Znanstvena monografija s številnimi dopolnitvami primerjalnega in mednarodnega kazenskega prava, posebej relevantnega na področju spolnosti in zlasti slovenske spolne novele KZ-1H iz leta 2021, nadgrajuje kazenskopravno znanstveno monografijo Damjana Korošca Spolnost in kazensko pravo iz leta 2008. Avtorji z vidika kazenskega prava in pravne zgodovine izčrpno prikažejo razmerje med človekovo spolnostjo in najbolj represivno od vseh pravnih panog – kazenskim pravom.

Razčlenjena je na pet delov. Uvodu sledi pregled zgodovine spolnega kazenskega prava v evropskem kontekstu s poučnimi pravnozgodovinskimi in primerjalnopravnimi ekskurzi. Ta del ne zasleduje cilja časovne in prostorske, čeprav zgolj evropske celovitosti usmerjenega zgodovinskega pregleda samega po sebi, ampak skuša bralcu s prikazom značilnih epizod razvoja olajšati razumevanje sodobnih problemov kazenskopravne dogmatike. Tako imenovano sodobno spolno kazensko pravo oziroma njegovi najvidnejši problemi so v tretjem delu prikazani v nekaj reprezentativnih kazenskopravnih sistemih Evrope po tipičnih problemskih sklopih sodobnega spolnega kazenskega prava: (1.) prisiljenja spolno zrelih oseb v spolno ravnanje, vključno z izrabo družbene moči in položaja z oblikami manipuliranja s tujo voljo smiselno sorodnimi prisiljenju vred, nadalje (2.) najnovejši prodori posameznih držav v inkriminiranje medosebne spolnosti brez prisiljenja in manipuliranja s tujo voljo kot čistih deliktov nesoglasja volj, vključno z nekaterimi skrajnimi oblikami širjenja pojma posilstvo v taki smeri (in silovitimi problemi obvladovanja privolitve ali soglašanja v teoriji in praksi v takih primerih), (3.) spolne zlorabe otrok, (4.) pornografije, še zlasti v luči novih tehnologij, (5.) tako imenovanih obprostitucijskih deliktov, vključno s trgovanjem z ljudmi za namen spolnega izkoriščanja. V ospredje so postavljeni problemski sklopi, ne države in njihovi pravni sistemi. V četrtem delu sledi obsežen pregled mednarodnega prava, relevantnega za spolno kazensko pravo. Kot nadgradnja predhodnih poglavij in temeljni vsebinski cilj monografije sledi v zadnjem delu povzetek analize prednosti in pomanjkljivosti trenutnega slovenskega spolnega kazenskega prava s posebnim poudarkom na primerjalnopravno očitno izzivalni spolni noveli KZ-1H. Z vidika materialnega kazenskega prava je argumentirana potreba po posameznih spremembah te zakonodaje oziroma odsotnost potrebe po nekaterih pravkar sprejetih ali še ponujanih spremembah in tudi potreba po morebitnih popravkih prevladujoče slovenske sodne prakse na področju spolnih kaznivih dejanj.

 

Avtorji:

Damjan Korošec

Redni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (od 2010). Kazensko pravo je občasno predaval tudi na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pa terminologijo kazenskega prava za prevajalce in tolmače. Bil je mentor pri več nagrajenih študentskih raziskovalnih dosežkih (nagrada dr. Uroša Seljaka Univerze v Ljubljani, Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani, priznanja in nagrade Pravne fakultete Univerze v Ljubljani).

Raziskovalno deluje na področju splošnega pojma kaznivega dejanja, sistema posebnega dela materialnega kazenskega prava, medicinskega in spolnega kazenskega prava ter mednarodnega kazenskega prava. Raziskovalno je bival v Nemčiji, Avstriji, Švici, na Nizozemskem, Češkem, Poljskem, Madžarskem, v Portugalski, Srbiji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini, Kazahstanu, Turčiji, Gruziji in Armeniji. V letih 2003 in 2004 je bil nosilec raziskovalne štipendije Sklada Alexandra von Humboldta, večkrat je prejel štipendijo Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno kazensko pravo. Je avtor, soavtor ali sourednik številnih monografskih del, med drugim sourednik in soavtor Velikega znanstvenega komentarja posebnega dela KZ-1 v več izdajah (Uradni list in Založba Pravne fakultete Univerze v Ljubljani).

Leta 1995 je opravil pravniški državni izpit, od leta 2005 pa je član Komisije za medicinsko etiko Republike Slovenije.

Sabina Zgaga Markelj

Docentka za kazensko pravo, habilitirana na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in svetovalka Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kjer opravlja strokovno delo na kazenskem in prekrškovnem področju.

Raziskovalno deluje na področju kazenskega materialnega, procesnega, mednarodnega in evropskega prava in na področju prekrškov. V letih 2009 in 2012 je prejela štipendijo Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno kazensko pravo. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih kazenskopravnih del ter soavtorica Velikega znanstvenega komentarja posebnega dela KZ-1 v več izdajah (Uradni list in Založba Pravne fakultete Univerze v Ljubljani) in Zakona o kazenskem postopku s komentarjem. Leta 2009 je opravila pravniški državni izpit.

 Vid Žepič

Je magister prava, doktorski kandidat, asistent in raziskovalec na Katedri za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Pedagoško se ukvarja s poučevanjem rimskega zasebnega prava in nemške pravne terminologije. Njegovo raziskovalno delo sega na področja rimskega stvarnega in obligacijskega prava, zgodovine kanonskega prava in recepcije rimskega prava. Leta 2023 mu je Senat Pravne fakultete Univerze v Ljubljani podelil nagrado za izjemne znanstvene dosežke. Svoje prispevke, ki jih predstavlja na mednarodnih konferencah, objavlja v domačih in tujih znanstvenih revijah.