Posebni del KZ-1: Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj v teoriji in praksi

Temeljni izzivi pri (pre)oblikovanju posebnega dela kazenskega prava v Slovenij

Damjan Korošec, redni profesor, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost

Katja Filipčič, izredna profesorica, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, in dr. Grega Strban, redni profesor in dekan, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

Opisi kaznivih dejanj zoper delovno razmerje odpirajo številna vprašanja, kot npr. kaj je prepovedana posledica, kakšen učinek ima delodajalčeva objektivna nemožnost plačil obveznosti in kakšne delavčeva privolitev v zmanjšanje njegovih pravic, kakšne značilnosti ima krivda storilca. Ob velikem številu kršitev pravic delavcev se odpira tudi temeljno vprašanje, ali je kazensko pravo primeren in učinkovit mehanizem za njihovo varstvo. Ker za obravnavanje teh kaznivih dejanj ne zadošča le znanje kazenskega prava, bosta odgovore na navedena vprašanja predstavila poznavalca kazenskega prava in prava socialne varnosti skupaj.

Sistem kaznivih dejanj zoper javno zdravje

mag. Boštjan Valenčič, okrožni državni tožilec, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije

V poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje so med drugim vključene inkriminacije širjenja nalezljivih bolezni, malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti ter mazaštva. Opisi teh kaznivih dejanj niso povsem jasno zasnovani, saj odpirajo številna vprašanja, med drugim tudi, ali določen zakonski znak (npr. občutno poslabšanje zdravja pri kaznivem dejanju po 179. členu KZ-1 ali razširitev nalezljive bolezni po 177. členu KZ-1) predstavlja prepovedano posledico kaznivega dejanja ali pa objektivni pogoj kaznivosti, ali gre torej za ogrozitvene ali poškodbene inkriminacije. Od tu dalje pa se posledično pojavljajo dileme o (psevdo)vzročni zvezi, krivdi in druga relevantna kazenskopravna vprašanja, o katerih bo potekala razprava pod vodstvom (so)avtorja komentarjev teh členov KZ-1 mag. Boštjana Valenčiča.

Pojem dostojanstva v posebnem delu KZ-1

Jan Stanjko, asistent, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

Človekovo dostojanstvo je izmuzljiv pojem, ki se v kazenskem pravu pojavlja v različnih pojavnih oblikah: kot zakonski znak različnih deliktov, kot pravno varovana dobrina, kot temeljna predpostavka za razumevanje teorije o človekovih pravicah. Pri tem se zdita nezdružljivi ideji, da je dostojanstvo nekaj, kar pripada vsakemu človeku, ne glede na njegova ravnanja in lastnosti, ter razumevanje dostojanstva kot razmeroma krhke dobrine, ki jo je nujno varovati z instrumenti kazenskega prava. Na podlagi praktičnih primerov bo dr. Jan Stanjko s Pravne fakultete Univerze v Mariboru pokazal, da je nasprotja mogoče razumeti zgolj ob temeljnem razumevanju filozofije prava.

O defektih privolitve pri spolnih deliktih – o potrebi po reformi sistema spolnih kaznivih dejanj

Damjan Korošec, redni profesor, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

Spolno kazensko pravo se je skozi zgodovino značilno razvijalo iz samozadostno moralističnega, izrazito paternalističnega varuha nedisponibilne družbene spodobnosti v zadržani branik spolne samoodločbe človeka posameznika. Ogromna večina t. i. stebrnih spolnih inkriminacij, v prvi vrsti spolno prisiljenje in posilstvo, je danes globalno oblikovanih kot dvoaktni delikt, sestavljen iz prisilitvenega in spolnega akta: prisilitvenega in spolnega izvršitvenega ravnanja. Prisilitveni akt zakonodajno danes značilno ni potreben zgolj pri privolitveno nesposobnih potencialnih žrtvah, kot so otroci in osebe z duševno motnjo. Taka struktura spolnih deliktov odraža zgodovinsko fazo zadržanosti kazenskega prava na področju spolnosti in izhaja iz disponibilnosti spolnega. Je rezultat dolgotrajnih družbenih procesov na globalni ravni. Dramatično zakonodajno širjenje stebrnih spolnih deliktov z opuščanjem dvoaktnosti, zakonodajalčevim zametavanjem prisilitvenega izvršitvenega ravnanja in nadomeščanjem z logiko čistega defekta forme privolitve – soglasja, kot ga kot izrazito manjšinske zakonodajne eksperimente (v Evropi) sporadično videvamo v zadnjih letih, uvaja v spolno kazensko pravo logiko vnaprejšnje t. i. informacijske asimetrije med potencialnima storilcem in žrtvijo (v inkriminacijah znane predvsem v zvezi s strokovnimi napakami v zdravstvu), z nanjo naravno vezano pojasnilno dolžnostjo kot kazenskopravno dolžnostjo vred, kar ne kulturno, ne politično, ne kriminalitetnopolitično ne kazenskopravno dogmatično ni in ne more biti neproblematično.

Kibernetska kazniva dejanja v slovenskem kazenskem pravu

Pika Šarf, mlada raziskovalka, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Digitalizacija in razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije sta omogočila nagel gospodarski razcvet ter izmenjavo informacij, ki v analognem svetu ni bila mogoča, na drugi strani pa predstavlja vse večja odvisnost od digitalnega okolja eno največjih groženj, s katerimi se soočajo tako posamezniki kot tudi (praviloma) bolj zahtevne tarče v gospodarstvu in kritični infrastrukturi. Število kibernetskih kaznivih dejanj strmo narašča, hkrati pa postajajo napadalci vse bolj domiselni pri iskanju ranljivosti in zakrivanju sledi, kar otežuje odkrivanje in pregon. Ob pojavu novih oblik kibernetskih napadov se zastavlja vprašanje, kako v okviru strogo začrtanih pravil kazenskega materialnega prava obravnavati tovrstne oblike kibernetske kriminalitete.

Gospodarska kazniva dejanja

Helena Devetak, odvetnica in davčna svetovalka, Odvetniška pisarna Devetak in partnerji d.o.o.

Gospodarsko kazensko pravo je pojem, ki ga zakon ne opredeljuje, kot skupni izraz pa zajema celoto določb kazenskega prava, ki so namenjene zaščiti temeljnih področij gospodarskega prava in so povezane z gospodarsko dejavnostjo. V Kazenskem zakoniku (KZ-1) so gospodarska kazniva dejanja umeščena v štiriindvajsetem poglavju z naslovom »Kazniva dejanja zoper gospodarstvo«. Kljub umestitvi v posebno poglavje kazenskega zakonika se v okviru opravljanja gospodarske dejavnosti lahko storijo tudi druga kazniva dejanja, ki so določena v drugih poglavjih kazenskega zakonika, nekaj dodatnih posebnosti in aktualnih dilem pa bo na seminarju predstavila odvetnica Helena Devetak.

Kazniva dejanja zoper konkurenco

Peter Grilc, redni profesor, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

Po večinskem mnenju v primerjalnem pravu se, če že, kazensko preganja le najbolj grobe kršitve konkurenčnega prava, zlasti določanje cen, delitev trga, omejitve proizvodnje, bid rigging, pri drugih kršitvah pa naj bi zadostovalo administrativno kaznovanje. Nekatere članice EU so se v preteklih letih umaknile iz kazenskopravnega sistema preprečevanja omejevanja konkurence in njeno varovanje prepustile sistemu administrativnega izrekanja glob, ki je dosledno uveljavljen tudi v ZPOmK-1. Na drugi strani pa so nekatere države članice kriminalizirale nekatere kršitve konkurenčnega prava, zlasti kršitev 101. in 102. člen PDEU kot kaznivo dejanje. Kjer so kršitve konkurenčnega prava določene kot kazniva dejanja, so inkriminacije večinoma omejene na najhujše kršitve v obliki prepovedanih omejevalnih sporazumov, inkriminacije prepovedanih koncentracij in zlorab prevladujočega položaja pa so v primerjalnem pravu redke. Ker zajema tudi ravnanja, ki jih drugi pravni redi praviloma ne določajo kot kazniva dejanja, je glede na navedeno določba 225. člena KZ-1 izrazito široka, o njeni uporabnosti pa bomo spregovorili na posvetu.

Kaznivo dejanje poslovne goljufije (228. člen KZ-1) – značilnosti in posebnosti

Marko Šorli, ustavni sodnik, Ustavno sodišče Republike Slovenije

Postavlja se vprašanje o spornosti inkriminacije kaznivega dejanja poslovne goljufije oziroma njene nepotrebnosti ali celo neskladnosti z ustavno zahtevo lex certa. Na njeno odvečnost kaže primerjava z nemškim kazenskopravnim sistemom, ki kaznivega dejanja poslovne goljufije ne pozna; varstvo dobrin iz sfere gospodarstva zagotavlja »klasična« goljufija. Inkriminacija poslovne goljufije pa se ne kaže le kot odvečna, ampak dopušča tudi arbitrarno odločanje, saj ne omogoča zanesljivega razlikovanja med neizpolnitvijo dogovorjene obveznosti v civilnopravnih razmerjih in med goljufijo kot naklepnim kaznivim dejanjem.