Dedno pravo je področje, ki se mu ne more izogniti noben smrtnik. Dedovanje je v Republiki Sloveniji urejeno v Zakonu o dedovanju (ZD), deloma pa tudi v Zakonu o notariatu (ZN) in nekaterih drugih področnih zakonih.

Monografija je vsebinsko razdeljena na dva dela. V prvem sta obravnavani nekdanja in sedanja ureditev oporočnega dedovanja, pri čemer je poleg slovenske orisanih tudi več tujih ureditev, ki so lahko zgled ali iz katerih je mogoče črpati zamisli, kako bi bil lahko posamezen institut urejen pri nas.

V drugem, osrednjem delu knjige se avtorica dotika prihodnosti. ZD izvira iz leta 1976 in je svoje bistvo z nekaj spremembami ohranil do danes. Vendar pa lahko v prihodnje pričakujemo velike spremembe tudi na področju (oporočnega) dedovanja – povezane bodo z digitalizacijo. Danes veljavna zasnova ZD se osredotoča na pisne in ustne oporoke, ki so bile možne v času nastanka zakona, avtorica pa je preučila možnosti, kako za potrebe oporočnega dedovanja uporabiti prednosti, ki jih ponuja digitalna tehnologija. Knjiga je tako prvo delo v slovenskem prostoru, ki obravnava možnost digitalizacije oporok. Hkrati avtorica raziskuje, kakšni so možni zapisi elektronskih oporok, njihove prednosti in slabosti, kako obravnavati videoposnetek oporoke itd.

Pri tem predstavi tudi veljavno pravno ureditev nekaterih držav, ki že urejajo elektronsko obliko oporoke in relevantno sodno prakso. Avtorica pojasnjuje, kako so se nekatera tuja sodišča spopadla z vprašanjem priznanja veljavnosti oporočnim zapisom, ki so bili sestavljeni v elektronski obliki v državah, ki sicer ne urejajo elektronske oblike oporoke, vendar pa imajo sprejeto eno od posebnih doktrin, ki omogoča priznavanje oporok, ki ne izpolnjujejo vseh obličnostnih zahtev.

Knjiga obravnava raznolike možnosti elektronskih zapisov in načinov avtentikacije oporok. Poleg teoretičnih analiz elektronskih zapisov oporok je knjiga zasnovana nekoliko širše in vključuje raznolike zanimive odseke, kot so na primer statistični pregledi glede pogostosti oporočnega razpolaganja, moralna oporoka, oblike zapuščin ali razlogi za sestavo oporoke in razlogi za odlašanje.

Avtorica

Dr. Petra Lamovec Hren se je po končanem študiju na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2015 najprej zaposlila kot odvetniška in nato sodniška pripravnica. Leta 2017 je izpolnila pogoje za pristop k pravniškemu državnemu izpitu, ki ga je spomladi tudi uspešno opravila ter začela delo mlade raziskovalke na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Pri svojem raziskovalnem delu je pozornost namenjala aktualnim vprašanjem razvoja oporočnega dedovanja in možnosti digitalizacije oporoke. Objavila je več znanstvenih in strokovnih člankov, pripravila stvarna kazala za tri komentarje zakonov ter sodelovala na domačih in tujih konferencah. Svoje pravno znanje je dodatno nadgradila s študijem ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Trenutno je zaposlena na Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS).