KZ-1I je obsežna novela Kazenskega zakonika, ki posega v splošni kot tudi posebni del. Spremembe, ki jih prinaša, je mogoče razdeliti na tri sklope.

Prvi sklop so spremembe, ki so posledica usklajevanja z direktivami Evropske unije, konvencijami Sveta Evrope in OZN. Te spremembe posegajo v posebni del, najbolj izrazito pa v poglavja kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, premoženje in zoper gospodarstvo.

Drugi sklop sprememb so odzivi na pobude iz prakse, ki so jih na Ministrstvu za pravosodje zbirali skozi daljši čas. Med njimi velja primeroma izpostaviti podaljšanje roka za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe, posege v ureditev pogojne obsodbe, preureditev kaznivih dejanj, povezanih z oškodovanjem upnikov in ponovne posege v kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države.

V tretji sklop spadajo spremembe, katerih pobudniki so bili politični odločevalci in so nastale kot simbolni statement ob odmevnejših dogodkih, npr. v povezavi z grozilnimi pismi poslancem Državnega zbora. V ta sklop spadajo posegi v kaznivi dejanji prisiljenja in grožnje.

Tudi tokratne spremembe odpirajo vprašanje časovne veljavnosti. Večina sprememb bo uporabna šele v zvezi s kaznivimi dejanji, izvršenimi po uveljavitvi novele, nekatere pa prinašajo (namerne ali nenamerne) omilitve in jih bo torej treba uporabljati retroaktivno.

Uvodna pojasnila so napisana z mislijo, da morajo podati temeljne informacije o spremembah, hkrati pa jih morajo tudi jedrnato ovrednotiti.

Avtor uvodnih pojasnil k zakonu

Dr. Matjaž Ambrož je profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno deluje predvsem na področjih temeljnih vprašanj kazenskega prava, pripisovanja kazenske odgovornosti in kaznovalnih teorij. Kot Humboldtov štipendist je gostoval na Humboldtovi univerzi v Berlinu in na Inštitutu Maxa Plancka za raziskovanje kriminalitete, varnosti in prava v Freiburgu.