Obligacijski zakonik je brezčasni predpis. Spreminjata se njegova uporaba in razumevanje, spremenijo se razlage, vendar je logika rimskega prava, iz katerega izvira, enaka že skoraj dva tisoč let; in verjetno vsaj toliko še bo. Slovenski obligacijski zakonik, ki je plod prefinjenega dela izkušenih pravnikov, je med najsodobnejšimi in najbolje premišljenimi v celotni evropski pravni tradiciji. V pojasnilih na preprost, a rigorozen način prikažemo njegov ustroj, glavne zamisli, značilnosti, prednosti in (redke) šibkosti; napisana so razumljivo in primerna tako za pravnike na začetku svoje poti kot za laike, ki se nameravajo poglabljati v ta predpis, ki ima za vsakega od nas velik življenjski pomen.

Na začetku prikažemo in na kratko komentiramo temeljna načela obligacij, na katera še sodna praksa pogosto pozablja. Njihovo razumevanje je bistvenega pomena pri dojemanju, pravilni razlagi in uporabi določil OZ. Sledita prikaz ter analitična obravnava nastanka obveznosti in temeljnih pojmov: pogodba, povzročitev škode, neupravičena pridobitev, poslovodstvo brez naročila, javna obljuba nagrade in vrednostni papirji.

Pogodba je glavni vir obligacij. V uvodnih pojasnilih sintetično prikažemo pravila, ki utegnejo imeti največji pomen v praksi, tako pri samem nastanku pogodbe kot pri njenem prenehanju. Posebno pozornost namenjamo patologiji pogodbe (ničnost in izpodbojnost) in patologiji pogodbenega razmerja (nezmožnost izpolnitve, neizpolnitev in nepravilna izpolnitev). Ta del zaključujemo s pojasnili o pogodbeni odgovornosti.

Poglavju o pogodbi sledita poglavji, vezani na povzročitev škode in odškodninsko odgovornost zaradi civilnega delikta. Elementi civilnega delikta so analitično prikazani, posebno pozornost pa namenjamo objektivni odgovornosti, ki postaja vedno pomembnejši vir obligacij. Pojasnila k splošnemu delu OZ sklenemo s premislekom o neupravičeni pridobitvi, poslovodstvu brez naročila, javni obljubi nagrade in vrednostnih papirjih.

V pojasnilih k posebnemu delu OZ obravnavamo in kategoriziramo posamezne tipe pogodb. Posebno pozornost namenjamo prodajni pogodbi. Ta ni pomembna le zaradi svoje splošne razširjenosti, temveč zaradi vpliva na vse ostale pogodbene tipe: odplačne, sinalagmatične in komutativne. Poleg prodajne obravnavamo tudi druge pogodbe, katerih namen je prenos lastninske pravice.

V pojasnilih se posvetimo tudi pogodbam, ki omogočajo rabo ali izkoriščanje stvari oziroma pravic (zakupna pogodba, posodbena pogodba, licenčna pogodba), pogodbam, s katerimi se proti plačilu opravljajo določene storitve ali določena dela (podjemna pogodba, pogodba o prevozu stvari in oseb itd.), sklenemo pa s pogodbami, s katerimi se zavežemo k opravljanju poslov za drugega (mandatna pogodba, komisijska pogodba itd.), in s heterogenimi pogodbenimi tipi (zavarovalna pogodba, poroštvo, družbena pogodba, poravnava).

O avtorju

Dr. Luigi Varanelli je leta 1998 v Trstu diplomiral iz prava. Leta 2002 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani pridobil naslov magistra, leta 2004 pa doktorja pravne znanosti. Istega leta je postal odvetnik specialist s sedežem v Ljubljani. Leta 2013 je v Trstu diplomiral tudi iz psihologije. V letu 2005 ga je Ministrstvo za pravosodje imenovalo za člana izpitne komisije za pravniški državni izpit, od 2013 pa je član strokovne komisije za sodne tolmače in arbiter pri Gospodarski zbornici Slovenije.

V letu 2014 je pridobil naziv docent za pravo in od takrat predava na Fakulteti za management in pravo Ljubljana (MLC Ljubljana), kjer je nosilec predmetov obligacijsko pravo, korporacijsko pravo in pogodbeno gospodarsko pravo.

Znanstvenoraziskovalno se ukvarja predvsem s pogodbenim pravom. Njegova bibliografija obsega več kot 150 del, ki so bila objavljena v slovenskih strokovnih revijah, prav tako je avtor petih obsežnih monografij o splošnem delu pogodbenega prava, monografije o predhodnem odločanju v evropskem pravu ter monografije o vzročni zvezi in naključju. Svoja dela je objavljal tudi v tujini.