Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP) s komentarjem
Leto izdaje: 2020
Založba: Uradni list RS
Recenzent/i: izr. prof. dr. Mirko Pečarič in prof. dr. sc. Dragan Bolanča
Format: 17 x 24 cm
Vezava: trda
ISBN: 978-961-204-669-9
Ocena:
V Založbi Uradni list smo izdali Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP) s komentarjem, ki bo uporabnikom knjige v pomoč ob izzivih uporabe ZNKP, saj vsebuje praktične opise in poudarke, napotuje na evropski pravni red in sodno prakso ter izpostavlja nekatera tveganja, ki so jim posamezni instituti in na splošno vsebinsko kompleksni postopki podelitve koncesij izpostavljeni.
Urednica knjige Milena Basta Trtnik, ki se s postopki podeljevanja koncesij v praksi intenzivno ukvarja, je k sodelovanju pri pisanju komentarja povabila strokovnjake s področja podeljevanja koncesij, in sicer dr. Aleksija Mužino, nekdanjega predsednika Državne revizijske komisije, ki je že leta 2003 doktoriral s področja podeljevanja koncesij, Vido Kostanjevec, nekdanjo članico Državne revizijske komisije in svetovalko predsednika Državne revizijske komisije, ki je aktivno sodelovala pri pripravi ZNKP, Mateja Čepeljnika, ki je s sodelavci na pristojnem ministrstvu pripravil osnutek ZNKP, Branka Kašnika, ki je na svoji poklicni poti izvedel več podelitev koncesij ter mag. Petro Čas, predsednico Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu in specialistko na področju prava prekrškov.Avtorji
Milena Basta Trtnik, direktorica podjetja Bonorum d. o. o.
je strokovnjakinja s področja javnega naročanja, koncesij, javno zasebnega partnerstva, poslovanja subjektov javnega prava ter javnemu in zasebnemu sektorju nudi svetovanje z omenjenih področij. Do leta 2013 je bila je zaposlena v javni upravi, med drugim je bila dolgoletna svetovalka na Državni revizijski komisiji. Je avtorica več strokovnih člankov, soavtorica ZJN-3 s komentarjem, ki je izšel pri Uradnem listu RS in izkušena predavateljica.
Doc. dr. Aleksij Mužina je leta 1997 z odliko diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani iz primerjave pravnih in ekonomskih kazalcev razvitosti mediteranskih držav EU in Slovenije, istega leta opravil strokovni izpit na Upravni akademiji v Ljubljani, v letu 1999 pa še Državni pravniški izpit. Leta 2001 je zaključil magisterij iz civilnopravnih in gospodarsko-pravnih znanosti na temo Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil. Naziv doktorja znanosti je pridobil leta 2004 z obrambo disertacije Pravna narava koncesijskega razmerja.
Od leta 2001 je bil član Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (od leta 2003 tudi namestnik predsednika), pred tem pa zaposlen kot svetovalec na Mestni občini Koper, kasneje pa v gospodarstvu. Državni zbor ga je 15. julija 2004 imenoval za predsednika Državne revizijske komisije, to funkcijo je opravljal do 30. junija 2006.
Poleg obsežne bibliografije (osebna bibliografija), ki obsega več kot 290 del, zlasti s področja javnih naročil, koncesij in drugih področij javnih financ, pogosto sodeluje na različnih posvetih v Sloveniji in tujini. V letu 2003 je dobil nagrado Zveze društev pravnikov za mladega pravnika leta, leta 2004 bil habilitiran kot asistent na Pravni fakulteti v Univerze Ljubljani za področje upravnega prava in prava javne uprave. Septembra 2006 ga je senat Univerze na Primorskem imenoval v naziv visokošolskega učitelja, docenta za področje prava. Od leta 2013 je član stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije ter izpraševalec pri pravniških državnih izpitih, Odvetniška zbornica Slovenije pa mu je podelila tudi naziv odvetnika - specialista za področje upravnega prava. Kot predavatelj je dejaven na strokovnih konferencah ter na MLC Fakulteti za management in pravo Ljubljana.Vida Kostanjevec je diplomantka Pravne fakultete v Ljubljani. Ima opravljen strokovni izpit za delo v organih državne uprave in pravosodni izpit. Od leta 1993 dela na področju javnih naročil. V Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je bila kot višja svetovalka zaposlena od leta 1998. V letih od 2006 do 2015 je opravljala funkcijo članice Državne revizijske komisije. Po prenehanju funkcije je postala svetovalka predsednika Državne revizijske komisije.
mag. Petra Čas je okrožna sodnica svetnica. Sodniško funkcijo opravlja od leta 1987, ko je bila izvoljena za sodnico za prekrške v Dravogradu. Od leta 2005 do 2014 je opravljala sodniško funkcijo na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, od leta 2014 dalje pa opravlja sodniško funkcijo na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, kjer je bila do leta 2020 tudi predsednica sodišča. Vso svojo poklicno kariero je posvetila področju prekrškovnih in inšpekcijskih zadev v povezavi s prekrškovnimi postopki. Znanstveni naziv magister evropskih in državnih študij si je pridobila leta 2004 na Fakulteti za podiplomske in državne študije. Je (so)avtorica številnih člankov področja prekrškovnega prava ter predavateljica na Upravni akademiji ter tudi pri usposabljanjih za pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (DPO). Kot najpomembnejše velja izpostaviti Zakon o prekrških s komentarjem (ur. H. Jenull, GV Založba, 2009) ter Zakon o prekrških s komentarjem ( ur. P. Čas, H. Jenull, N. Orel, GV Založba, 2018) in Inšpekcijski nadzor (ur. P. Kovač, Ur. list 2016). mag. Petra Čas je ena izmed pomembnih sodnikov pri uveljavitvi reforme prekrškovnega prava v Republiki Sloveniji v letu 2005, kot tudi pri njegovem nadaljnjem razvoju.
Matej Čepeljnik, diplomant Ekonomske fakultete v Ljubljani je od leta 2007 zaposlen na Ministrstvu za finance. Vseskozi deluje na področju javno-zasebnega partnerstva in koncesij ter upravljanja z javnim premoženjem. Pred zaposlitvijo na Ministrstvu za finance je bil zaposlen v Državnem zboru RS in v gospodarstvu. V okviru svojih nalog na Ministrstvu za finance je od 2008 član evropskega ekspertnega centra za javno-zasebno partnerstvo (EPEC), ki deluje v okviru Evropske investicijske banke.
Branko Kašnik je pravni svetovalec z več kot 10-letnimi izkušnjami na področju javnega naročanja in javno-zasebnega partnerstva. Izkušnje si je pridobival že s študentskim delom v pravnih pisarnah, nato se je zaposlil v družbi Praetor d. o. o., pozneje je bil soustanovitelj Inštituta za javno-zasebno partnerstvo, sedaj pa deluje kot direktor pravno svetovalnega podjetja Legal X d. o. o. Ponudnikom pomaga s postavitvijo sistema oddajanja ponudb v podjetju, izobraževanjem in stalnim posodabljanjem znanja zaposlenih. Pri naročnikih sodeluje pri pripravi dokumentacije in vodenju najzahtevnejših javnih naročil in javno-zasebnih partnerstev, kot predavatelj pa redno sodeluje na konferencah s področja javnega naročanja.