– opis upoštevanja ali neupoštevanja okoljskih in socialnih dejavnikov ter dejavnikov upravljanja družb pri naložbeni politiki.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Upravljavec predloži besedilo izjave o naložbeni politiki hkrati z zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev, če je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad. Če je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, upravljavec besedilo izjave o naložbeni politiki predloži Agenciji za zavarovalni nadzor.«.
V 286. členu se v prvem odstavku črta besedilo »in Uredbo Komisije 1725/2003/ES z dne 29. septembra 2003 o sprejemu določenih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/EC (UL L št. 261 z dne 13. 10. 2003, str. 1)«.
V 287. členu se v prvem odstavku v četrti alineji črta besedilo »vzajemne pokojninske sklade in krovne«.
V 289. členu se v drugem odstavku v tretji alineji na koncu podpičje nadomesti s piko.
Četrta alineja se črta.
V 291. členu se v drugem odstavku za besedo »vsebino« doda besedilo »povzetka letnega«.
V tretjem odstavku se za besedo »vsebino« doda besedilo »povzetka letnega«.
V 293. členu se v četrtem odstavku besedilo »12 mesecev« nadomesti z besedilom »24 mesecev«.
V 302. členu se v drugem odstavku druga alineja črta.
Dosedanje tretja do šestnajsta alineja postanejo druga do petnajsta alineja.
V novi osmi alineji se črta besedilo »in delodajalcev«.
V novi deveti alineji se črta besedilo »in zagotavljanje zaščite članov v takem primeru«.
V 303. členu se v prvem odstavku besedilo »z najmanj« nadomesti s črko »s«.
V 308. členu se v petem odstavku na koncu pete alineje pika nadomesti s podpičjem in se doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»– pravila za ravnanje v primeru napake pri izračunu čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada.«.
V 313. členu se deveti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(9) Upravljavec pokojninskega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na čisto vplačilo, mora v višini rezervacij za nedoseganje zajamčene donosnosti vzpostaviti ločeno evidenco sredstev, ki po vrsti naložb ustrezajo naložbeni politiki vzajemnega pokojninskega sklada.«.
V dvanajstem odstavku se za besedo »revizorja« črtata vejica in besedilo »ki revidira računovodske izkaze pokojninskega sklada«.
V 314. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Predmet prenosa upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada so tudi rezervacije iz petega odstavka prejšnjega člena. Ob prenosu se zagotovi pokritje teh rezervacij.«.
Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.
V 321. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za postopek preoblikovanja vzajemnih pokojninskih skladov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za združitev vzajemnih skladov.«.
V 322. členu se v tretjem odstavku v drugi alineji črta besedilo »v delu, ki se nanaša na nov podsklad«.
Tretja alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, za krovni pokojninski sklad.«.
V desetem odstavku se črta beseda »obstoječega«.
V 323. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kritni sklad po tem zakonu je premoženje, namenjeno kritju obveznosti zavarovalnice ali pokojninske družbe iz dodatnega zavarovanja.«.
V petem odstavku se za besedilom »299. člena,« doda besedilo »300. člena, 301. člena,«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Zavarovalnica ali pokojninska družba k zahtevi za izdajo soglasja k pravilom upravljanja priloži dokumentacijo iz 300. člena tega zakona.«.
Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.
V 324. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če član izbere naložbeno politiko življenjskega cikla, bo upravljavec pokojninskega sklada v skladu s pravili upravljanja in glede na starost člana vplačana sredstva v dodatno zavarovanje razporedil v sklad, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča.«.
V dvanajstem delu v VI. poglavju se naslov 6. točke spremeni tako, da se glasi: »6. Čezmejno upravljanje pokojninskih skladov in čezmejni prenosi«.
326. člen se spremeni tako, da se glasi:
(izvajanje kolektivnega dodatnega zavarovanja v drugi državi članici)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz prve do tretje alineje prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko dejavnost upravljanja pokojninskih skladov izvaja tudi v drugi državi članici, pri čemer za razmerje med delodajalcem, ki je oblikoval pokojninski načrt, ter člani in uživalci dodatne pokojnine velja socialno in delovno pravo, ki ureja poklicno pokojninsko zavarovanje v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: država članica gostiteljica).
(2) Upravljavec, ki namerava opravljati čezmejno dejavnost, o tem obvesti ministra, pristojnega za delo.
(3) V obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavec navede naslednje informacije:
– ime države članice, v kateri namerava opravljati čezmejno dejavnost;
– ime in sedež glavne uprave podjetja ali drugega subjekta, ki v državi članici gostiteljici plačuje oziroma bo plačeval prispevke instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje, ne glede na to, ali to podjetje ali ta subjekt vključuje eno ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki delujejo kot delodajalci ali samozaposleni, ali pa je sestavljeno iz kombinacije teh možnosti (v nadaljnjem besedilu: delodajalec, ki je oblikoval pokojninski načrt);
– glavne značilnosti pokojninskega načrta, ki ga bo izvajal za delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt.
(4) Minister, pristojen za delo, v treh mesecih od prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena pristojnemu nadzornemu organu države članice gostiteljice posreduje prejete informacije in o tem obvesti upravljavca.
(5) Minister, pristojen za delo, v treh mesecih od prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena zavrne zahtevo za posredovanje informacije pristojnemu nadzornemu organu države članice, če obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije upravljavca, njegovem finančnem položaju in dobrem imenu ter če znanje ali izkušnje oseb, ki vodijo upravljavca, niso primerne za načrtovano čezmejno dejavnost.
(6) Če minister, pristojen za delo, v treh mesecih od prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena prejetih informacij ne posreduje pristojnemu nadzornemu organu države članice gostiteljice, upravljavcu izda odločbo o zavrnitvi zahteve za posredovanje informacij, v kateri navede razloge, zaradi katerih je zavrnil posredovanje informacij.
(7) Upravljavec, ki opravlja čezmejno dejavnost, potencialne člane, člane in uživalce dodatne pokojnine iz države članice gostiteljice obvešča v skladu s predpisi, ki veljajo v zadevni državi.
(8) Preden začne upravljavec opravljati čezmejno dejavnost, minister, pristojen za delo, upravljavca seznani z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju pokojninskega načrta, ki ga financira podjetje v državi članici gostiteljice, ter z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša, ki jih prejme od pristojnega organa države članice gostiteljice.
(9) Upravljavec lahko začne opravljati čezmejno dejavnost po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka ali po poteku šest tedenskega roka, odkar je minister, pristojen za delo, prejel obvestila iz prejšnjega odstavka, če minister, pristojen za delo, v tem roku ne pošlje obvestila iz prejšnjega člena. Čezmejno dejavnost mora upravljavec opravljati v skladu z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava države članice gostiteljice na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja in z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
(10) Minister, pristojen za delo, upravljavca seznani s prejetimi informacijami pristojnega organa države članice gostiteljice o vseh večjih spremembah v zvezi z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja države članice gostiteljice, ki bi lahko vplivale na značilnosti pokojninskega načrta, če to zadeva opravljanje čezmejne dejavnosti, in o večjih spremembah v zvezi z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša, ki jih prejme od pristojnega organa države članice gostiteljice.
(11) Če minister, pristojen za delo, prejme obvestilo pristojnega organa države članice gostiteljice o nepravilnostih pri poslovanju upravljavca pokojninskega sklada v drugi državi članici, o tem obvesti pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona, ki ukrepa v skladu z 2. podpoglavjem IX. poglavja tega zakona.«.
327. člen se spremeni tako, da se glasi
(izvajanje pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja s strani upravljavca pokojninskih skladov druge države članice)
(1) Ne glede na 257. člen tega zakona lahko dejavnost upravljanja pokojninskih skladov v Republiki Sloveniji izvaja tudi druga oseba države članice, ki v okviru poklicne dejavnosti zagotavlja pokojnine na podlagi pokojninskega načrta (v nadaljnjem besedilu: upravljavec pokojninskih skladov države članice), ki je vpisana v register ali ima dovoljenje pristojnega organa države članice v skladu zakonom ali drugimi predpisi države članice, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU.
(2) Minister, pristojen za delo, v šestih tednih od prejema informacij z vsebino iz tretjega odstavka prejšnjega člena pristojni organ države članice seznani z določbami tega zakona, ki urejajo kolektivno dodatno zavarovanje, ter 250.a do 255. in 271. do 276. členom tega zakona, ki jih je upravljavec pokojninskih skladov iz druge države članice dolžan spoštovati pri opravljanju čezmejne dejavnosti.
(3) Upravljavec pokojninskih skladov države članice lahko začne opravljati dejavnost v Republiki Slovenije, ko ga pristojni organ države članice seznani z določbami iz prejšnjega odstavka. Če ga pristojni organ matične države članice s temi določbami ne seznani v šestih tednih od prejema informacij z vsebino iz tretjega odstavka prejšnjega člena, lahko upravljavec pokojninskih skladov države članice začne opravljati dejavnosti po poteku tega roka.
(4) Minister, pristojen za delo, pristojni organ države članice obvesti o vseh večjih spremembah veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja Republike Slovenije, ki bi lahko vplivale na značilnosti pokojninskega načrta, če to zadeva opravljanje čezmejne dejavnosti, in o večjih spremembah glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
(5) Nadzor nad izvajanjem dejavnosti upravljavca pokojninskega sklada iz druge države članice na ozemlju Republike Slovenije glede skladnosti njegovih dejavnosti z zahtevami iz drugega odstavka tega člena opravljajo pristojni nadzorni organi iz 351. člena tega zakona. Ob odkritju nepravilnosti pri poslovanju upravljavca pokojninskega sklada iz druge države na območju Republike Slovenije, pristojni nadzorni organi iz 351. člena tega zakona o tem nemudoma obvestijo pristojni organ matične države članice.
(6) Če pristojni organ matične države članice ne zagotovi odprave kršitev ali ne sprejme zadostnih ukrepov za njihovo odpravo, lahko pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona po predhodnem obvestilu pristojnemu organu matične države članice sprejme ustrezne ukrepe za odpravo kršitev.«.
Za 327. členom se dodata nova 327.a in 327.b člen, ki se glasita:
(čezmejni prenos v Republiko Slovenijo)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz prve do tretje alineje prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko s pogodbo delno ali v celoti prevzame obveznosti pokojninskega sklada kolektivnega zavarovanja, zavarovalno-tehnične rezervacije in druge obveznosti in pravice ter pripadajoča sredstva ali njihove denarne ustreznike drugega upravljavca iz druge države članice, ki je vpisan v register ali ima dovoljenje pristojnega organa države članice v skladu zakonom ali drugimi predpisi države članice, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU (v nadaljnjem besedilu: prenosni upravljavec).
(2) Upravljavec pokojninskega sklada za prenos iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za čezmejni prenos v pokojninski sklad.
(3) Pred vložitvijo zahteve iz prejšnjega odstavka mora upravljavec pridobiti soglasje za prenos najmanj 70 % članov prenosnega pokojninskega sklada, ki morajo biti o pogojih prenosa predhodno pravočasno obveščeni.
(4) Zahtevi za izdajo dovoljenja za prenos iz drugega odstavka tega člena upravljavec pokojninskega sklada predloži:
1. pisni dogovor med prenosnim upravljavcem in upravljavcem pokojninskega sklada, v katerem so določeni pogoji prenosa in popis premoženja pokojninskega sklada, ki bo predmet čezmejnega prenosa;
2. opis glavnih značilnosti pokojninskega načrta, ki se prenaša;
3. opis obveznosti ali zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki naj bi se prenesle, ter drugih obveznosti in pravic, pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov;
4. podatke o nazivih in lokaciji glavnih uprav oziroma sedežev prenosnega in prevzemnega upravljavca ter podatke o državi članici, v katerih sta upravljavca registrirana ali pooblaščena;
5. podatke o nazivih in lokaciji glavne uprave oziroma sedežu delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt;
6. dokazilo o soglasju iz tretjega odstavka tega člena;
7. imena držav članic, katerih socialno in delovno pravo, ki velja za področje pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, se uporablja za zadevni pokojninski načrt, če je to relevantno.
(5) Stroški prenosa ne smejo bremeniti preostalih članov in uživalcev dodatne pokojnine prenosnega pokojninskega sklada ali prvotnih članov in uživalcev dodatne pokojnine prevzemnega pokojninskega sklada.
(6) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona prevzemnega upravljavca glede zahteve za izdajo dovoljenja za čezmejni prenos premoženja v pokojninski sklad iz drugega odstavka tega člena izda odločbo v treh mesecih po prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja in o tem obvesti upravljavca pokojninskega sklada.
(7) Po prejemu zahteve za izdajo dovoljenja za prenos iz drugega odstavka tega člena pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona takoj, ko je to mogoče, zaprosi za soglasje pristojni organ države članice prenosnega upravljavca.
(8) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona izda dovoljenja za čezmejni prenos premoženja iz drugega odstavka tega člena, če:
– je upravljavec pokojninskega sklada predložil vse potrebne informacije iz četrtega odstavka tega člena;
– so upravna struktura in finančni položaj upravljavca pokojninskega sklada ter ugled ali poklicne kvalifikacije ali izkušnje vodstvenega osebja upravljavca pokojninskega sklada združljivi s predlaganim prenosom;
– so dolgoročni interesi članov in uživalcev dodatne pokojnine prevzemnega pokojninskega sklada in preneseni del premoženja med prenosom in po njem ustrezno zaščiteni;
– so zavarovalno-tehnične rezervacije prevzemnega upravljavca na dan prenosa v celoti krite, kadar gre pri prenosu za čezmejno dejavnost, ter
– so sredstva za prenos zadostna in primerna za kritje obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic, ki naj bi se prenesle, v skladu s tem zakonom.
(9) Za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za prenos iz drugega odstavka tega člena se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. Zoper odločitev pristojnega nadzornega organa iz 351. člena tega zakona je zagotovljeno sodno varstvo pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.
(10) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v dveh tednih po izdaji odločbe iz šestega odstavka tega člena obvesti pristojni organ države članice prenosnega upravljavca o svoji odločitvi.
(11) Kadar se s prenosom premoženja vzpostavi čezmejna dejavnost, mora pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v sedmih tednih po izdaji odločbe iz šestega odstavka tega člena upravljavca pokojninskega sklada obvestiti o zahtevah veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri delovanju pokojninskega načrta, ter o zahtevah države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
(12) Po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za prenos iz šestega odstavka tega člena ali če pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v štirih mesecih in treh tednih od prejema zahteve iz četrtega odstavka tega člena o zahtevi ne odloči, lahko prevzemni upravljavec začne upravljati pokojninski sklad.
(13) V primeru nestrinjanja s postopkom ali odločitvijo pristojnega organa matične države članice prenosnega ali prevzemnega upravljavca, vključno z odločitvijo o odobritvi ali zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za čezmejni prenos, lahko Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (European Insurance and Occupational Pensions Authority, v nadaljnjem besedilu: EIOPA) na zahtevo pristojnega organa ali na svojo pobudo opravi nezavezujočo mediacijo.
(14) Kadar se s prenosom premoženja vzpostavi čezmejna dejavnost, se uporabljajo osmi, deveti in deseti odstavek 326. člena tega zakona.
(čezmejni prenos iz Republike Slovenije)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz prve do tretje alineje prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko s pogodbo delno ali v celoti prenese obveznosti iz pokojninskega sklada kolektivnega zavarovanja, zavarovalno-tehnične rezervacije in druge obveznosti in pravice ter pripadajoča sredstva ali njihove denarne ustreznike na drugega upravljavca iz druge države članice, ki je vpisan v register ali ima dovoljenje pristojnega organa države članice v skladu zakonom ali drugimi predpisi države članice, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU (v nadaljnjem besedilu: prevzemni upravljavec države članice).
(2) Po prejemu vloge za soglasje pristojnega organa prevzemnega upravljavca države članice pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona izda soglasje za čezmejni prenos, če so:
– v primeru delnega prenosa obveznosti pokojninskega sklada, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic ter pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov dolgoročni interesi članov in uživalcev dodatne pokojnine preostalega dela pokojninskega sklada ustrezno zaščiteni;
– pravice posameznih članov in uživalcev dodatne pokojnine po prenosu vsaj enake;
– sredstva pokojninskega sklada, ki naj bi se prenesel, zadostna in primerna za kritje obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic, ki naj bi se prenesle, v skladu s tem zakonom.
(3) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona izda soglasje iz prejšnjega odstavka v osmih tednih po prejemu popolne vloge.
(4) Če se s prenosom premoženja vzpostavi čezmejna dejavnost, mora pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v štirih tednih po prejemu obvestila, da je pristojni organ prevzemnega upravljavca države članice izdal dovoljenje za čezmejni prenos, ta pristojni organ seznaniti z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri delovanju pokojninskega načrta, ter z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.«.
329. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pravno organizacijska oblika in uporaba določb)
(1) Pokojninska družba je finančna družba, organizirana kot delniška družba.
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za poslovanje pokojninske družbe uporablja zakon, ki ureja zavarovalništvo, in predpisi, izdani na njegovi podlagi glede kvalificiranega deleža in udeležbe, nadrejene in podrejene družbe, obvladovanja in razmerij povezanosti, statusnih določb zavarovalnice, razen določb, ki se nanašajo na vzajemno delniško družbo, upravljanja tveganj, varovanja zaupnih podatkov in nadzora nad zavarovalnicami.«.
331. člen se spremeni tako, da se glasi:
(osnovni kapital in delnice pokojninske družbe)
(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala je enak višini, določeni v sedmem odstavku 331.f člena tega zakona.
(2) Delnice pokojninske družbe se lahko vplačajo samo v denarju in so le imenske.
(3) Delnice pokojninske družbe so v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.«.
Za 331. členom se dodajo novi 331.a do 331.g člen, ki se glasijo:
(1) Pokojninska družba zagotovi, da ima vedno dovolj ustreznega kapitala, glede na obseg in vrste dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov (kapitalska ustreznost).
(2) Pokojninska družba posluje tako, da:
– tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju dejavnosti dodatnih pokojninskih zavarovanj, nikoli ne presežejo omejitev, določenih v tem poglavju, in v predpisih izdanih na njegovi podlagi,
– je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) in
– da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost).
(3) Pokojninska družba organizira svoje poslovanje in tekoče vodi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne ali poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.
(kapital pokojninske družbe)
Kapital pokojninske družbe se zaradi ugotavljanja izpolnjevanja določb o obvladovanju tveganj izračuna na način, določen v naslednjih členih tega poglavja.
(temeljni kapital pokojninske družbe)
(1) Pri izračunu temeljnega kapitala pokojninske družbe se upoštevajo naslednje postavke:
– vplačani osnovni kapital pokojninske družbe, razen na podlagi kumulativnih prednostnih delnic vplačanega osnovnega kapitala;
– kapitalske rezerve, razen kapitalskih rezerv, povezanih s kumulativnimi prednostnimi delnicami;
– rezerve iz dobička;
– preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let;
– presežek iz prevrednotenja v zvezi s sredstvi, ki niso financirana iz zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:
– lastne delnice in lastni poslovni deleži;
– neopredmetena dolgoročna sredstva;
– prenesena čista izguba iz prejšnjih let in izguba tekočega leta.
(3) Temeljni kapital je vedno najmanj enak znesku, določenemu v sedmem odstavku 331.f člena tega zakona.
(1) Pri izračunu dodatnega kapitala pokojninske družbe se upoštevajo naslednje postavke:
– vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic;
– kapitalske rezerve, povezane s kumulativnimi prednostnimi delnicami;
– podrejeni dolžniški instrumenti;
– druge postavke.
(2) Postavke iz prejšnjega odstavka se pri izračunu dodatnega kapitala upoštevajo največ v obsegu, določenem s predpisom iz 331.e člena tega zakona glede na nižjega izmed zneskov kapitala pokojninske družbe iz prejšnjega člena ali zneskov minimalnega kapitala pokojninske družbe iz 331.f člena tega zakona. Med druge postavke iz četrte alineje prejšnjega odstavka se na podlagi zahteve pokojninske družbe, podprte z ustreznimi dokazili, in z dovoljenjem Agencije za zavarovalni nadzor šteje:
– vrednost matematične rezervacije, ki v izračunu ne upošteva ali delno upošteva strošek pridobivanja dodatnih pokojninskih zavarovanj iz premijskega izračuna, zmanjšana za matematično rezervacijo, ki v izračunu upošteva strošek pridobivanja dodatnih pokojninskih zavarovanj iz premijskega izračuna. Stroški pridobivanja zavarovanj v izračunu matematične rezervacije ne smejo presegati 3,5 % od zavarovalne vsote. V izračunu razlik matematičnih rezervacij se negativne vrednosti postavijo na nič;
– skrite čiste rezerve, ki izhajajo iz vrednotenja sredstev, če takšne skrite rezerve nimajo narave izjeme;
– polovica nevplačanega vpoklicanega kapitala pokojninske družbe.
(3) Podrejeni dolžniški instrumenti so vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v primeru stečaja oziroma likvidacije izdajatelja pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov izdajatelja ali ki so glede dospelosti in drugih lastnosti primerni za pokrivanje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena pokojninska družba.
(1) Pri izračunu kapitala pokojninske družbe se seštevek temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša za:
– udeležbo v drugih zavarovalnicah, pozavarovalnicah, zavarovalnih holdingih, pokojninskih družbah, bankah, borzno-posredniških družbah, družbah za upravljanje in drugih finančnih institucijah, če skladno s predpisi izračunavajo kapitalsko ustreznost, v katerih je pokojninska družba udeležena skladno z drugim odstavkom 329. člena tega zakona;
– naložbe v podrejene dolžniške instrumente in druge naložbe v osebe iz prejšnje točke, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala in v katerih je pokojninska družba udeležena skladno z drugim odstavkom 329. člena tega zakona;
– nelikvidna sredstva.
(2) Nelikvidna sredstva so naložbe pokojninske družbe v delnice borze, klirinško depotne družbe, terjatve iz naslova vplačil v jamstveni sklad pri klirinško depotni družbi, terjatve iz naslova vplačil v druge sklade, ki so namenjeni vzajemnemu jamstvu za izpolnitev obveznosti več oseb, in druga sredstva, ki jih ni mogoče unovčiti v času, ki je potreben zaradi pravočasne izpolnitve zapadlih denarnih obveznosti.
(predpis o obvladovanju tveganj)
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejša pravila za obvladovanje tveganj pokojninskih družb, s katerimi določi:
1. način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,
2. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,
3. podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz tretjega odstavka 331.č člena tega zakona in nelikvidnih sredstev iz drugega odstavka prejšnjega člena,
4. podrobnejša pravila za izračun minimalnega kapitala iz 331.f člena tega zakona,
5. podrobnejša pravila in minimalne standarde, lahko pa tudi metodologijo, za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij,
6. podrobnejše vrste in lastnosti premoženja kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona ter podrobnejša pravila za razpršitev in omejitev teh naložb, njihovo vrednotenje in njihovo usklajenost,
7. podrobnejši način izračuna količnikov likvidnosti in najmanjši obseg likvidnosti.
(minimalni kapital pokojninske družbe)
(1) Zahtevani minimalni kapital pokojninske družbe je vedno najmanj enak kapitalskim zahtevam, ki se izračunajo glede na prevzete obveznosti, kot je določeno v tem členu.
(2) Kapitalske zahteve se izračunajo kot vsota naslednjih dveh rezultatov:
– prvi rezultat se izračuna na naslednji način:
4 % matematičnih rezervacij, oblikovanih na zadnji dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami, oblikovanimi za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, se pomnožijo z deležem, določenim v tretjem odstavku tega člena;
– drugi rezultat se izračuna samo za obveznosti iz pogodb, pri katerih tvegani kapital ni negativen, in sicer na način, določen v četrtem odstavku tega člena.
(3) Matematične rezervacije se za izračun kapitalske zahteve za pokojninske družbe izračunajo tako, da se znesek matematičnih rezervacij, oblikovanih na zadnji dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami, ki jih krije pozavarovanje, pomnoži z deležem, ki za zadnje poslovno leto ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom matematičnih rezervacij na zadnji dan preteklega poslovnega leta, zmanjšanim za matematične rezervacije za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, in
– skupnim zneskom matematičnih rezervacij, oblikovanih na zadnji dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami, oblikovanimi za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,85.
(4) Tvegani kapital je razlika med zavarovalno vsoto za primer smrti in oblikovano matematično rezervacijo. Izračuna se samo za obveznosti iz pogodb, pri katerih tvegani kapital ni negativen, in sicer na naslednji način:
1. znesek tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta, vključno s tveganim kapitalom za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, se pomnoži z 0,003;
2. zmnožek iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnje poslovno leto ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega poslovnega leta, zmanjšanim za znesek tveganega kapitala za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, in
– skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta, vključno s tveganim kapitalom za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5.
3. ne glede na 1. točko tega odstavka se pri izračunu kapitalskih zahtev za obveznosti iz pogodb za primer smrti znesek tveganega kapitala pomnoži z 0,001, če je zavarovanje sklenjeno za največ tri leta, oziroma z 0,0015, če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta in največ pet let.
(5) Poleg kapitalskih zahtev iz drugega odstavka tega člena se kapitalske zahteve za obveznosti iz pogodb življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem iz zakona, ki ureja zavarovalništvo, ki so vezane na enote KNPVP skladov, in za posle upravljanja pokojninskih skladov, kot to določa zakon, ki ureja zavarovalništvo, in sicer v poglavju dejavnost zavarovalnice, izračunajo na naslednji način:
– 4 % zavarovalno-tehničnih rezervacij v višini, določeni v skladu s prvim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska družba prevzema naložbeno tveganje;
– 1 % zavarovalno-tehničnih rezervacij v višini, določeni v skladu s prvim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska družba ne prevzema naložbenega tveganja, vendar so stroški upravljanja določeni in nespremenljivi za obdobje daljše od petih let;
– 25 % neto administrativnih stroškov preteklega poslovnega leta, ki se nanašajo na izvajanje teh pogodb, če pokojninska družba ne prevzema naložbenega tveganja in stroški upravljanja niso določeni in nespremenljivi;
– 0,3 % tveganega kapitala v višini, določeni v skladu z drugim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska družba krije nevarnost smrti.
(6) Poleg kapitalskih zahtev iz drugega in petega odstavka tega člena se za dodatna zavarovanja, kot jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo, in sicer pri zavarovalni vrsti življenjska zavarovanja, v izračunu minimalnega kapitala upoštevata premijski in škodni količnik v skladu s 331.g členom tega zakona.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena zahtevani minimalni kapital pokojninske družbe ne sme biti nikoli nižji od zneska, določenega za absolutni prag zahtevanega minimalnega kapitala zavarovalnice v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
(kapitalske zahteve za dodatna zavarovanja pokojninske družbe)
(1) Za dodatna zavarovanja iz šestega odstavka prejšnjega člena se določijo kapitalske zahteve na podlagi premijskega oziroma škodnega količnika za pretekla tri poslovna leta, in sicer tistega od obeh, ki je višji.
(2) Kapitalske zahteve se z uporabo premijskega količnika izračunajo na naslednji način:
1. vsota premij za dodatna zavarovanja, dosežena v zadnjem poslovnem letu, do skupne višine 50.000.000 eurov se pomnoži z 0,18, vsota teh premij v višini, ki presega 50.000.000 eurov, pa se pomnoži z 0,16;
2. vsota obeh zmnožkov iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnja tri poslovna leta ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije pozavarovanje, in
– skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5;
3. za vsoto premij za dodatna zavarovanja, doseženo v zadnjem poslovnem letu, se upošteva znesek, ki je enak večjemu izmed kosmatih obračunanih premij in kosmatih prihodkov od premij. Pred določitvijo vsote iz prejšnjega stavka se upošteva 4. točka tega odstavka;
4. od vsote premij iz prejšnje točke se odštejejo vsota premij za dodatna zavarovanja, ki so bila odpovedana v poslovnem letu, in celotni zneski morebitnih davkov ali prispevkov, vključenih v vsoto premij iz prejšnje točke.
(3) Kapitalske zahteve se z uporabo škodnega količnika izračunajo na naslednji način:
1. letna vsota terjatev za izplačilo odškodnin za dodatna zavarovanja, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, do skupne višine 35.000.000 eurov se pomnoži z 0,26, vsota teh terjatev v višini, ki presega 35.000.000 eurov, pa z 0,23;
2. vsota obeh zmnožkov iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnja tri poslovna leta ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije pozavarovanje, in
– skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5;
3. letna vsota terjatev za izplačilo odškodnin za dodatna zavarovanja se izračuna tako, da se znesek kosmatih obračunanih škod iz dodatnih zavarovanj za pretekla tri poslovna leta, povečan za znesek kosmatih škodnih rezervacij iz dodatnih zavarovanj na koncu tega obdobja, zmanjšan za znesek kosmatih škodnih rezervacij iz dodatnih zavarovanj na začetku tega obdobja in za znesek uveljavljenih regresnih terjatev v tem obdobju, deli s številom let v obdobju.
(4) Pri izračunu letnih vsot terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj iz 1. točke tretjega odstavka tega člena se upoštevajo zadnja tri poslovna leta.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kapitalske zahteve za prvo leto poslovanja pokojninske družbe izračunajo z uporabo premijskega količnika.
(6) Pri izračunu skupnega zneska terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj iz drugega in tretjega odstavka tega člena se poleg prijavljenih terjatev upoštevajo tudi ocenjene terjatve, za katere se oblikujejo škodne rezervacije po 332.a členu tega zakona.
(7) Če so kapitalske zahteve, izračunane na podlagi drugega do četrtega odstavka tega člena, manjše od kapitalskih zahtev za preteklo leto, se določijo na način, da se kapitalske zahteve za preteklo leto pomnožijo z razmerjem med čistimi škodnimi rezervacijami iz dodatnih zavarovanj na koncu tekočega leta in čistimi škodnimi rezervacijami iz dodatnih zavarovanj na koncu preteklega leta, vendar ne z več kot z 1.«.
332. člen se spremeni tako, da se glasi
(zavarovalno-tehnične rezervacije)
(1) Pokojninska družba v zvezi z vsemi posli dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih opravlja, oblikuje ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije, namenjene kritju prihodnjih obveznosti in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz poslov dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih opravlja.
(2) Pokojninska družba oblikuje škodne, matematične in druge zavarovalno-tehnične rezervacije.«.
Za 332. členom se dodajo novi 332.a do 332.k člen, ki se glasijo:
(1) Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih obveznosti, ki jih je pokojninska družba dolžna izplačati na podlagi pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja, ne glede na to, ali je zavarovalni primer že prijavljen, vključno z vsemi stroški, ki na podlagi teh pogodb bremenijo pokojninsko družbo.
(2) Škodne rezervacije poleg ocenjenih obveznosti za prijavljene nastale, a še nerešene škode vključujejo tudi ocenjene obveznosti za že nastale, a še neprijavljene škode.
(matematične rezervacije)
(1) Matematične rezervacije se oblikujejo v višini sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih obveznosti pokojninske družbe na podlagi sklenjenih dodatnih pokojninskih zavarovanj, zmanjšanih za sedanjo ocenjeno vrednost prihodnjih premij, ki bodo vplačane na podlagi teh zavarovanj.
(2) Matematične rezervacije se izračunavajo z uporabo ustreznega aktuarskega vrednotenja, ki upošteva vse prihodnje obveznosti pokojninske družbe, na podlagi posamezne zavarovalne pogodbe, vključno z:
– zajamčenimi izplačili, do katerih je upravičen zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec;
– vsemi upravičenji, med katerimi lahko zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec izbira na podlagi zavarovalne pogodbe;
– stroški, vključno s provizijami.
(3) Pri izbiri metode aktuarskega vrednotenja pokojninska družba ustrezno upošteva metode vrednotenja premoženja kritnega sklada, ki jih uporablja.
(4) Pokojninska družba izračunava matematične rezervacije posamično za vsako zavarovalno pogodbo. Uporaba ustreznih približkov oziroma posplošitev je dovoljena samo, kadar je verjetno, da bo njihova uporaba privedla do približno enakega rezultata kot posamični izračun.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pokojninska družba uporabi retrospektivno računsko metodo za izračun obveznosti, kadar zaradi narave zavarovalne pogodbe prospektivne računske metode ni mogoče uporabiti ali kadar je mogoče dokazati, da vrednost izračunane obveznosti ni manjša od obveznosti, izračunane z uporabo prospektivne računske metode.
(6) Matematične rezervacije, oblikovane v zvezi s pogodbo dodatnega pokojninskega zavarovanja, ne smejo biti manjše od odkupne vrednosti, kot jo določa ta zakon.
(7) Pokojninska družba v dodatku k letnemu poročilu opiše podlage in metode, ki jih uporablja pri izračunu matematičnih rezervacij.
(druge zavarovalno-tehnične rezervacije)
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije oblikuje pokojninska družba glede na predvidene prihodnje obveznosti in tveganja, v zvezi s katerimi ne oblikuje posameznih rezervacij iz 332.a ali 332.b člena tega zakona.
(1) Kritni sklad je premoženje, namenjeno kritju prihodnjih obveznosti in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz poslov dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih opravlja pokojninska družba in v zvezi s katerimi je pokojninska družba dolžna oblikovati zavarovalno-tehnične rezervacije.
(2) Vrednost premoženja kritnega sklada pokojninske družbe je vedno najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(3) Na premoženje kritnega sklada je dovoljena izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo terjatve zavarovalca, zavarovanca ali drugega upravičenca iz zavarovalne pogodbe, v zvezi s katero je bil oblikovan kritni sklad.
(4) Pokojninska družba premoženje kritnega sklada upravlja ločeno od drugega premoženja.
(5) Pokojninska družba oblikuje poseben kritni sklad za vsako od naslednjih vrst zavarovanj:
– za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem se odkupna vrednost izračunava na podlagi sorazmernega deleža zavarovanca v donosu kritnega sklada oziroma na podlagi pripisa dobička,
– za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem se odkupna vrednost izračunava glede na vrednost enot premoženja kritnega sklada, ki je razdeljeno na enote premoženja,
– za dodatno invalidsko in dodatno družinsko pokojnino,
– za izplačevanje pokojninskih rent.
(6) Kadar pokojninska družba oblikuje več kritnih skladov, se določbe tega zakona o kritnem skladu in poplačilu iz premoženja kritnega sklada uporabljajo ločeno za vsakega od kritnih skladov te družbe.
(7) Pokojninska družba ob koncu vsakega trimesečja za račun kritnega sklada pridobi dodatno premoženje, če je to potrebno zaradi uskladitve vrednosti premoženja kritnega sklada z višino zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(8) Ne glede na drugi in sedmi odstavek tega člena je vrednost premoženja kritnega sklada iz prve in druge alineje petega odstavka tega člena, za katerega pokojninska družba zagotavlja zajamčeno donosnost, skupaj s premoženjem, ki ga za kritje rezervacij za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev omenjenega kritnega sklada pokojninska družba oblikuje v skladu s 313. členom tega zakona, najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(ločitev premoženja kritnega sklada od premoženja pokojninske družbe)
(1) Za kritne sklade iz šestega odstavka prejšnjega člena pokojninska družba premoženje kritnega sklada loči od svojega premoženja v skladu z 2.2 podpoglavjem VI. poglavja dvanajstega dela tega zakona.
(2) Klirinško depotna družba oziroma skrbnik Agenciji za zavarovalni nadzor na njeno zahtevo predloži podatke o stanju vrednostnih papirjev, ki jih hrani za račun kritnih skladov, in ji omogoči pregled teh stanj.
(3) Pokojninska družba v zvezi z naložbami kritnega sklada v bančne denarne depozite sklene pogodbo z banko v svojem imenu in za račun kritnega sklada. Iz pogodbe je jasno razvidno, da je sklenjena za račun kritnega sklada.
(4) Pokojninska družba pri banki za vsak kritni sklad, ki ga oblikuje, odpre transakcijski račun kritnega sklada, prek katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz naslova celotnega poslovanja kritnega sklada in vodi denarna sredstva kritnega sklada.
(upravljanje likvidnosti)
(1) Pokojninska družba gospodari z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti.
(2) Pokojninska družba za zavarovanje pred likvidnostnim tveganjem oblikuje in izvaja politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki obsega:
– načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje;
– redno spremljanje likvidnosti;
– sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov nelikvidnosti.
(3) Pokojninska družba tekoče izračunava količnike likvidnosti sredstev.
(izračunavanje in ugotavljanje)
(1) Pokojninska družba za vsako trimesečje izračunava in ugotavlja:
1. višino kapitala,
2. kapitalske zahteve,
3. kapitalsko ustreznost,
4. višino zavarovalno-tehničnih rezervacij,
5. vrednost in vrste naložb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij,
6. vrednost kritnega sklada,
7. vrste, razpršenost, usklajenost in lokalizacijo naložb kritnih skladov,
8. zavarovalno-statistične podatke.
(2) Kapitalske zahteve za posamezno trimesečje se izračunajo z uporabo 331.f člena tega zakona, pri čemer se pri drugem, tretjem in petem odstavku iz 331.f člena tega zakona upošteva stanje na zadnji dan trimesečja, pri izračunu kapitalskih zahtev za dodatna zavarovanja pa se upoštevajo podatki iz predhodnega poslovnega leta.
(poročilo o merjenju tveganj)
(1) Pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor poroča o podatkih iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino poročil iz prejšnjega odstavka ter roke in način poročanja.
(vrste dovoljenih naložb pokojninskih družb)
(1) Premoženje kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba, so lahko samo naslednje vrste naložb:
1. vrednosti papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država članica oziroma država članica OECD oziroma mednarodna finančna organizacija, oziroma za katere jamči ena od teh oseb,
2. obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
3. obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma državi članici oziroma državi članici OECD,
4. delnice in drugi lastniški vrednostni papirji s spremenljivim donosom, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
5. delnice in drugi lastniški vrednostni papirji s spremenljivim donosom, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD in če so izdani kot vrednostni papir,
6. investicijski kuponi vzajemnih skladov oziroma delnice investicijskih družb, ki svoje premoženje nalagajo izključno v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe,
7. terjatve iz naslova posojil, zavarovanih z zastavno pravico na nepremičnini, če je zastavna pravica vpisana v zemljiški oziroma drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi članici, in če višina terjatve ni višja od 60 % vrednosti nepremičnine, ugotovljene na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način, če je na nepremičnini že vpisana ena ali več zastavnih pravic, višina terjatve ne sme biti višja od 60 % vrednosti nepremičnine, zmanjšane za vrednost že vpisane zastavne(-ih) pravice (pravic),
8. terjatve iz naslova posojil bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD oziroma za izplačilo katerih, vključno z obrestmi, jamči banka s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
9. terjatve iz naslova posojil, ki so zavarovane z zastavno pravico na vrednostnih papirjih iz 1., 2. oziroma 4. točke tega odstavka,
10. terjatve iz naslova drugih posojil, ki so ustrezno zavarovane,
11. predplačila na račun odkupne vrednosti zavarovanja na podlagi zavarovalnih polic in posojila, zavarovana z odkupno vrednostjo zavarovalne police,
12. nepremičnine in druge stvarne pravice na nepremičnini (na primer stavbna pravica), če:
– so vpisane v zemljiški knjigi oziroma drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi članici,
– dajejo donos oziroma je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos in
– je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način,
– so prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti,
13. naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
14. gotovina v blagajni oziroma na vpoglednem denarnem računu,
15. terjatve iz naslova povračila davkov,
16. terjatve do garancijskih, solidarnostnih in škodnih skladov,
17. opredmetena osnovna sredstva, razen zemljišč in zgradb, ki se vrednotijo glede na amortizacijo po načelu preudarnosti, če:
– so v oziroma na nepremičnini ali so kako drugače povezane z nepremičnino, ki je dopustna naložba kritnega premoženja,
– dajejo donos in
– so prosta vseh bremen,
18. terjatve do pozavarovateljev skupaj s pozavarovateljevimi deleži zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2) Na vrednostnih papirjih, ki pomenijo dovoljene naložbe kritnega sklada, ne sme biti vpisana zastavna pravica.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko določi tudi druge vrste naložb, ki so glede na varnost, donosnost in tržnost primerne za kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba in za te naložbe določi tudi omejitve.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo pokojninske družbe, ki upravlja kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, dovoli, da premoženje kritnega sklada naloži v druge vrste naložb, kot naložbe, dovoljene na podlagi prvega odstavka tega člena in predpisa, izdanega na podlagi prejšnjega odstavka. Veljavnost dovoljenja je omejena za čas, ki ga ob upoštevanju razlogov, iz katerih je dovoljenje izdala, določi Agencija za zavarovalni nadzor. Pri tem Agencija za zavarovalni nadzor upošteva predvsem boniteto vrednostnega papirja oziroma njegovega izdajatelja.
(5) Za banke po tem členu se štejejo banke in druge institucije, ki imajo dovoljenje nadzornega organa Republike Slovenije oziroma druge države za opravljanje bančnih storitev.
(6) Pojmi organiziran trg, večstranski sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: MTF) in organizirani sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: OTF) imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
(omejitve posameznih naložb)
(1) Vrednost posameznih vrst naložb kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba, ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne višine matematičnih rezervacij:
1. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. do 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena in terjatve iz naslova posojil iz 7. do 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo skupno presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
2. ne glede na omejitve iz prejšnje točke lahko naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena dosegajo do 40 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, če ti vrednostni papirji izpolnjujejo naslednje pogoje:
– so predmet posebnega javnega nadzora za zaščito pravic imetnikov oziroma imetnic teh vrednostnih papirjev,
– izdale so jih banke ali druge kreditne institucije, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja finančne konglomerate, in ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali v državi članici,
– denarna sredstva oziroma kupnina od njihove izdaje se nalaga le v premoženje, ki v celotnem obdobju do njihove dospelosti omogoča poravnavanje obveznosti, nastalih na njihovi podlagi, in ki je v primeru nezmožnosti izpolnitve obveznosti prednostno uporabljeno za poplačilo glavnice in natečenih obresti,
3. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 1 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, razen kadar ob novi izdaji vrednostnih papirjev izdajatelj v prospektu določi, da bodo novi vrednostni papirji po pridobitvi vseh dovoljenj uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev. V tem primeru tovrstne naložbe ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, vendar največ za šest mesecev od datuma nakupa,
4. naložbe v vrednostne papirje iz 3. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
5. naložbe v vrednostne papirje iz 4. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena in naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo po pravilih sklada več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki ne dajejo zajamčenega donosa, skupaj ne smejo presegati 30 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
6. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 1 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
7. naložbe v vrednostne papirje iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
8. naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo po pravilih sklada več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki dajejo zajamčen donos, skupaj ne smejo presegati 40 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
9. naložbe v terjatve iz naslova posojil posameznemu posojilojemalcu iz 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, skupno pa vse terjatve iz naslova teh posojil ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
10. naložbe v eno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so med seboj tako blizu, da pomenijo eno naložbo, in naložbe v eno opredmeteno osnovno sredstvo iz 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 10 % višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, skupno pa vse naložbe v nepremičnine in druge stvarne pravice iz 12. točke prvega odstavka prejšnjega člena ter vse naložbe v opredmetena osnovna sredstva iz 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 30 % zavarovalno- tehničnih rezervacij,
11. naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki iz 13. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 30 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, pri čemer naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri posamezni banki skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ne glede na prejšnji stavek naložbe pri posamezni hranilnici ali hranilno-kreditni službi skupno ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
12. naložbe v obliki gotovine v blagajni in na vpoglednih računih iz 14. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
13. naložbe v terjatve iz naslova povračila davkov iz 15. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
14. naložbe v terjatve do garancijskih, solidarnostnih in škodnih skladov iz 16. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ne glede na prejšnji stavek naložbe v terjatve do posameznega garancijskega, solidarnostnega in škodnega sklada ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo pokojninske družbe, ki upravlja kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, tej dovoli, da v zvezi s posamezno vrsto naložb prekorači omejitve, določene na podlagi prejšnjega odstavka. Veljavnost dovoljenja je omejena za čas, ki ga ob upoštevanju razlogov, iz katerih je dovoljenje izdala, določi Agencija za zavarovalni nadzor.
(3) Skupna vrednost naložb kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba, v naložbe iz 2. do 11. točke prvega odstavka prejšnjega člena istega izdajatelja (dolžnika) in z njim povezanih oseb, ne sme presegati 10 % matematičnih rezervacij. V omejitev 10 % se ne upoštevajo naložbe iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v 2. točki prvega odstavka tega člena.
(4) Pokojninska družba lahko v zvezi z naložbami kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, uporablja terminske pogodbe, opcije in druge izvedene finančne instrumente, če ti prispevajo k zmanjševanju tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje zavarovalnega portfelja.
(5) Omejitve posameznih naložb iz tega člena veljajo ločeno za vsak kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona.
(lokalizacija premoženja kritnega sklada pokojninske družbe)
(1) Pokojninska družba nalaga sredstva kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona na celotnem območju držav članic in na območju držav članic OECD.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo posamezne pokojninske družbe tej dovoli, da kot premoženje kritnega sklada uporabi tudi naložbo, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega odstavka.
(usklajenost naložb pokojninske družbe)
(1) Pokojninska družba naložbe kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, zaradi katerih je izpostavljena tveganjem morebitnih izgub zaradi spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut oziroma drugih tržnih tveganj, ustrezno uskladi z njenimi obveznostmi na podlagi sklenjenih pogodb, katerih višina je odvisna od enakih sprememb.
(2) Pokojninska družba pri naložbah kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona ustrezno upošteva dospelost obveznosti iz sklenjenih pogodb.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pokojninska družba naložbe kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona uskladi z obveznostmi na podlagi sklenjenih pogodb, katerih višina je odvisna od sprememb tečajev tujih valut, najmanj do 80 %.«.
Za 333. členom se dodajo novi 333.a do 333.d člen, ki se glasijo:
(trden in zanesljiv sistem upravljanja)
(1) Pokojninska družba vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki obsega najmanj:
1. pregledno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti;
2. učinkovit sistem prenosa informacij;
3. obravnavo okoljskih in socialnih dejavnikov ter dejavnikov upravljanja, povezanimi z naložbenimi sredstvi pri naložbenih odločitvah;
4. učinkovito in v organizacijsko strukturo ter procese odločanja pokojninske družbe integrirano funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti, funkcijo notranje revizije in aktuarsko funkcijo;
5. strategijo, pisna pravila, procese in postopke upravljanja tveganj;
6. ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja, ki so skladni z njenimi sistemi, viri in postopki, med katere spada tudi izdelava kriznega načrta.
(2) Pokojninska družba ima pisno opredeljena pravila sistema upravljanja, ki določajo najmanj način upravljanja tveganj, sistem notranjih kontrol, notranjo revizijo, aktuarsko funkcijo in izločene posle, če pokojninska družba del poslovanja prenese na drugo osebo. Pravila sistema upravljanja so pregledna in razumljiva.
(3) Pravila sistema upravljanja so predmet rednega, najmanj letnega pregleda. Pravila sistema upravljanja potrdi uprava pokojninske družbe s soglasjem nadzornega sveta pokojninske družbe.
(4) Sistem upravljanja je sorazmeren velikosti, naravi, obsegu in zahtevnosti poslov pokojninske družbe.
(1) V okviru sistema upravljanja funkcija pomeni sposobnost pokojninske družbe za opravljanje praktičnih nalog.
(2) Sistem upravljanja pokojninske družbe vključuje funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti, funkcijo notranje revizije in aktuarsko funkcijo.
(nosilci ključnih funkcij)
(1) Nosilci ključnih funkcij pokojninske družbe so osebe, ki so odgovorne za ključne funkcije pokojninske družbe.
(2) Nosilec ključne funkcije je lahko le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za zanesljivo in preudarno opravljanje nalog ključne funkcije;
2. ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja in zoper njo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
3. nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja;
4. ni oseba, ki v pokojninski družbi opravlja funkcijo člana uprave ali prokurista;
5. ni oseba, za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih zavarovalnici ali pokojninski družbi pravnomočno naložila odvzem pooblastila za ključno funkcijo zaradi hujše kršitve določb zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede upravljanja tveganj ali glede nadzora, upravljanja tveganj in razkritij na ravni skupine oziroma za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih pokojninski družbi pravnomočno naložila razrešitev imenovanega pooblaščenega aktuarja zaradi hujše kršitve nalog pooblaščenega aktuarja, določenih v 604. členu Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15 in 9/19) oziroma za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih pokojninski družbi pravnomočno naložila odvzem pooblastila za ključno funkcijo zaradi hujše kršitve nalog nosilca ključne funkcije, določenih v tem zakonu;
6. je oseba dobrega ugleda in integritete.
(3) Uprava s soglasjem nadzornega sveta pokojninske družbe pooblasti nosilce ključnih funkcij.
(4) O podelitvi pooblastila nosilcu ključne funkcije pokojninska družba v osmih dneh od podelitve pooblastila obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor. V obvestilu poda tudi utemeljitve glede primernosti novo pooblaščenega nosilca ključne funkcije.
(5) Če v zvezi z nosilcem ključne funkcije nastopijo okoliščine, da nosilec ključne funkcije ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka tega člena, mu pokojninska družba odvzame pooblastilo za ključno funkcijo.
(6) Pokojninska družba v osmih dneh od dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor pisno obvesti o razlogih, ki so privedli do odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije.
(7) Nosilec ključne funkcije v osmih dneh od dneva, ko je po lastni volji prenehal opravljati naloge ključne funkcije, obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o razlogih za prenehanje opravljanja nalog ključne funkcije.
(8) V primeru odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije pokojninska družba pooblasti novega nosilca ključne funkcije v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma od dneva prenehanja opravljanja nalog ključne funkcije.
(9) Za ugotavljanje in nadzor nad izpolnjevanjem pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in pokojninska družba pridobita podatke iz 2. točke drugega odstavka tega člena od nosilca ključne funkcije ali iz kazenske evidence.
(10) Za namen ugotavljanja in nadzora izpolnjevanja pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in pokojninska družba pridobita podatke iz 3. točke drugega odstavka tega člena iz poslovnega registra oziroma druge evidence.
(11) Za osebe, ki niso državljani Republike Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita kot zadosten dokaz glede 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena enakovredne dokumente pristojnih organov držav, v katerih je tuji državljan prebival v zadnjih desetih letih pred pooblastitvijo za nosilca ključne funkcije.
(12) Kadar pristojni organ države članice ali tretje države, v kateri ima ali je imel bivališče tuji državljan, ne zagotovi podatkov iz prejšnjega odstavka, ima enakovredno veljavo izjava tujega državljana, overjena pri notarju.
(13) Dokumenti iz enajstega in dvanajstega odstavka tega člena se predložijo v treh mesecih od njihove izdaje.
(1) Pokojninska družba lahko organizira ključne funkcije tako, da posamezna oseba ali organizacijska enota opravlja aktivnosti več kot ene ključne funkcije, z izjemo funkcije notranje revizije, ki mora biti ločena od drugih ključnih funkcij.
(2) Pokojninska družba pri opravljanju ključnih funkcij upošteva velikost in notranjo sestavo pokojninske družbe ter velikost, naravo, obseg in kompleksnost njene dejavnosti.
(3) Posamezna oseba ali organizacijska enota, ki opravlja aktivnosti ključne funkcije, ne sme opravljati podobne ključne funkcije pri delodajalcu, ki je za svoje zaposlene oblikoval pokojninski načrt, ki ga pokojninska družba izvaja, razen če gre za delodajalca, ki skupaj s pokojninsko družbo spada v skupino podjetij.
(4) Brez poseganja v privilegij zoper samoobtožbo nosilec ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor obvesti, če uprava ali nadzorni svet pokojninske družbe ne sprejme ustreznih in pravočasnih popravnih ukrepov, če je:
– oseba ali organizacijska enota pri opravljanju aktivnosti ključne funkcije odkrila obstoj precejšnjega tveganja, da pokojninska družba ne bo izpolnila pomembnih zakonskih zahtev, in je o tem poročala upravi ali nadzornemu svetu pokojninske družbe ter bi to lahko pomembneje vplivalo na interese članov in uživalcev dodatne pokojnine ali
– oseba pri opravljanju aktivnosti ključne funkcije opazila pomembno kršitev zakonov ali drugih predpisov, ki se uporabljajo za pokojninsko družbo in njene dejavnosti, in je o tem poročala upravi ali nadzornemu svetu pokojninske družbe.
(5) Osebe, ki so po tem, ko so v skladu s prejšnjim odstavkom obvestile Agencijo za zavarovalni nadzor, deležne delodajalčevih povračilnih ukrepov, imajo zagotovljeno pravno varstvo pred pristojnim sodiščem.
(6) Sistem upravljanja tveganj pokojninske družbe zajema najmanj naslednja področja:
1. sklepanje zavarovanj in oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij;
2. upravljanje sredstev in obveznosti;
3. naložbe, zlasti v izvedene finančne instrumente, listinjenje in podobne obveze;
4. likvidnost;
5. upravljanje zavarovalnih, tržnih, kreditnih, operativnih, likvidnostnih tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih tveganj, ki jim je zavarovalnica izpostavljena;
6. pozavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganj;
7. okoljska in socialna tveganja ter tveganja upravljanja v zvezi z naložbenim portfeljem in njegovim upravljanjem.
(7) Kadar v skladu s pogoji pokojninskega načrta tveganja nosijo člani in uživalci dodatne pokojnine, sistem obvladovanja tveganj ta tveganja obravnava tudi z vidika članov in uživalcev dodatne pokojnine.
(8) Pri upravljanju tveganj se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov, v katere so naložena sredstva pokojninskih skladov, oseb, do katerih je pokojninski sklad izpostavljen, in sredstev pokojninske družbe pokojninska družba ne sme izključno ali samodejno opirati na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, temveč upošteva tudi druge ustrezne informacije, če je to praktično izvedljivo.
(9) Naloge aktuarske funkcije pokojninske družbe so, da:
1. koordinira in nadzira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
2. zagotavlja, da se za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij uporabljajo ustrezne metode in modeli ter predpostavke;
3. ocenjuje ustreznost, zadostnost in kakovost podatkov, potrebnih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
4. primerja predpostavke, na katerih temelji izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij z izkustvi;
5. obvešča organe vodenja in nadzora zavarovalnice o zanesljivosti in ustreznosti metod, modelov ter predpostavk, uporabljenih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, ter o ustreznosti izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij;
6. poda mnenje o splošni politiki sklepanja zavarovanj, če ima pokojninska družba tako ureditev;
7. sodeluje pri uvedbi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri izvedbi lastne ocene tveganj;
8. preverja ustreznosti ureditve zavarovanja, če ima pokojninska družba tako ureditev.
(10) Za prenos katere koli dejavnosti pokojninske družbe, vključno s ključnimi funkcijami in upravljanjem pokojninskih skladov, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede izločenih poslov.
(mnenje nosilca aktuarske funkcije k letnemu poročilu)
(1) Pokojninska družba v 14 dneh po tem, ko je predložila letno poročilo pokojninske družbe, Agenciji za zavarovalni nadzor predloži tudi poročilo nosilca aktuarske funkcije z mnenjem nosilca aktuarske funkcije o tem, ali je pokojninska družba izračunavala premije in zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino poročila nosilca aktuarske funkcije.
(3) Za mnenje nosilca aktuarske funkcije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja revidiranje, o mnenju pooblaščenega revizorja.«.
V 334. členu se prvi odstavek črta.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta prvi in drugi odstavek.
V 335. členu se v prvem odstavku za besedilom »Uprava pokojninske družbe« črtata vejica in besedilo »ki opravlja dejavnost iz prve alineje drugega odstavka 330. člena tega zakona,«.
Za 337. členom se dodata nova 337.a in 337.b člen, ki se glasita:
(1) Pokojninska družba vzpostavi in izvaja premišljeno politiko prejemkov, in sicer na način, ki je sorazmeren z njeno velikostjo in notranjo organizacijo ter z naravo, obsegom in kompleksnostjo njenih dejavnosti.
(2) Politika prejemkov iz prejšnjega odstavka se nanaša na stalne in variabilne sestavine prejemkov in velja za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela.
(3) Zaposleni s posebno naravo dela so zaposleni, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganja pokojninske družbe, in obsegajo zlasti naslednje kategorije zaposlenih:
– upravo,
– nosilce ključnih funkcij,
– neposredne prevzemnike tveganj in
– druge zaposlene, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po višini enaki ali višji od prejemkov uprave ali neposrednih prevzemnikov tveganj.
(4) Neposredni prevzemniki tveganj iz tretje alineje prejšnjega odstavka so zaposleni, ki imajo posamično ali skupaj kot člani skupine zaradi svoje poklicne dejavnosti ključen vpliv na profil tveganja pokojninske družbe.
(5) Politiko prejemkov pokojninske družbe sprejme uprava s soglasjem nadzornega sveta, ki tudi najmanj enkrat letno preveri njeno ustreznost.
(6) Za uveljavitev politike prejemkov je odgovorna uprava pokojninske družbe.
(7) Pokojninska družba najmanj enkrat letno izvede celovit in neodvisen notranji pregled skladnosti prakse prejemkov s politikami prejemkov pokojninske družbe.
(8) Pokojninske družbe javnosti redno razkrivajo informacije o politiki prejemkov.
(temeljna načela politik prejemkov)
Pokojninska družba pri vzpostavljanju in izvajanju politike prejemkov upošteva naslednja načela:
1. politika prejemkov se določi, izvaja in vzdržuje v skladu z dejavnostmi, profilom tveganj, cilji ter dolgoročnim interesom, finančno stabilnostjo in uspešnostjo pokojninske družbe kot celote ter podpira dobro, preudarno in učinkovito upravljanje pokojninske družbe;
2. politika prejemkov je v skladu z dolgoročnimi koristmi članov pokojninskih skladov, ki jih upravlja pokojninska družba in uživalcev dodatne pokojnine;
3. politika prejemkov vključuje ukrepe, namenjene preprečevanju nasprotja interesov;
4. politika prejemkov je skladna z dobrim in učinkovitim obvladovanjem tveganj ter ne spodbuja prevzemanja tveganja, ki ni v skladu s profili tveganja in pravili pokojninske družbe;
5. politika prejemkov se uporablja za pokojninske družbe in za zunanje izvajalce dejavnosti pokojninske družbe;
6. pokojninska družba določi splošna načela politike prejemkov, jo pregleda in posodobi vsaj vsaka tri leta in je odgovorna za njeno izvajanje;
7. uvede se jasno, pregledno in učinkovito upravljanje, kar zadeva prejemke in nadzor nad njimi.«.
Za 338. členom se dodata nova 338.a in 338.b člen, ki se glasita:
(1) Del sistema upravljanja tveganj pokojninske družbe je izvedba lastne ocene tveganj, ki je povezana s poslovno strategijo pokojninske družbe. Pri izvedbi lastne ocene tveganj pokojninska družba upošteva tveganja, ki jim je izpostavljena, velikost in notranjo sestavo pokojninske družbe ter velikost, naravo, obseg in kompleksnost njene dejavnosti.
(2) Oceno tveganj je treba izvesti redno najmanj enkrat letno ali takoj po vsaki pomembni spremembi profila tveganj pokojninske družbe. Če se pomembno spremenijo samo tveganja posameznega pokojninskega sklada ali kritnega sklada, lahko pokojninska družba omeji ponovljeno oceno tveganj le na pokojninski sklad ali kritni sklad, v katerem je bila izvedena sprememba.
(3) Ocena tveganj vključuje:
1. opis, kako je lastna ocena tveganj vključena v upravljanje in odločanje pokojninske družbe;
2. oceno učinkovitosti sistema obvladovanja tveganj;
3. oceno skupne potrebe pokojninske družbe po virih financiranja, vključno z opisom načrta sanacije, kadar je to ustrezno;
4. oceno tveganj za člane in uživalce dodatne pokojnine v zvezi z izplačevanjem njihovih pokojnin in uspešnostjo popravljalnih ukrepov, ob upoštevanju, kadar je to ustrezno:
– mehanizmov indeksacije,
– mehanizmov za zmanjšanje upravičenj;
5. kvalitativno oceno mehanizmov za zaščito pokojnin, vključno z jamstvi, sporazumi ali drugimi vrstami finančne podpore delodajalcev, ki so za svoje zaposlene oblikovali pokojninski načrt, zavarovanjem ali pozavarovanjem ali kritjem z varovalnim pokojninskim načrtom, ki so v korist pokojninske družbe ali članov in uživalcev dodatne pokojnine;
6. kvalitativno oceno operativnih tveganj;
7. kadar se pri naložbenih odločitvah upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja, oceno novih ali nastajajočih tveganj, vključno s tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, rabo virov in okoljem, socialnimi tveganji in tveganji, povezanimi z zmanjšanjem vrednosti sredstev zaradi regulativne spremembe.
(4) Pokojninska družba vzpostavi metode za opredelitev in ocenjevanje tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju ter ki bi lahko vplivala na sposobnost pokojninske družbe, da izpolnjuje svoje obveznosti. Navedene metode so sorazmerne z velikostjo, naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj, neločljivo povezanih z dejavnostmi pokojninske družbe. Pokojninska družba opiše uporabo teh metod v lastni oceni tveganj.
(5) Pokojninska družba zagotovi, da je lastna ocena tveganj ustrezno upoštevana pri izdelavi poslovnih načrtov in strategij.
(poslovne knjige in letno poročilo pokojninske družbe)
(1) Za poslovne knjige in letno poročilo pokojninske družbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede poslovnih knjig in letnega poročila. Agencija za zavarovalni nadzor lahko za pokojninske družbe predpiše posebne zahteve na področju poslovnih knjig, letnega poročila, v zvezi z revidiranjem letnih poročil in podrobnejšo vsebino računovodskih izkazov.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja zavarovalništvo, lahko pokojninska družba letno poročilo, revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe, in dodatno revizorjevo poročilo predloži Agenciji za zavarovalni nadzor v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila, vendar najpozneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta.«.
V 342. členu se v drugem odstavku besedilo »vplačanih enot premoženja« nadomesti z besedo »vplačil«.
V 346. členu se v prvem odstavku besedilo »vplačanih enot premoženja« nadomesti z besedo »vplačil«.
V 349. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za izplačevanje pokojninske rente iz prejšnjega odstavka pokojninska družba ali zavarovalnica oblikuje kritni sklad v skladu s 332.č členom tega zakona.«.
Za 349. členom se doda nov 349.a člen, ki se glasi:
(obveščanja prejemnikov pokojninske rente)
(1) Pokojninska družba ali zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske rente iz prvega odstavka 348. člena tega zakona, prejemnike pokojninske rente redno obvešča o zapadlih prejemkih in možnostih izplačila pokojninske rente.
(2) Pokojninska družba ali zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske rente iz prvega odstavka 348. člena tega zakona, prejemnike pokojninske rente obvesti o naložbenih tveganjih, ki so jim izpostavljeni, v obdobju izplačevanja pokojninskih rent.«.
V 350.a členu se na koncu četrtega odstavka doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Če v tem postopku obveznost poklicnega zavarovanja ni ugotovljena, stroške postopka krije Republika Slovenija iz državnega proračuna.«.
V petem odstavku se za besedo »šestega« dodata vejica in besedilo »enajstega in trinajstega«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) V primeru dvoma o upravičenosti vzpostavitve mirovanja in prenehanja obveznosti poklicnega zavarovanja poda upravljavec sklada inšpektoratu predlog za inšpekcijski nadzor.«.
V 354. členu se v naslovu in v prvem odstavku črta besedilo »in poklicnih pokojnin«.
V dvanajstem delu se v IX. poglavju za naslovom 2. točke dodata nova 359.a in 359.b člen, ki se glasita:
Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Banka Slovenije in inšpektorat opravljajo nadzor, da se:
– varujejo pravice članov pokojninskih skladov in uživalcev dodatne pokojnine ter
– zagotovita stabilnost in finančna trdnost upravljavcev pokojninskih skladov.
(1) Namen nadzora nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskih skladov je preverjanje zakonitosti njihovega poslovanja, predvsem pa ugotavljanje, ali upravljavec pokojninskega sklada posluje v skladu s pravili o upravljanju tveganj in drugimi pravili, določenimi s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in drugimi predpisi, ki urejajo opravljanje storitev, ki jih opravlja upravljavec pokojninskega sklada.
(2) Nadzor je pretežno usmerjen v prihodnost in k tveganjem upravljavca pokojninskega sklada.«.
V 360. členu se v prvi alineji za besedo »zakona« doda besedilo »oziroma drugih predpisov«.
Za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora svoja pooblastila uporablja pravočasno in sorazmerno glede na velikost, vrsto, obseg in zahtevnost tveganj, povezanih z dejavnostjo upravljanja pokojninskega sklada. Velikost, vrsto, obseg in zahtevnost poslovanja pokojninskega sklada Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor upoštevata tudi pri določitvi pogostosti in obsega izvajanja nadzora.«.
V 361. členu se v prvem odstavku prva alineja črta.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pred izrekom nadzornih ukrepov prouči morebitni učinek izrečenih ukrepov na stabilnost finančnih sistemov v Evropski uniji, zlasti v izrednih razmerah.«.
V 365. členu se v drugem odstavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če so ugotovitve in izrečeni ukrepi nadzora povezani oziroma vplivajo na poslovanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.«.
V 366. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za potrebe usklajenega evropskega nadzora nad pokojninami pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor redno sporoča podatke o izkazu stanja, sredstvih, kritnih skladih, prihodkih od naložb, spremembah v zavarovalno-tehničnih rezervacijah, članih, prispevkih, izplačilih članom, prenosih, stroških in čezmejnih dejavnostih.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke, v katerih pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor poroča v skladu z drugim odstavkom tega člena.«.
368. člen se črta.
V 370. členu se beseda »upravljavcem« nadomesti z besedilom »upravljanjem in poslovanjem«.
V 371. členu se v prvem odstavku beseda »upravljavcem« nadomesti z besedilom »upravljanjem in poslovanjem«.
V drugem odstavku se beseda »upravljavcem« nadomesti z besedilom »upravljanjem in poslovanjem«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Proti odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev o odreditvi dodatnega ukrepa iz prvega odstavka tega člena je dovoljen ugovor, za katerega se smiselno uporabljajo prvi odstavek 496. člena, 497., 498., 499. in 500. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18 in 17/19 – popr.; v nadaljnjem besedilu ZTFI-1).«.
V 372. členu se v prvem odstavku v četrti alineji za besedo »upravljavec« doda besedilo »pokojninskega sklada«, na koncu četrte alineje pa se pika nadomesti s podpičjem in doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– če upravljavec pokojninskega sklada pri čezmejni dejavnosti ne ravna v skladu z zahtevami socialnega in delovnega prava države članice gostiteljice na področju pokojninskih načrtov.«.
V 377. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada preneha, če je Banka Slovenije v postopku nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada, ki je banka, izdala odločbo o ugotovitvi razlogov za prisilno likvidacijo pravne osebe iz 314. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17, 77/18 – ZTFI-1, 22/19 – ZIUDSOL in 44/19 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZBan-2) ali odločbo o odvzemu dovoljenja iz 352. člena ZBan-2 ali če je Agencija za zavarovalni nadzor v postopku nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada, ki je zavarovalnica ali pokojninska družba, na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo, izdala odločbo o prenehanju dovoljenja ali odločbo o odvzemu dovoljenja ali odločbo o začetku prisilne likvidacije ali odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za odločbo iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 496., 497., 498., 499. in 500. člen ZTFI-1.«.
Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor organ EIOPA obvesti o odločitvi, s katero se prepove ali omeji opravljanje storitev upravljanja pokojninskega sklada.
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev organ EIOPA obvesti o izdaji odločbe iz drugega odstavka tega člena.«.
Za 377. členom se dodajo novi 377.a člen, 6. točka IX. poglavja dvanajstega dela, 377.b, 377.c in 377.č člen, 7. točka IX. poglavja dvanajstega dela ter 377.d, 377.e, 377.f in 377.g člen, ki se glasijo:
(prepoved razpolaganja s premoženjem, ki ga hrani skrbnik)
Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih papirjev lahko na zahtevo pristojnega nadzornega organa upravljavca pokojninskega sklada države članice prepove prosto razpolaganje s premoženjem, ki ga hrani skrbnik, s sedežem v Republiki Sloveniji.
6. Razkritja v zvezi z nadzorom
(razkritje splošnih informacij o nadzoru)
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije na svojih spletnih straneh javno objavijo in redno posodabljajo:
1. besedila zakonov in drugih predpisov ter splošnih smernic, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja;
2. informacije o postopku nadzora;
3. skupne statistične podatke o ključnih vidikih uresničevanja pravil nadzora v Republiki Sloveniji;
4. glavne cilje, funkcije in dejavnosti nadzora;
5. pravila o sankcijah in drugih ukrepih, ki se uporabljajo za kršitve predpisov v Republiki Sloveniji s področja dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije za preprečevanje in odvračanje od ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona, javno objavi informacije iz tretjega odstavka tega člena v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev tega zakona.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom javno objavi informacije po končanju postopka z izdajo ukrepa ali sankcije, razen če je bil začet postopek sodnega varstva. V tem primeru Agencija objavi informacije, ko je zahteva za sodno varstvo pravnomočno zavrnjena.
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena obsegajo naslednje podatke:
1. o kršitelju:
– o nazivu in sedežu pravne osebe, če je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije, izrečena pravni osebi, ali
– o osebnem imenu in letu rojstva fizične osebe, če je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije, izrečena fizični osebi;
2. o kršitvi:
– opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona,
– naravo ugotovljenih kršitev;
3. izrek odločbe, s katero se postopek konča;
4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.
(4) Informacije iz drugega odstavka tega člena se javno objavijo na spletni strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor ali Banke Slovenije in so na spletni strani dostopne najmanj pet let po objavi.
(5) Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne se iz objave po prvem odstavku tega člena izbrišejo po poteku petih let.
(izjeme v zvezi z razkritji)
(1) Ne glede na prejšnji člen, lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora, kadar bi objava identitete pravne osebe ali osebnih podatkov fizične osebe iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena, glede na okoliščine posamičnega primera pomenila nesorazmeren ukrep glede na posledice objave ali bi objava podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo kazenske preiskave hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrep nadzora, odloči tudi, da se:
1. identiteta kršitelja ne objavi, ali
2. odloži objava ukrepa nadzora ali sankcije zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zaradi kršitve tega zakona, dokler ne prenehajo obstajati razlogi za odložitev, ali
3. ukrep nadzora ali sankcije zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zaradi kršitve tega zakona, ne objavi, če z ukrepi iz 1. in 2. točke tega odstavka ni mogoče zagotoviti:
– da stabilnost finančnih trgov ni ogrožena ali
– da bi bila objava sorazmerna s sprejetimi ukrepi, ki se štejejo za manj pomembne.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije lahko v primeru razlogov iz 1. točke prejšnjega odstavka odloči tudi, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, če je mogoče pričakovati, da bodo razlogi za zadržanje objave v razumnem roku prenehali obstajati.
(3) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz prvega odstavka tega člena, v odločbi o izrečenih ukrepih nadzora, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori, da bodo informacije o izrečenih ukrepih in sankcijah ter o kršitelju javno objavljene na spletni strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor ali Banke Slovenije v skladu s prejšnjim členom, in ga pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo.
(5) Če na podlagi ugovora kršitelja Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugovoru ugodi, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi ali da se objava identitete kršitelja začasno zadrži in navede rok za zadržanje objave ali podatke objavi anonimno na način, da posamezniki niso določljivi, ali odloči, da se ukrep nadzora ali sankcije zaradi prekrška ne objavi.
(6) Zoper odločbo, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zavrne ugovor ali odloči, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja upravni spor.
(7) Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, odloči, da se informacije o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani umaknejo pred potekom petih let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.
7. Varovanje zaupnih informacij
(obveznost varovanja zaupnih informacij)
(1) Člani sveta in direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, člani in predsednik strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor, člani sveta in guverner Banke Slovenije, zaposleni pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev, Agenciji za zavarovalni nadzor in Banki Slovenije, revizorji in drugi strokovnjaki, ki delujejo v imenu pristojnega nadzornega organa, morajo kot zaupne varovati vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju svoje funkcije, nalog nadzora ali drugih poslov ali nalog za Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Agencijo za zavarovalni nadzor in Banko Slovenije, razen informacij, ki so po tem ali drugem zakonu javno dostopne. S prenehanjem funkcije, zaposlitve ali pogodbenega razmerja dolžnost varovanja informacij iz prejšnjega stavka ne preneha.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka ne smejo razkriti zaupnih informacij drugi osebi, državnemu organu ali nosilcu javnih pooblastil, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih upravljavcev pokojninskih skladov, na katere se nanašajo, ali v primerih, določenih v tem zakonu.
(3) Prepoved iz drugega odstavka ne velja v primeru:
– zaupnih informacij, ki so potrebne za izvedbo kazenskega postopka, ali
– stečaja ali prisilne likvidacije upravljavca pokojninskega sklada za zaupne informacije, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do upravljavca pokojninskega sklada in druge potrebe v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ali s tema postopkoma povezanih pravdnih postopkih, razen tistih, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile udeležene pri poskusih finančne sanacije ali reorganizacije upravljavca pokojninskega sklada.
(4) Dolžnost varovanja zaupnih informacij iz prvega do tretjega odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih pristojni nadzorni organ ali osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave informacij z drugimi nadzornimi organi.
(5) Za osebe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi pravila o dodatni obveznosti varovanja zaupnih informacij, ki se po tem ali drugem zakonu uporabljajo za pristojni nadzorni organ v zvezi s posamezno vrsto nadzora.
(uporaba zaupnih informacij)
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije sme zaupne informacije pri opravljanju svojih dolžnosti uporabiti samo za naslednje namene:
1. za preverjanje pogojev ob izdaji dovoljenja za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada in storitve izplačevanja pokojninskih rent;
2. za zagotovitev nadzora na posamični in konsolidirani podlagi poslovanja upravljavcev pokojninskih skladov, vključno s spremljanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij, plačilne sposobnosti, sistema upravljanja in informacij članom in upravičencem;
3. za izrekanje ukrepov nadzora in kazni za prekrške ter vložitve ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja;
4. v postopku sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdal nadzorni organ in
5. v drugih sodnih ali upravnih postopkih.
(razkritje zaupnih podatkov Evropskemu parlamentu)
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije lahko predložijo zaupne podatke Evropskemu parlamentu, če jih potrebuje za preiskavo v skladu z 226. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(osebe, ki jim je dovoljeno razkriti zaupne informacije)
(1) Zaupne informacije smejo Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije predložiti:
1. ob izmenjavi informacij med pristojnimi nadzornimi organi Republike Slovenije pri opravljanju nadzora;
2. ob izmenjavi informacij pristojnega nadzornega organa s pristojnim nadzornim organom iz druge države članice pri opravljanju nadzora;
3. ob izmenjavi informacij pri opravljanju nadzora z drugimi organi in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojni:
– za nadzor drugih subjektov finančnega sektorja in finančnih trgov;
– za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema Republike Slovenije z uporabo pravil o makrobonitetnem nadzoru;
– za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja upravljavca pokojninskega sklada ali v drugem podobnem postopku;
– za opravljanje nalog revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih upravljavcev pokojninskih skladov;
4. ob razkritju potrebnih informacij sodišču in drugim organom, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja upravljavca pokojninskega sklada ali v drugem podobnem postopku, ki jih ta potrebuje pri opravljanju svojih dolžnosti;
5. organom, ki so pristojni za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku;
6. organom, ki so pristojni za nadzor nad revizorji, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih upravljavcev pokojninskih skladov;
7. neodvisnim nosilcem aktuarske funkcije upravljavca pokojninskih skladov, ki izvajajo nadzor upravljavcev pokojninskih skladov, in organi, pristojnimi za nadziranje nosilcev aktuarske funkcije;
8. organom, pristojnim za varstvo konkurence oziroma za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, če jih potrebujejo v postopku, ki ga vodijo v okviru svojih pristojnosti;
9. finančni upravi, če jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;
10. ministrstvu, pristojnemu za finance, oziroma državnemu organu druge države članice, pristojnemu za izvajanje zakonov na področju nadzora nad kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami, investicijskimi podjetji ali zavarovalnicami, vendar le v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog na področju spremljanja finančnega sistema in priprave predpisov;
11. organu, pristojnemu za inšpekcijo dela, vendar le v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog glede pokojninskega načrta ter pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta in pravic, ki jih člani pridobijo na teh podlagah;
12. Evropskemu odboru za sistemska tveganja, organu EIOPA, Evropskemu bančnemu organu in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge;
13. osebam ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za terjatve;
14. sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji, če jih potrebuje v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;
15. centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi kot monetarne oblasti oziroma drugemu organu, pristojnemu za nadzor plačilnih sistemov, za izvajanje njihovih zakonskih pristojnosti;
16. parlamentarni preiskovalni komisiji, Računskemu sodišču in drugemu državnemu organu, ki informacijo potrebuje za izvedbo preiskave, če:
– so pristojni za preiskovanje ali pregledovanje ukrepov pristojnih nadzornih organov nad upravljavci pokojninskih skladov ali za zakonodajo v zvezi s tem nadzorom;
– so informacije nujno potrebne za izpolnjevanje pristojnosti iz prejšnje alineje;
– za osebe z dostopom do informacij veljajo zahteve glede poklicne skrivnosti in
– se informacije, ki izvirajo iz druge države članice, razkrijejo le v primeru izrecnega soglasja pristojnih organov, od katerih izvirajo, in izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje.
(2) Oseba, ki ji Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije razkrije zaupne informacije po prejšnjem odstavku, sme te uporabiti samo za namen izvajanja svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prejšnjega odstavka in zanjo velja obveznost varovanja zaupnih informacij iz 377.d člena tega zakona.
(3) Če je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zaupne informacije pridobila od nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice upravljavca pokojninskega sklada države članice, sme te zaupne informacije razkriti samo s soglasjem nadzornega organa te države članice in, kadar je primerno, izključno za namene, za katere je ta organ dal svoje soglasje.«.
V 380. členu se v šestem odstavku v četrti alineji beseda »dvanajstega« nadomesti z besedo »šestnajstega«, na koncu četrte alineje pa se pika nadomesti s podpičjem in se doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– upravljavcu sklada sporoči podatke o mirovanju in prenehanju poklicnega zavarovanja v nasprotju z določbami enajstega in trinajstega odstavka 200. člena tega zakona.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2002)
(1) Uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. decembra 2002, in uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2 in 9/17 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona.
(2) Zavarovancu, delovnemu invalidu s pravico do premestitve ali s pravico dela s skrajšanim delovnim časom, prejemniku nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ali nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom po predpisih, ki so se uporabljali do 31. decembra 2002, ki je zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti pridobil pravice iz invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1 ali po zakonu in bi mu bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja odmerjeno v nižjem znesku od zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja, je zagotovljeno izplačevanje usklajenega zneska oziroma deleža zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki je za zavarovanca ugodnejši, če gre ob odmeri nadomestila za enakovrstno pravico in enak delovnopravni status delovnega invalida.
(3) Uživalec nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz drugega odstavka tega člena, ki mu je bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja že odmerjeno v nižjem znesku, lahko poda zahtevo za razveljavitev dokončne odločbe o odmeri nadomestila iz invalidskega zavarovanja in izplačilo usklajenega zneska odmerjenega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja.
(4) Na podlagi zahteve iz prejšnjega odstavka lahko pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, ne glede na določbo 183. in 183.a člena zakona, dokončno odločbo o odmeri nadomestila iz invalidskega zavarovanja razveljavi in izda novo odločbo, s katero odloči o izplačilu usklajenega zneska odmerjenega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja.
(5) Uživalcu nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki vloži zahtevo iz tretjega odstavka tega člena, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, ki je zanj ugodnejše, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
(6) Zavod za spremembo v stanju invalidnosti, nastalo od uveljavitve zakona dalje, za zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, po uradni dolžnosti ugotovi, kateri znesek nadomestila je za zavarovanca ugodnejši, in mu izplačuje znesek nadomestila, ki je zanj ugodnejši.
(7) Denarna nadomestila, ki se uživalcem izplačujejo na podlagi drugega odstavka tega člena, se usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine po zakonu.
(8) Delovnemu invalidu iz prvega odstavka tega člena, ki do 31. decembra 2012 ni uveljavil pravice do nadomestila iz invalidskega zavarovanja, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
(pravice iz zavarovanja za ožji obseg)
(1) Zavarovancem, ki so bili do uveljavitve pravic po zakonu pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic, se pokojnina odmeri brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz prvega odstavka 36. člena zakona, vendar najmanj v višini 29,5 % najnižje pokojninske osnove.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek znaša odmerni odstotek za določitev najnižje pokojnine 27 % v letu 2020, 27,5 % v letu 2021, 28 % v letu 2022, 28,5 % v letu 2023 in 29 % v letu 2024.
(3) Zavarovanci iz prvega odstavka tega člena nimajo pravice do delne pokojnine, letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo.
(4) Zavarovanci iz prvega odstavka tega člena nimajo pravic na podlagi ugotovljene II. ali III. kategorije invalidnosti, razen invalidske pokojnine.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo slepi in nepokretni zavarovanci iz 100. člena zakona.
(odmera invalidske pokojnine pri kombiniranih vzrokih invalidnosti v prehodnem obdobju)
Ne glede na drugi odstavek 51. člena zakona, ki je veljal do uveljavitve tega zakona, do nove ureditve v predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znesek seštevka iz drugega odstavka 51. člena ne more biti nižji od najnižje pokojnine, določene v novem 39. členu zakona, in ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene od pokojninske osnove v odstotku, ki ga za moške za 40 let določa novi 37. člen zakona.
(enkratno izplačilo sredstev)
(1) Ne glede na prvi odstavek 221. člena zakona člani, ki so bili vključeni v pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po tretjem odstavku 293. člena ZPIZ-1, obdržijo pravico do izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, ko izpolnijo pogoje iz drugega in tretjega odstavka 358. člena ZPIZ-1. Višina odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, se izračuna v skladu s pokojninskim načrtom iz 222. člena zakona.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja za premije, ki so bile vplačane do 1. januarja 2013, in sredstva, ki jih je imel član na osebnem računu do 1. januarja 2013.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 221. člena zakona in prvega odstavka tega člena lahko člani, ki so bili vključeni v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pred 1. januarjem 2013 in so uveljavili pravico do starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja do 1. januarja 2013, uveljavijo pravico do izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, kljub temu da ne izpolnjujejo pogoja iz drugega odstavka 358. člena ZPIZ-1.
(4) Izplačilo iz prvega in tretjega odstavka tega člena se opravi na način, določen v 310. členu zakona.
(5) Določbe tega člena ne veljajo za člane krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev, ustanovljenega po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninske zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03 in 32/15).
(1) Uživalcu pokojnine, priznane po zakonu, veljavnem do uveljavitve tega zakona, ki se je ali se bo ponovno vključil v obvezno zavarovanje, se ob prenehanju ponovnega zavarovanja lahko že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na pokojninsko dobo, ki jo je zavarovanec dopolnil v času ponovne vključitve v obvezno zavarovanje ali pa se mu pokojnina ponovno odmeri. Pri tem se upošteva odmerni odstotek, ki ga je zavarovanec pridobil na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene do predhodne uveljavitve pravice do pokojnine, povečan za odmerni odstotek, ki ga je pridobil s ponovno vključitvijo v obvezno zavarovanje. Pri ponovni odmeri oziroma odstotnem povečanju se pokojninska doba, dopolnjena do 31. 12. 2019, vrednoti po prvem do šestem odstavku 37. člena zakona, veljavnega do uveljavitve tega zakona, pokojninska doba, dopolnjena od uveljavitve tega zakona, pa po prvem do devetem odstavku spremenjenega 37. člena zakona.
(2) Zavarovancu, ki je pred uveljavitvijo tega zakona izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po četrtem ali petem odstavku 27. člena zakona in je ostal vključen v obvezno zavarovanje, se vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa do uveljavitve tega zakona vrednoti po šestem odstavku 37. člena zakona, ki je veljal do uveljavitve tega zakona. Zavarovancu iz prejšnjega stavka, ki je ostal vključen v obvezno zavarovanje po uveljavitvi tega zakona, se pokojninska doba brez dokupa, dopolnjena po uveljavitvi tega zakona, vrednoti po novem osmem odstavku 37. člena zakona, pri čemer skupno obdobje ugodnejšega vrednotenja znaša največ tri leta. Pokojninska doba brez dokupa, ki jo je zavarovanec dopolnil do uveljavitve tega zakona, ki je ni bilo mogoče vrednotiti po zakonu, ki je veljal do uveljavitve tega zakona, se vrednoti na način, določen v novem osmem odstavku 37. člena zakona.
(3) Uživalcu pokojnine, priznane po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ki se je ali se bo znova vključil v obvezno zavarovanje, ne pripada dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroke na podlagi novega desetega odstavka 37. člena zakona.
(uživalci izplačila 20 % pokojnine)
(1) Zavarovanec, ki prejema 20 % predčasne pokojnine, obdrži izplačilo tega dela predčasne pokojnine tudi po uveljavitvi tega zakona, razen če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
(2) Zavarovancu, ki prejema 20 % predčasne pokojnine in je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine do 31. decembra 2019, in zavarovancu, ki prejema 20 % starostne pokojnine, se izplačuje 40 % starostne pokojnine od uveljavitve tega zakona do prenehanja obveznega zavarovanja za polni delovni ali zavarovalni čas, vendar najdlje za tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Po poteku treh let se zavarovancu izplačuje 20 % starostne pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka spremenjenega 39.a člena zakona.
(3) Zavod za zavarovance iz prejšnjega odstavka v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti odloči o upravičenosti do izplačila 40 % starostne pokojnine. Del starostne pokojnine se za zavarovanca, ki je na dan uveljavitve tega zakona prejemal del starostne pokojnine, odmeri od starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen, če bi 1. januarja 2020 uveljavljal odstotno povečanje že odmerjene starostne pokojnine. Del starostne pokojnine se za zavarovanca, ki je na dan uveljavitve tega zakona prejemal del predčasne pokojnine in je 31. decembra 2019 izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, odmeri od starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen 1. januarja 2020.
(4) Zavarovanec iz prvega odstavka tega člena, ki je obdržal pravico do izplačila 20 % predčasne pokojnine, ker 31. decembra 2019 ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko uveljavi izplačilo 40 % starostne pokojnine po 39.a členu zakona, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
(uživalci delne pokojnine)
(1) Zavarovanec, ki ob uveljavitvi tega zakona prejema delno pokojnino, zvišano za 5 % v skladu z drugim odstavkom 40. člena zakona, ki je veljal do uveljavitve tega zakona, obdrži pravico tudi po uveljavitvi tega zakona do dopolnitve starosti 65 let, razen če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter je vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
(2) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka, ki prejema delno pokojnino, odmerjeno od starostne pokojnine, zavod v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti odmeri delno pokojnino od starostne pokojnine, do katere bi bil v skladu z zakonodajo upravičen, če bi 1. januarja 2020 uveljavil odstotno povečanje že odmerjene starostne pokojnine in jo poveča v skladu z novim tretjim odstavkom v zvezi z novima četrtim oziroma petim odstavkom 40. člena zakona. Zavarovancu iz prejšnjega odstavka, ki prejema delno pokojnino, odmerjeno od predčasne pokojnine, se delna pokojnina odmeri od starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen 1. januarja 2020 in poveča v skladu s spremenjenim 40. členom zakona.
(3) Delna pokojnina iz prejšnjega odstavka se izplačuje od uveljavitve tega zakona.
(4) Zavod po uradni dolžnosti izvede postopek ugotavljanja upravičenosti do višje delne pokojnine za zavarovance iz drugega odstavka tega člena in v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda odločbe o novi višini delne pokojnine.
(5) Zavarovanec iz prvega odstavka tega člena, ki je obdržal pravico do delne pokojnine, povišane za 5 %, lahko uveljavi delno pokojnino po novem 40. členu zakona, ko izpolni pogoje za starostno pokojnino oziroma ko se obvezno vključi v obvezno zavarovanje vsaj za štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
(uživalci sorazmernega dela pokojnine)
(1) Zavarovancu, ki ob uveljavitvi tega zakona prejema sorazmerni del starostne pokojnine, ali zavarovancu, ki prejema sorazmerni del predčasne pokojnine, in je do 31. decembra 2019 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter je vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se višina sorazmernega dela starostne pokojnine izračuna v skladu z novim četrtim odstavkom 116. člena zakona.
(2) Sorazmerni del starostne pokojnine iz prejšnjega odstavka se izplačuje od uveljavitve tega zakona.
(3) Zavod za zavarovance iz prvega odstavka tega člena v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti odloči o upravičenosti in višini sorazmernega dela starostne pokojnine po prvem odstavku tega člena. Sorazmerni del starostne pokojnine se za zavarovanca, ki je ob uveljavitvi tega zakona prejemal sorazmerni del starostne pokojnine, odmeri od starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen, če bi 1. januarja 2020 uveljavil odstotno povečanje že odmerjene starostne pokojnine in se poveča v skladu z novim četrtim v zvezi z novima petim oziroma šestim odstavkom 116. člena zakona. Sorazmerni del starostne pokojnine se za zavarovanca iz prvega odstavka tega člena, ki je ob uveljavitvi tega zakona prejemal sorazmerni del predčasne pokojnine in je 31. decembra 2019 izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, odmeri od starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen 1. januarja 2020, in se poveča v skladu z novim četrtim v zvezi z novima petim oziroma šestim odstavkom 116. člena zakona.
(4) Zavarovanec, ki je na dan uveljavitve tega zakona prejemal sorazmerni del predčasne pokojnine in do 31. decembra 2019 ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ter zavarovanec, ki je prejemal sorazmerni del starostne pokojnine, lahko vloži zahtevo za spremembo izplačila sorazmernega dela pokojnine po novem 116. členu zakona, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine oziroma ko se obvezno vključi v obvezno zavarovanje vsaj za štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
(omejitev izplačevanja dela pokojnine uživalcem dela pokojnine, delne pokojnine in sorazmernega dela pokojnine)
Tretji, četrti in peti odstavek novega 40.a člena zakona se uporabljajo tudi za uživalce pravic iz 126. člena tega zakona, za uživalce delne pokojnine iz 127. člena tega zakona, ki jim je priznana pravica do sorazmernega dela zneska v skladu s spremenjenim tretjim odstavkom 40. člena zakona, in za uživalce pravic iz 128. člena tega zakona, ki se jim sorazmerni del starostne pokojnine poveča v skladu s spremenjenim četrtim odstavkom 116. člena zakona.
(nadaljevanje postopka v primeru smrti zavarovanca)
(1) Ne glede na prvi odstavek 4. člena zakona lahko do ureditve v zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, postopek uveljavljanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v primeru smrti zavarovanca nadaljujejo njegovi pravni nasledniki.
(2) Če potreba po pomoči in postrežbi nastane po uveljavitvi tega zakona, se dodatek za pomoč in postrežbo izplačuje od dneva nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi. Mesečna izplačila dodatka za pomoč in postrežbo zastarajo v treh letih od zapadlosti vsakega posameznega izplačila.
(elektronska storitev izračuna pričakovane višine pokojnine)
Zavod zavarovancem v treh letih od uveljavitve tega zakona zagotovi elektronsko storitev izračuna pričakovane višine pokojnine, ki lahko nadomesti pisno informacijo o pričakovanem datumu in višini pokojnine, razen informacije iz šestega odstavka 140. člena zakona.
(način izplačila prejemkov)
Prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so se do uveljavitve tega zakona izplačevali preko poštne dostave, se enako izplačujejo tudi po uveljavitvi tega zakona, razen kadar spremembo načina izplačevanja zahteva uživalec pravice.
(rok za obveščanje članov)
Upravljavci pokojninskih skladov prvič pripravijo potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz spremenjenega 251. člena zakona na dan 31. december 2020.
Postopki v zvezi z izplačilom 20 % pokojnine, s pravico do delne pokojnine oziroma z izplačilom sorazmernega dela pokojnine zaradi ponovne vključitve v obvezno zavarovanje, ki se vodijo pri zavodu, se dokončajo po tem zakonu, če je to za zavarovanca ugodneje.
(uporaba podzakonskih aktov)
Do uveljavitve podzakonskih aktov iz novih 331.e člena, drugega odstavka 332.g člena in drugega odstavka 333.d člena zakona se še naprej uporabljajo podzakonski akti Agencije za zavarovalni nadzor, izdani na podlagi 586., 597., 598. in 604. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15 in 9/19).
(prehodne določbe poklicnega zavarovanja)
(1) Upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi pokojninski načrt in pravila upravljanja z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Do začetka uporabe novega pokojninskega načrta in novih pravil upravljanja se ne glede na ta zakon uporabljajo pokojninski načrt in pravila upravljanja, veljavna ob uveljavitvi tega zakona.
(2) Zavarovanci-člani, ki so bili vključeni v poklicno zavarovanje po pokojninskem načrtu, veljavnem ob uveljavitvi tega zakona, se v novi pokojninski načrt poklicnega zavarovanja vključijo na dan, ko bo pokojninski načrt iz prejšnjega odstavka odobril minister, pristojen za delo.
(3) Spremenjeni tretji in enajsti do petnajsti odstavek 200. člena zakona in spremenjeni štirinajsti odstavek 209. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe novega pokojninskega načrta.
(4) Upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja prvič pripravi potrdilo o stanju na osebnem računu v skladu s spremenjenim 211. členom zakona na dan 31. december 2020.
(spremembe pokojninskih načrtov in pravil upravljanja)
Upravljavci pokojninskih skladov v enem letu od uveljavitve tega zakona uskladijo pokojninske načrte in pravila upravljanja s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(uskladitev poslovanja pokojninske družbe)
Pokojninska družba svoje poslovanje uskladi z zahtevami spremenjenega 7. podpoglavja VI. poglavja dvanajstega dela zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(rok za izdajo predpisov)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor izdajo nove in uskladijo veljavne splošne akte, izdane na podlagi 238., 240. 243., 251., 272., 274., 275., 284., 285., 291., 292., 296., 300., 302., 303., 308., 313., 322., 332.g, 334. in 366. člena zakona, s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega člena se uporabljajo predpisi, ki sta jih Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor izdali na podlagi 238., 240. 243., 251., 272., 274., 275., 284., 285., 291., 292., 296., 300., 302., 303., 308., 313., 322., 334. in 366. člena zakona, če niso v nasprotju s tem zakonom.
(začetek uporabe omejitev izplačevanja dela pokojnine, višje delne pokojnine in višjega sorazmernega dela pokojnine)
Tretji in sedmi odstavek novega 40.a člena zakona se začneta uporabljati 1. maja 2020.
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2020.
Št. 172-01/19-28/39
Ljubljana, dne 29. novembra 2019
EPA 813-VIII
