Na podlagi 74. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13 in 88/16 – ZdZPZD) izdaja ministrica za zdravje
o razširjenih strokovnih kolegijih
Ta pravilnik ureja sestavo, postopek imenovanja in delovanje razširjenih strokovnih kolegijev (v nadaljnjem besedilu: RSK) ter položaj članov RSK medicinskih in drugih zdravstvenih strok na področju zdravstvenega varstva.
RSK je najvišji in avtonomni strokovni organ določene stroke, ki je pri svojih odločitvah zavezan dosežkom znanosti, strokovno preverjenim metodam in razvoju stroke, upoštevaje javni zdravstveni interes.
RSK se ustanovijo za naslednje stroke, z naslednjim številom članov:
Zap. št. | Vrsta RSK | Št. članov |
1. | RSK internističnih strok | 9 |
2. | RSK kirurških strok | 9 |
3. | RSK za anesteziologijo in reanimatologijo ter perioperativno intenzivno terapijo | 6 |
4. | RSK za delovno terapijo | 6 |
5. | RSK za dermatovenerologijo | 6 |
6. | RSK za družinsko medicino | 6 |
7. | RSK za fizikalno in rehabilitacijsko medicino | 6 |
8. | RSK za fizioterapijo | 6 |
9. | RSK za ginekologijo in porodništvo | 9 |
10. | RSK za infektologijo | 6 |
11. | RSK za intenzivno medicino | 6 |
12. | RSK za javno zdravje | 6 |
13. | RSK za klinično psihologijo | 6 |
14. | RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo | 6 |
15. | RSK za lekarniško farmacijo | 6 |
16. | RSK za maksilofacialno in oralno kirurgijo | 6 |
17. | RSK za medicino dela, prometa in športa | 6 |
18. | RSK za medicinsko genetiko | 6 |
19. | RSK za mikrobiologijo in imunologijo | 6 |
20. | RSK za nevrologijo | 6 |
21. | RSK za oftalmologijo | 6 |
22. | RSK za onkologijo | 6 |
23. | RSK za ortopedijo | 6 |
24. | RSK za otorinolaringologijo | 6 |
25. | RSK za otroško in mladostniško psihiatrijo | 6 |
26. | RSK za paliativno oskrbo | 6 |
27. | RSK za patologijo in sodno medicino | 6 |
28. | RSK za pediatrijo | 9 |
29. | RSK za področje nuklearne medicine | 6 |
30. | RSK za področje socialnega dela v zdravstveni dejavnosti | 6 |
31. | RSK za psihiatrijo | 6 |
32. | RSK za radiologijo | 6 |
33. | RSK za transfuzijsko medicino | 6 |
34. | RSK za transplantacijo | 6 |
35. | RSK za urgentno medicino | 6 |
36. | RSK za urologijo | 6 |
37. | RSK za zdravstveno in babiško nego | 9 |
38. | RSK za zobozdravstvo | 9 |
(1) Sedež posameznega RSK je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, razen naslednjih RSK:
1. RSK za delovno terapijo, RSK za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, RSK za fizioterapijo in RSK za klinično psihologijo: na sedežu Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča,
2. RSK za javno zdravje: na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani,
3. RSK za lekarniško farmacijo: na sedežu Lekarniške zbornice Slovenije,
4. RSK za mikrobiologijo in imunologijo: na sedežu Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani,
5. RSK za onkologijo in RSK za paliativno oskrbo: na sedežu Onkološkega inštituta Ljubljana,
6. RSK za patologijo in sodno medicino: na sedežu Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani,
7. RSK za psihiatrijo: na sedežu Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana,
8. RSK za družinsko medicino: na sedežu Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenskega zdravniškega društva,
9. RSK za transfuzijsko medicino: na sedežu Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.
(2) Prostor in administrativno pomoč za delo RSK zagotovi institucija, v kateri je njegov sedež.
(3) RSK se lahko sestaja tudi drugje, vendar si v tem primeru sam zagotovi prostor in administrativno pomoč.
(1) RSK sestavljajo svetniki, višji svetniki, visokošolski učitelji oziroma drugi strokovnjaki s strokovnega področja, za katerega je ustanovljen posamezen RSK, ki imajo najmanj deset let delovnih izkušenj na strokovnem področju, za katerega je ustanovljen posamezen RSK. V primeru ustanovitve RSK za novo strokovno področje, pogoj desetih let delovnih izkušenj na strokovnem področju, za katerega je ustanovljen RSK, ne velja.
(2) Člane RSK predlagajo naslednje institucije, in sicer vsaka do tri člane:
– izvajalci terciarne zdravstvene dejavnosti s področja RSK,
– zbornice ali strokovna združenja z javnim pooblastilom na področju zdravstva s področja RSK,
– Slovensko zdravniško društvo glede na področje RSK,
– javni visokošolski zavodi s področja RSK.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek:
1. člane RSK za delovno terapijo predlagajo Zbornica delovnih terapevtov Slovenije, javni visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe delovne terapije in izvajalci terciarne zdravstvene dejavnosti s področja RSK, vsak do tri člane,
2. člane RSK za fizioterapijo predlagajo Združenje fizioterapevtov Slovenije, javni visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe fizioterapije in izvajalci terciarne zdravstvene dejavnosti s področja RSK, vsak do tri člane,
3. člane RSK za klinično psihologijo predlagajo Zbornica kliničnih psihologov Slovenije in izvajalci terciarne zdravstvene dejavnosti s področja RSK, vsak do štiri člane,
4. člane RSK za lekarniško farmacijo predlagajo Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Lekarniška zbornica Slovenije in javni visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe s področja RSK, vsak do tri člane,
5. člane RSK za področje socialnega dela v zdravstveni dejavnosti predlagajo Sekcija socialnih delavk in delavcev v zdravstveni dejavnosti Socialne zbornice Slovenije, javni visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe s področja RSK in izvajalci terciarne zdravstvene dejavnosti s področja RSK, vsak do tri člane,
6. člane RSK za transfuzijsko medicino predlagajo Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, zbornice z javnim pooblastilom na področju zdravstva s področja RSK in izvajalci terciarne zdravstvene dejavnosti s področja RSK, vsak do tri člane,
7. člane RSK za transplantacijo predlagajo Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija – Transplant, zbornice z javnim pooblastilom na področju zdravstva s področja RSK in izvajalci terciarne zdravstvene dejavnosti s področja RSK, vsak do tri člane,
8. člane RSK za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo predlagajo Zbornica laboratorijske medicine Slovenije, Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino, izvajalci terciarne zdravstvene dejavnosti s področja RSK in javni visokošolski zavodi s področja RSK.
(4) Predlagatelj predlogu kandidatov za člane RSK priloži tudi njihove kratke življenjepise, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, in izjave kandidatov, da soglašajo s kandidaturo.
(5) Na podlagi prejetih predlogov minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister), s sklepom imenuje člane posameznih RSK. Pri imenovanju članov RSK se upošteva zastopanost vseh ravni zdravstvene dejavnosti, na katerih deluje RSK, ustrezna zastopanost vseh strokovnih področij, ki jih pokriva RSK in ustrezna regijska zastopanost. Če se minister zaradi zagotavljanja pogojev glede sestave RSK iz tega in prvega odstavka tega člena s predlogom institucije za posameznega člana RSK ne strinja, institucija, ki je tega člana predlagala, v roku, ki ga določi minister, predlaga novega člana RSK. Če institucija v določenem roku ne predlaga člana RSK, minister sam imenuje člana posameznega RSK.
(neodvisnost in nepristranskost člana RSK)
(1) Član RSK je pri svojem delu neodvisen in nepristranski. Pri opravljanju svoje funkcije je pozoren na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov, ki bi lahko vplivalo ali bi v javnosti lahko ustvarilo videz, da lahko vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje te funkcije, ter se mu dosledno izogiba.
(2) Član RSK svojega položaja in informacij, ki jih pridobi pri opravljanju svoje funkcije, ne sme uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničil nedovoljen zasebni interes.
(3) Sodelovanje člana RSK v drugih institucijah ne sme vplivati na njegovo neodvisnost in nepristranskost pri odločanju. Če član RSK meni, da obstaja dejansko ali možno nasprotje interesov pri odločanju v posamezni zadevi ali da pri odločanju o posamezni zadevi ne more biti nepristranski, se sam izloči iz obravnave in odločanja.
(4) Član RSK ne sme sodelovati pri odločanju o posamezni zadevi, če:
– je predlagatelj zadeve, o kateri razpravlja RSK, oziroma je predlagatelj njegov družinski član, opredeljen z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, ali je na kakršenkoli način povezan s predlagateljem ali
– ima v zadevi on ali njegov družinski član iz prejšnje alineje zasebni interes, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristranskost in objektivnost, kot je opredeljeno z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
(5) Če nastopi okoliščina iz prejšnjega odstavka, član RSK o tem takoj obvesti druge člane RSK in preneha z odločanjem v posamezni zadevi.
(6) Če član RSK sumi na obstoj okoliščin iz četrtega odstavka tega člena pri drugem članu, na to opozori njega in druge člane RSK. Če se v razpravi članov RSK izkaže, da je sum upravičen, se takega člana izloči iz odločanja v posamezni zadevi.
(1) Mandat RSK traja šest let, po poteku mandata RSK so lahko posamezni člani ponovno imenovani, vendar ne več kot dvakrat zapored.
(2) Če članu preneha mandat zaradi odstopa, razrešitve ali iz drugega razloga, institucija, ki ga je predlagala, v enem mesecu od seznanitve s prenehanjem mandata člana, predlaga novega člana RSK. Ta se imenuje za preostanek mandata člana, ki mu je mandat prenehal.
(1) RSK se prvič sestane v dveh mesecih od imenovanja članov RSK.
(2) RSK ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju člani RSK med seboj določijo na prvi seji.
(3) Predsednik RSK in njegov namestnik se določita za mandat dveh let. Najmanj dva meseca pred potekom tega obdobja člani RSK med seboj določijo novega predsednika RSK in njegovega namestnika. Član RSK je lahko predsednik RSK ali njegov namestnik največ dvakrat v enem mandatu RSK.
(1) Naloge posameznih RSK so:
1. priprava oziroma koordiniranje priprave, potrjevanje in spremljanje kliničnih smernic in strokovnih priporočil za njihovo strokovno področje,
2. spremljanje razvoja stroke in zdravstvene politike ter njenih ukrepov, skrb za skladen in enakomeren razvoj stroke na vseh ravneh zdravstvenega varstva in v vseh regijah,
3. spremljanje kazalcev kakovosti s področja njihove dejavnosti in predlaganje sodobnih metod diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije,
4. priprava novih in posodabljanje obstoječih standardov in normativov kadrovskih in materialnih virov oziroma priprava strokovnih stališč o predlogih standardov in normativov, ki jih predlagajo drugi predlagatelji ter posredovanje normativov v obravnavo Zdravstvenemu svetu,
5. predlaganje novih metod diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije s področja njihove dejavnosti, ki temeljijo na z dokazi podprti medicini oziroma priprava mnenj o predlogih, ki jih pripravijo drugi organi in institucije,
6. pripravljanje strokovnih stališč, analiz in ocen stanj za upravne organe, ministrstvo, pristojno za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in druge naročnike,
7. sprejemanje stališč in predlogov ukrepov v primerih, ko prihaja do očitnega odstopanja od sodobnih strokovnih priporočil,
8. zagotavljanje konzultacij in priprava strokovnih stališč za ministrstvo o posameznih strokovnih vprašanjih s področja RSK.
(2) RSK vlogo, ki jo prejme v okviru nalog iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka, obravnava najpozneje v enem mesecu od prejema, v izjemnih primerih, če tako določi minister, pa je ta rok lahko krajši.
(3) RSK konzultacijo oziroma strokovno stališče iz 8. točke prvega odstavka tega člena zagotovi še isti delovni dan. Po dogovoru z ministrstvom je rok lahko krajši ali daljši.
(naloge predsednika RSK in njegovega namestnika)
(1) Predsednik RSK sklicuje in vodi seje RSK, podpisuje sklepe in druge dokumente, ki jih sprejema RSK, opravlja naloge, za katere ga pooblasti RSK ter je pristojen za zagotavljanje konzultacij in pripravo strokovnih stališč za ministrstvo o posameznih strokovnih vprašanjih s področja RSK.
(2) Namestnik predsednika RSK nadomešča predsednika RSK v vseh njegovih pravicah in obveznostih, kadar je ta odsoten. Če predsedniku RSK predčasno preneha mandat, opravlja njegov namestnik naloge predsednika RSK do imenovanja novega predsednika RSK.
(3) Namestnik predsednika RSK pomaga predsedniku RSK pri sklicevanju sej RSK in pripravi gradiv za obravnavo na sejah RSK.
(1) Seje RSK se skličejo najmanj petkrat na leto oziroma po potrebi, glede na prejeto gradivo oziroma aktualna strokovna vprašanja, praviloma izven rednega delovnega časa članov RSK. V primeru nujnih zadev predsednik RSK na poziv ministrstva v sedmih dneh skliče izredno sejo RSK.
(2) Seje RSK niso javne, razen če RSK sklene drugače, sklepi potrjenih zapisnikov sej RSK pa so javni in se objavijo na spletni strani ministrstva.
(1) Izjemoma, ko ni mogoče sklicati redne seje RSK, se lahko skliče dopisna seja RSK.
(2) Predlog za sklic dopisne seje RSK se skupaj z gradivom pošlje članom RSK po elektronski pošti. V sklicu se navede, kako in do kdaj lahko člani RSK med dopisno sejo RSK pošljejo svoja mnenja, stališča in pripombe.
(3) Za sklepčnost in odločanje RSK na dopisni seji RSK se smiselno uporabljajo določbe 13. člena tega pravilnika.
(sklepčnost in odločanje RSK)
(1) RSK je sklepčen, če je na seji navzoča večina vseh članov RSK.
(2) Sklep je sprejet, če zanj glasujeta najmanj dve tretjini navzočih članov RSK. Vsak član RSK ima pravico podati ločeno mnenje.
(sodelovanje z drugimi strokovnjaki)
RSK lahko za obravnavo posameznih vprašanj ustanovi delovne skupine ali za podrobnejšo pripravo in obrazložitev posameznega vprašanja povabi k sodelovanju druge strokovnjake, ki jih zavezujejo enake dolžnosti, kot člane RSK, določene v 6. členu tega pravilnika.
(1) O sejah RSK se vodi zapisnik, ki vsebuje podatek o času in kraju seje, seznam navzočih, kratek povzetek razprave in sprejete sklepe. V zapisnik seje RSK se navede tudi morebiten obstoj konflikta interesov ali sum na konflikt interesov pri posameznem članu.
(2) Predsednik RSK oziroma njegov namestnik zapisnik po seji pošlje v potrditev članom RSK. Potrjen zapisnik, s podpisom predsedujočega seji RSK, se v 15 dneh po seji pošlje ministrstvu.
Vsak RSK do 31. januarja ministrstvu predloži letno poročilo o svojem delu v preteklem letu, na zahtevo ministrstva pa poroča o svojem delu tudi med letom.
(1) Člani RSK so za sodelovanje na sejah RSK, če se sestanejo izven rednega delovnega časa, upravičeni do sejnine. Člani RSK, ki so na sejo RSK potovali v drug kraj, so upravičeni do povračila prevoznih stroškov.
(2) Za opravljanje obsežnejših nalog iz 9. člena tega pravilnika se lahko, po dogovoru z ministrstvom glede izvedbe konkretne naloge, s članom RSK sklene podjemna pogodba. Izjemoma se lahko za opravljanje teh nalog na predlog predsednika RSK sklene podjemna pogodba tudi z drugim strokovnjakom, ki ga v skladu s 14. členom tega pravilnika k sodelovanju povabi RSK.
(3) Sredstva za izplačilo iz prvega in drugega odstavka tega člena se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
Če RSK v šestih mesecih od imenovanja ne skliče nobene seje, če se ne odziva na dopise ministrstva ali če ne izvaja nalog, določenih s tem pravilnikom, ga lahko minister na predlog člana RSK ali po lastni presoji razpusti in v skladu s 5. členom tega pravilnika imenuje nove člane RSK.
PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
(1) RSK pod zaporednimi številkami 4, 25 in 36 3. člena tega pravilnika se oblikujejo najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
(2) RSK, ki so ob uveljavitvi tega pravilnika že imenovani, delujejo v nespremenjeni sestavi do izteka mandatne dobe, za katero so bili imenovani.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sestavi in delovanju Razširjenih strokovnih kolegijev (Uradni list RS, št. 30/02, 34/02 – popr., 94/02 – popr., 82/04, 38/06, 51/06 – popr. in 52/11).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-7/2017
Ljubljana, dne 4. avgusta 2017
EVA 2017-2711-0016
Milojka Kolar Celarc l.r.
