Od uveljavitve Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je minilo že več kot trinajst let, ki je v slovenski sistem civilnega prava prinesel moderno in celovito ureditev stvarnopravnih razmerij. Naša praksa se je v tem času že prilagodila številnim novostim, ki so utemeljene v nekaterih metodoloških premikih pri ureditvi lastninske pravice kot temeljne človekove premoženjske pravice in nosilne pravice civilnega prava. S pravnosistemskega vidika pa je najpomembnejši poudarek zakonika na drugačni ureditvi nepremičninskih razmerij, ki tako kot v primerljivih pravnih sistemih temeljijo na primarnosti načela superficies solo cedit in konstitutivnosti zemljiškoknjižnega vpisa.

To so besede treh avtorjev – dr. Mihe Juharta, dr. Matjaža Tratnika in dr. Renata Vrenčurja – s katerimi so na pot v tiskarno pospremili novi komentar SPZ. V knjižni obliki je danes ugledal luč sveta, v njem pa se trije strokovnjaki SPZ lotevajo na nekoliko nov, bolj praktično usmerjen način, ki je bliže praktikom, ker bolj kot teorijo predstavlja stališča sodne prakse. To seveda ne pomeni, da komentar ne vsebuje tistih stališč teorije (tudi najnovejših), ki so praksi potrebna. Vsekakor pa je dan poseben (in večji) poudarek sodni praksi, ki jo avtorji tudi kritično komentirajo. Sodna praksa je v komentarju sistematično obdelana in ne gre zgolj za preprost prikaz sodne prakse, kot jo lahko najdemo na različnih spletnih portalih ponudnikov podobnih pravnih vsebin, ampak je ta povezana s strokovno poglobljenim komentarjem k posameznim določbam SPZ. »Tak pristop se nam je zdel primeren predvsem zaradi tega, ker se je po uveljavitvi SPZ nabralo veliko sodne prakse, ki jo je bilo treba sistemizirati in komentirati ter pri tem opozoriti na pomen koncepta usklajene sodne prakse,« so še poudarili.

Predmet posebne obravnave so odločitve, ki prinašajo bodisi povsem nova stališča bodisi se razlikujejo od uveljavljenih stališč sodne prakse slovenskih sodišč. Pri tem opozarjajo tudi na težave v tistih primerih oziroma postopkih, ko zaradi nedovoljenosti revizije stališča oblikujejo bodisi samo eno sodišče ali pa vsa štiri višja sodišča v državi. In nenazadnje smo žal priča neusklajenosti stališč celo med različnimi oddelki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Komentar je strukturiran tako, da je najprej podana analiza posameznega instituta oziroma določbe SPZ, vključno s sodno prakso, temu pa sledi sistematičen in pregleden prikaz jeder (oziroma relevantnih delov iz obrazložitev) sodnih odločb.

V stvarnem pravu se pogosto srečujemo z vprašanjem, ali je neka oseba v določenem trenutku v preteklosti pridobila lastninsko ali drugo stvarno pravico. Odgovor na to vprašanje je treba poiskati v pravnih pravilih, ki so veljala v tistem času. To pomeni, da so še vedno aktualna in uporabljiva določila Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZLTR) o priposestvovanju, skupni gradnji in o posledicah gradnje na tujem zemljišču. Zato je v delu vključen tudi komentar teh pravil, ki seveda vključuje relevantno sodno prakso.

Za konec še nekaj besed o nastanku tega velikega knjižnega projekta. Pomenljivo je, da sta se zanj odločili dve osrednji in najstarejši pravni izobraževalni instituciji skupaj, tj. Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Sozaložniki smo sicer trije, skupaj z najstarejšim založnikom pravne literature v Sloveniji, založbo Uradni list Republike Slovenije. Tudi v tem pogledu gre torej za novost.

SPZ s komentarjem je prvi veliki knjižni projekt, ki je izšel iz založbe Pravne fakultete v Ljubljani, in gotovo ni pretirano, če povem, da je tudi simbol spreminjanja založniške krajine na področju pravne literature v Sloveniji. V delu so namreč tudi že novi projekti, denimo veliki znanstveni komentar Kazenskega zakonika (sozaložnika Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta v Ljubljani, urednika pa sta dr. Damjan Korošec in dr. Katja Filipčič), v zadnjih mesecih pa smo skupaj z družbama Planet GV in Tax-Fin-Lex izdali tudi pomembni monografiji Sodobno stvarno pravo (uredniki: dr. Miha Juhart, dr. Nina Plavšak in dr. Renato Vrenčur) in Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z novelo ZFPPIPP-G in uvodnimi pojasnili dr. Nine Plavšak.

Vse te aktivnosti, skupaj z izobraževalnimi dogodki in krepitvijo druge vrste publicistične dejavnosti, so rezultat prizadevanj, da postane Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani tudi še po ustvaritvi vsake posamezne generacije pravnikov stičišče in srečevališče svojih diplomantov in pravnikov ter osrednji posredovalec pravnega znanja, ne zgolj prek svojih pedagogov, temveč tudi kot institucija. V združevanju svojih partnerjev na trgu in prijateljske Pravne fakultete Univerze v Mariboru, navsezadnje pa tudi v duhu približevanja akademske sfere gospodarstvu in njegovim potrebam. In tudi zato bomo hvaležni za vsakršne pripombe, predloge in druge povratne informacije vas, uporabnikov naših produktov, da bomo vsi skupaj čim uspešnejši in da bodo tudi rezultati našega dela vsaj na ravni ugleda vključenih avtorjev in partnerjev.

Vir: Boštjan Koritnik, direktor Založbe Pravne fakultete v Ljubljani