Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) in 16. člena Statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07, 54/10, 111/13 in 96/22) je Občinski svet Občine Pivka na 8. seji dne 20. 12. 2023 sprejel
o proračunu Občine Pivka za leto 2024
1. SPLOŠNA DOLOČBA
S tem odlokom se za Občino Pivka za leto 2024 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | v eurih |
| Skupina/Podskupina kontov/Konto | Proračun leta 2024 |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 11.415.694,23 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 8.242.309,58 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 6.264.851,76 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 5.174.082,00 |
| 703 Davki na premoženje | 887.695,05 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 203.074,71 |
| 706 Drugi davki | 0,00 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 1.977.457,82 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 1.626.472,76 |
| 711 Takse in pristojbine | 11.000,00 |
| 712 Globe in druge denarne kazni | 64.000,00 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 36.025,06 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 239.960,00 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 643.154,88 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 293.154,88 |
| 721 Prihodki od prodaje zalog | 0,00 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolg. sredstev | 350.000,00 |
73 | PREJETE DONACIJE | 149.120,00 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 149.120,00 |
| 731 Prejete donacije iz tujine | 0,00 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 1.644.054,68 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 1.393.165,76 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije | 250.888,92 |
78 | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE | 737.055,09 |
| 782 Prejeta sredstva iz proračuna EU iz strukturnih skladov | 85.616,00 |
| 784 Prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje centraliziranih in drugih programov EU | 96.441,61 |
| 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna EU | 554.997,48 |
| 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij | 0,00 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 12.964.520,43 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 3.807.247,33 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 901.388,08 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 133.465,46 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 2.514.393,79 |
| 403 Plačila domačih obresti | 110.000,00 |
| 409 Rezerve | 148.000,00 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 3.961.158,31 |
| 410 Subvencije | 507.000,00 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 1.812.085,69 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 531.394,85 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 1.110.677,77 |
| 414 Tekoči transferi v tujino | 0,00 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 4.883.065,79 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 4.883.065,79 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 313.049,00 |
| 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso PU | 210.330,00 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 102.719,00 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) | –1.548.826,20 |
B. | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB | |
IV. | 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0,00 |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | 0,00 |
| 751 Prodaja kapitalskih deležev | 0,00 |
| 752 Kupnine iz naslova privatizacije | 0,00 |
V. | 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) | 0,00 |
| 440 Dana posojila | 0,00 |
| 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb | 0,00 |
| 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije | 0,00 |
| 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in dr. osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti | 0,00 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0,00 |
C. | RAČUN FINANCIRANJA | |
VII. | 50 ZADOLŽEVANJE (500) | 1.580.000,00 |
| 500 Domače zadolževanje | 1.580.000,00 |
VIII. | 55 ODPLAČILA DOLGA (550) | 373.373,80 |
| 550 Odplačila domačega dolga | 373.373,80 |
IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.)=(I.+IV.+VII.)–(II.+V.+VIII.) | –342.200,00 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 1.206.626,20 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 1.548.826,20 |
| STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA | |
| 9009 Splošni sklad za drugo | 342.200,00 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Splošni del proračuna, posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in Načrt razvojnih programov za obdobje 2024–2027, so priloge k temu odloku in se objavijo na spletni strani Občine Pivka: https://www.pivka.si.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
Priloge k temu odloku so tudi obrazložitve splošnega in posebnega dela proračuna ter načrta razvojnih programov, kadrovski načrt, predlogi predpisov, načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem ter načrt ravnanja s premičnim premoženjem.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se sprejema na ravni proračunske postavke-konta, izvršuje pa na ravni proračunske postavke – podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan, oziroma od njega pooblaščene osebe.
Sredstva proračuna se uporabljajo za namene, ki so določeni s proračunom. Sredstva proračuna iz naslova tekočih transferov se neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom med letom dodeljujejo na podlagi zahtevkov, katerim je priložena zahtevana dokumentacija, sredstva iz naslova investicijskih transferov pa na podlagi zahtevkov, katerim je priložena finančna dokumentacija o investicijah. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna.
Proračunski uporabniki so dolžni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, naročila gradenj in storitev upoštevati določila Zakona o javnih naročilih. Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo.
Pred izplačilom iz proračuna morajo vsako izplačilo preveriti in potrditi skrbniki proračunskih postavk. Obveznosti v breme proračuna se plačujejo na način in v rokih, ki so za posamezne namene porabe določeni z veljavno zakonodajo.
Sredstva proračuna se uporabljajo za plačevanje že opravljanih dobav, storitev in gradenj.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in prvem in drugem odstavku 80. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki:
1. prihodki požarne takse po 60. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ in spremembe), ki se uporabijo za namen, določen v Zakonu o varstvu pred požarom,
2. prihodki od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo za vzdrževanje gozdnih cest in varstvo gozdov,
3. prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
4. prihodki od koncesijskih dajatev, ki se namenijo za namen, za katerega so sredstva prejeta,
5. prejeta sredstva za sofinanciranje investicij ali drugih točno določenih nalog oziroma projektov, ki se namenijo za namen, za katerega so sredstva prejeta,
6. namenski prihodki ožjih delov občin – vaških in trške skupnosti, ki se namenijo za namen, za katerega so sredstva prejeta,
7. prihodki od komunalnih prispevkov, ki se namenijo za izgradnjo komunalne infrastrukture,
8. prihodki od koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se namenijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire,
9. prihodki turistične takse, po 21. členu Zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki se namenijo za izvajanje dejavnosti in storitev v javnem interesu, določenih v tem zakonu,
10. donacije, ki se namenijo za namen, za katerega so sredstva prejeta,
11. prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj, ki se uporabijo za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja občine,
12. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za gozdove, ki se uporabijo za gradnjo in vzdrževanje lokalne cestne infrastrukture.
Sredstva prejetih okoljskih dajatev se lahko porabijo le za gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov in za zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
V primeru, da so namenski prihodki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot je izkazano v proračunu, neposredni uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo do višine dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v proračunu, neposredni uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.
Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v proračun za naslednje leto.
Občina za posamezno večstanovanjsko stavbo, kjer ima v lasti stanovanja, v proračunu ločeno izkazuje namenska sredstva rezervnega sklada za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja na podlagi drugega ostavka 41. člena Stanovanjskega zakona ter 119. člena Stvarnopravnega zakonika.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe občinskega finančnega načrta med proračunskimi uporabniki, področji proračunske porabe, med glavnimi programi in med proračunskimi postavkami v okviru posameznega programskega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna, če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij in realizacija. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi med programskimi področji proračunske porabe v posebnem delu proračuna, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij in realizacija.
Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe tudi v Načrtu razvojnih programov za obdobje 2024–2027 in doda ali spremeni vire financiranja posameznih projektov.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun za leto 2024.
(odpiranje novih proračunskih postavk in kontov)
Med izvrševanjem proračuna Občine Pivka lahko župan ali finančna služba odpre nov konto oziroma poveča ali zmanjša obseg sredstev na kontu prihodkov oziroma odhodkov, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe posamezne naloge oziroma projekta ter samostojno prerazporeja sredstva med konti, če je to potrebno zaradi pravilnega knjiženja porabe sredstev.
Med izvrševanjem proračuna lahko župan odpre nove postavke v proračunu, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče prevideti, oziroma če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov. Sredstva za nove odprte postavke se zagotovijo iz namenskih prejemkov, oziroma s prerazporeditvijo sredstev iz drugih proračunskih postavk, bodisi v okviru posameznega programskega področja ali med programskimi področji proračunske porabe. Med izvrševanjem proračuna lahko župan proračunsko postavko oziroma konto preimenuje oziroma poimensko uskladi, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov.
V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.
Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP in 149/22), ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine.
Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča. Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika.
Župan odloča o prerazporeditvi sredstev med konti prihodkov, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Za posamezen investicijski projekt, za katerega je potrjena investicijska dokumentacija in se financira preko več let, je možno, razpisati javno naročilo za celotno vrednost projekta in prevzeti obveznosti do višine sredstev, določenih v načrtu razvojnih programov, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta oziroma v načrtu razvojnih programov.
NPU lahko v letu 2024 prevzame obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, iz naslova investicijskih odhodkov in investicijskih transferov, v višini 100 odstotkov skupnega obsega pravic porabe skupine odhodkov 42 in 43 v bilanci proračuna, pri čemer se ta odstotek upošteva za vsako proračunsko leto posebej, do obdobja veljavnosti NRP.
NPU lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih iz naslova tekočih odhodkov (izdatkov za blago in storitve) in tekočih transferov, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih iz naslova tekočih odhodkov (izdatkov za blago in storitve) in tekočih transferov, ne smejo presegati 100 odstotkov skupnega obsega pravic porabe skupine odhodkov 40 in 41 v bilanci proračuna, pri čemer se ta odstotek upošteva za vsako proračunsko leto posebej, do konca proračunskega leta 2027.
Ne glede na omejitev v drugem in tretjem odstavku tega člena lahko NPU prevzema obveznosti za:
1. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje NPU;
2. za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika;
3. pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe;
4. pogodbe, o rednih prevozih šolskih otrok, javne snage, vzdrževanja občinskih cest, vzdrževanja gozdnih cest, vzdrževanja zelenih površin ter upravljanja stanovanj in poslovnih prostorov.
(spremljanje in spreminjanje projektov v načrtu razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in 410.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
Ne glede na določilo četrte alineje tega člena, lahko v primeru, ko gre za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, nove projekte v načrt razvojnih programov za obdobje štirih let s sklepom uvrsti župan.
Župan lahko spreminja nazive projektov, vrednosti projektov in vire financiranja v načrtu razvojnih programov za celotno obdobje do višine 100 % izhodiščne vrednosti projekta. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se lahko uvrstijo v načrt razvojnih programov tudi po uveljavitvi proračuna na podlagi sklepa župana.
Župan je pooblaščen, da v postopkih priprave dokumentacije za investicijske projekte, tudi za potrebe prijav na objavljene razpise za sofinanciranje, s sklepom potrjuje dokumente identifikacije investicijskega projekta (DIP), predinvesticijsko zasnovo (PIZ), investicijski program (IP), novelacije IP in vse ostale potrebne akte.
Proračunski skladi so: – podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF.
Na podlagi 49. člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna.
Župan odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do celotne višine oblikovanih (to je vsota prenesenih sredstev preteklih let in izločenih sredstev tekočega leta) sredstev proračunske rezerve in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
Občina bo v letu 2024 izločila v proračunsko rezervo dodatna sredstva v višini 80.000,00 eurov.
(splošna proračunska rezervacija)
Na podlagi 42. člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
(načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem)
Sprejeta načrta ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem predstavljata potrditev prodaje in nakupa stvarnega premoženja navedenega v obeh načrtih, zato se ponovna potrditev prodaje in nakupa posamične nepremičnine oziroma premičnine s strani Občinskega sveta Občine Pivka ne izvede.
V primeru spremenjenih prostorskih potreb upravljavcev nepremičnega in premičnega premoženja Občine Pivka, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Pivka za leto 2024 in Načrta ravnanja s premičnim premoženjem Občine Pivka za leto 2024 ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, lahko župan Občine Pivka sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Pivka za leto 2024 in Načrtu ravnanja s premičnim premoženjem Občine Pivka za leto 2024, do največ 20 % skupne vrednosti načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Pivka za leto 2024, oziroma do največ 20 % skupne vrednosti načrta ravnanja s premičnim premoženjem Občine Pivka za leto 2024.
Občinski svet Občine Pivka pooblašča župana Občine Pivka za odločanje o pravnem poslu, sklenitvi pravnega posla ter za podpis vseh pogodb v poslih upravljanja stvarnega premoženja. Pravni posli upravljanja stvarnega premoženja se izvedejo po postopkih predpisanih z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), Uredbo o stvarnem premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18) in drugo področno zakonodajo oziroma ob smiselni uporabi določil tega odloka, ki veljajo za razpolaganje in pridobivanje stvarnega premoženja občine.
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2024 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 15.000,00 EUR. Župan lahko odpiše plačilo dolga ne glede na vrednost v primeru, da je dolg zastaran oziroma neizterljiv.
Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu.
V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega desetih eurov, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. Kot dolgovi po četrtem odstavku 77. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno, se lahko za začasno kritje odhodkov porabijo:
a) sredstva rezerv občine
b) občina se lahko zadolži za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.
c) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz b) odstavka tega člena. O kratkoročnem zadolževanju odloča župan.
Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 10 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšan za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.
O dolgoročni zadolžitvi odloča Občinski svet Občine Pivka. Pogodbe o dolgoročnem zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance.
Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se Občina Pivka za proračun leta 2024 lahko zadolži do višine 1.580.000,00 eurov.
Občina Pivka v letu 2024 ne bo izdala poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Pivka.
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katera ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina Pivka, ter druge pravne osebe, v katerih ima Občina Pivka neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2024 zadolžijo in izdajajo poroštva le s soglasjem Občine Pivka pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina Pivka, ter druge pravne osebe, v katerih ima Občina Pivka neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2024 zadolžijo do skupne višine glavnic 300.000,00 EUR.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina Pivka ter druge pravne osebe, v katerih ima Občina Pivka neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, lahko v letu 2024 izdajajo poroštva do skupne višine glavnic 20.000,00 EUR.
Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se Občina Pivka lahko v letu 2024 zadolži do višine 2.400.000,00 eurov, če se s tem zmanjšajo stroški občinskega dolga.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2025)
V obdobju začasnega financiranja Občine Pivka v letu 2025, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja od 1. januarja 2024 dalje.
Št. 9000-8/2023
Pivka, dne 20. decembra 2023
