Kako prepoznati in preprečiti korupcijo pri javnem naročanju?

O dogodku

Po indeksu zaznave korupcije je Republika Slovenija v letu 2022 padla na raven iz leta 2013, medtem ko je stanje v letu 2023 ostalo enako slabo.

Javno naročanje predstavlja skoraj 40 % odhodkov proračuna Republike Slovenije, proračunov občin in odhodkov ZZZS. Glede na to, da vrednost javnega naročanja presega 8 milijard evrov letno, je področje javnega naročanja izrazito izpostavljeno koruptivnim tveganjem.

Značilnost korupcije je njena prikritost, ki se pogosto "skrije" v procesu javnega naročanja, zaradi česar je težko prepoznavna, še posebej za udeležence v postopku oddaje javnega naročila, ki niso vpleteni v korupcijo. Ozaveščanje in prepoznavanje koruptivnih tveganj je ključno za preprečevanje ali omejevanje nadaljnje korupcije.

Na seminarju bodo s praktičnimi primeri predstavljeni:

Bistveni instituti Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZInTPK), ki se pojavljajo v postopku javnega naročanja:

• Kaj je dopustno lobiranje v postopkih javnega naročanja?

• Kakšne so omejitve v zvezi s sprejemanjem in dajanjem daril?

• Kaj pomeni omejitev poslovanja in koga zavezuje?

• Nasprotje interesov – kaj pomeni, koga zavezujejo, kako se kaže v praksi?

• Protikorupcijska klavzula

Faze javnega naročanja, kjer se korupcija lahko pojavlja in zaznava:

• Drobitev naročila (dvorni dobavitelji, izdaja po naročilnicah)

• Zloraba strokovnega dialoga

• Izločitev sklopov

• Postopki s pogajanji brez predhodne objave

• Oblikovanja pogojev za sodelovanje

• Tehnične specifikacije

• Neobičajno nizka ponudba

• Zloraba instituta zavrnitve ponudb iz razlogov na strani naročnika

• Izvrševanje pogodbe (predhodni dogovori za dodatke, kateri dodatki so nezakoniti?).

Predavateljica

Milena Basta Trtnik, Bonorum d.o.o.  
je strokovnjakinja s področja javnega naročanja, koncesij, javno zasebnega partnerstva ter poslovanja subjektov javnega prava. Do leta 2013 je bila je zaposlena v javni upravi, med drugim je bila dolgoletna svetovalka na Državni revizijski komisiji. Je avtorica več strokovnih člankov, soavtorica ZJN-3 s komentarjem, ki je izšel pri Uradnem listu RS in izkušena predavateljica.