Kazenski zakonik (KZ-1)

neuradno prečiščeno besedilo z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1J, 1. ponatis

Avtor/ji: dr. Matjaž Ambrož

Koda: 102976
Leto izdaje: 2024
Založba: Uradni list RS

Format: 14 x 20 cm
Vezava: mehka

Št. strani: 444
ISBN: 978-961-204-715-3
Ocena:

Pri nakupu te knjige imate študenti poseben - 10 -odstotni popust. Popust v ceni še ni obračunan. Kar morate storiti, je, da v postopku zaključka nakupa naložite sken ali sliko potrdila o šolanju ali študentske izkaznice in zaključite nakup. Po pregledu veljavnosti potrdila o vpisu ali študentske izkaznice vam pošljemo prilagojeno ponudbo s študentskim popustom.

Študentski
popust
-- 10 %

Prelistaj knjigo

Cena: 64,00 €

KZ-1J je novela Kazenskega zakonika, katere vsebino je mogoče razdeliti na tri sklope.

Največji del sprememb so popravki in dopolnitve, katerih cilj je odpraviti pomanjkljivosti pri prenosu Direktiv EU v Kazenski zakonik, na katere je opozorila Evropska komisija, ter upoštevati priporočila Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (MONEYVAL).

Poleg tega novela prinaša dopolnitev določb o splošnih pravilih za odmero kazni (49. člen). Dodan je nov tretji odstavek, ki kot obteževalno okoliščino določa diskriminatorne nagibe pri izvršitvi kaznivega dejanja. Nagibi nasploh – in s tem tudi diskriminatorni nagibi – so bili že pred spremembo okoliščina, ki se upošteva pri odmeri kazni, tako da ima sprememba predvsem simbolen in didaktičen pomen.

Naposled novela prinaša dva redakcijska popravka nomotehničnih napak iz prejšnje novele (KZ-1I), na kateri je opozorila prejšnja izdaja uvodnih pojasnil.

Kot doslej so v knjigi ohranjena uvodna pojasnila k petim preteklim novelam: KZ-1I (2021), KZ-1H (2021), KZ-1G (2020), KZ-1F (2020) in KZ-1E (2017).

Avtor uvodnih pojasnil k zakonu

Dr. Matjaž Ambrož je profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno deluje predvsem na področjih temeljnih vprašanj kazenskega prava, pripisovanja kazenske odgovornosti in kaznovalnih teorij. Kot Humboldtov štipendist je gostoval na Humboldtovi univerzi v Berlinu in na Inštitutu Maxa Plancka za raziskovanje kriminalitete, varnosti in prava v Freiburgu.