Zakon o motornih vozilih (ZMV-1) ureja pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu ter pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del, pogoje za opravljanje nalog tehničnih služb, strokovnih in registracijskih organizacij, vodenje zbirk podatkov o vozilih in nadzor nad izvajanjem zakona ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi na novo sprejetih predpisov Evropske unije in nekterih pobud predlagalo spremembo zakona (ZMV-1A), ki uvaja omejitev veljavnosti pooblastil za delo tehničnim službam, možnost izvedbe tehničnega pregleda vozila v primeru obvestila o izvedenem nadzoru tehnične brezhibnosti vozila nadzornega organa druge države,  spremembe časovne veljavnosti tehničnega pregleda, opravljenega v tujini, in vzpostavitev evidence lokacij za izvedbo tehničnih pregledov vozil na terenu.

Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) določa pogoje, postopek in pristojne organe za finančno preiskavo, začasno zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo, upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, odgovornost Republike Slovenije ter mednarodno sodelovanje v zvezi s takimi postopki. Ministrstvo za pravosodje je predlagalo spremembo zakona (ZOPNI-B), ki znižuje prag vrednosti premoženja nezakonitega izvora za začetek finančne preiskave, pri ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki upošteva tudi odhodke oziroma porabo premoženja in uvaja enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja ter dodatne možnosti za primere, ko odvzem zaradi okoliščin, nastalih pred vložitvijo tožbe, ni mogoč.

Cilj predloga zakona je zagotoviti učinkovitejše postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, okrepiti sodelovanje organov v postopkih ter odpraviti pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v letih izvajanja zakona v praksi.

Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE) določa pravila delovanja trga z električno energijo, proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanja in dobave električne energije, pravice in varstvo končnih odjemalcev, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju prenosa in distribucije električne energije in trga z električno energijo, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z električno energijo. Hkrati tudi ureja ukrepe za preprečevanje energetske revščine in druga vprašanja oskrbe z električno energijo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo predlaga spremembo zakona (ZOEE-A), ki v nacionalni pravni red prenaša Direktivo (EU) 2024/1711 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji in ureja način izvajanja Uredbe (EU) 2024/1747 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji. Nekatere novosti, ki jih prenaša predlog zakona, se nanašajo predvsem na dodatna določila glede pravice do souporabe energije, možnost prožne priključitve uporabnikov in pravico končnih odjemalcev do pogodbe s fiksno ceno.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je predlagalo popolnoma nov Zakon o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (ZGJSPVN), ki določa  način in oblike izvajanja nekaterih obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, oblikovanje cen javnih služb in izvajanje javnih služb v primeru stavke in višje sile ter ureja evidentiranje podatkov gospodarske javne infrastrukture. Predlog zakona celovito ureja področje nekaterih javnih služb, ki se zdaj izvajajo na podlagi Zakona o varstvu okolja in podzakonskih aktov ter večinoma na zakonski ravni nadgrajuje veljavno ureditev.

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) določa izvrševanje kazenskih sankcij in drugih ukrepov, ki jih je izreklo sodišče v kazenskem postopku, ter tudi sankcij, varstvenih in vzgojnih ukrepov, izrečenih v postopku o prekršku ali v kakšnem drugem postopku. Državni zbor RS je 17. septembra 2024 sprejel s strani Ministrstva za pravosodje predlagano novelo zakona (ZIKS-1I), katere cilj je omiliti posledice prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in pomanjkanja pravosodnih policistov. Sprememba zakona želi omogočati izvajanje zakonsko določenih del in nalog v primerih izrednega varnostnega poslabšanja razmer v zavodih za prestajanje kazni zapora zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov v povezavi s prezasedenostjo, zakonodajalec pa si prizadeva tudi izboljšati pogoje za varnejše prestajanje kazni zaprtim osebam.

Gradbeni zakon (GZ-1) ureja pogoje za graditev objektov in vsa druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov. Ministrstvo za naravne vire in prostor je predlagalo njegovo spremembo (GZ-1B), ki spreminja ureditev domneve izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte, natančneje določa dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja in učinkoviteje ureja način pridobivanja mnenj mnenjedajalcev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) določa cilje, načela in pravila urejanja prostora, udeležence, ki delujejo na tem področju, vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja, postopke za njihovo pripravo in sprejetje, njihovo izvedbo ter postopke umeščanja, podrobnejšega načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena. Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo spremembo zakona (ZUreP-3B), ki ukinja Komisijo vlade za prostorski razvoj, prilagaja sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte odločitvi Ustavnega sodišča ter uvaja nekatere novosti glede komunalnega prispevka.

V postopku izdaje identifikacijskega dokumenta lahko pride do prevare ali zlorabe, ko posameznik predloži fotografijo druge, podobne osebe, fotografijo s popravki podobe obraza, ali pa prirejeno fotografijo, na kateri sta združeni podobi dveh ali več obrazov. Novela kot sistemsko rešitev za preprečevanje zlorab predlaga predložitev referenčne številke digitalne fotografije, ki jo izdela fotograf pri zajemu podobe obraza prek sistema e-fotograf.

K vlogi za izdajo osebne izkaznice bo tako državljan moral predložiti še referenčno številko digitalne fotografije, ki se hrani v elektronskem odložišču fotografij za osebne dokumente in kaže njegovo pravo podobo. S tem se zagotavlja sledljivost izvora fotografije, hkrati pa se postopek izdaje osebne izkaznice poenostavi in pospeši. Predlog zakona določa dopustne izjeme, ko se ob vlogi za izdajo osebne izkaznice lahko predloži fotografija v fizični obliki (npr. sprejem vloge zunaj uradnih prostorov pristojnega organa).

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je predlagalo spremembe in dopolnitve zakona (ZGD-1M), s katerimi si prizadeva uskladiti nacionalno zakonodajo z direktivami Evropske unije, izboljšati preglednost poslovanja podjetij in spodbujati enakost spolov v korporativnem upravljanju.

Stanovanjski zakon (SZ-1) ureja vrste stanovanjskih stavb, pogoje za vzdrževanje stanovanjskih stavb, pogoje za načrtovanje stanovanj, lastninskopravna razmerja in upravljanje v večstanovanjskih stavbah, stanovanjska najemna razmerja, gradnjo in prodajo novih stanovanj in pomoč pri pridobitvi ter pri uporabi stanovanja. Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno razpravo dalo predlog novele SZ-1F, ki uvaja nekatere spremembe, da se zagotovi skladnost z ustavnimi dolžnostmi in da se obravnavajo dolgotrajne težave v stanovanjskem sektorju.

V začetku maja 2024 smo iz dnevih novic izvedeli, da se je zoper javno podjetje Prlekija začel stečajni postopek.

Javno podjetje Prlekija je gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, ki je bila ustanovljena leta 2009 za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Družbo je ustanovilo osem občin desnega brega Mure, ki so morale skupno javno službo ustanoviti zaradi sofinanciranja s strani EU.

Po javno dostopnih podatkih in spletnih straneh posameznih medijskih portalov je mogoče razbrati, da je razlog za stečaj nesoglasje družbenikov (občin). Vpogled v letna poročila javnega podjetja pa nakazuje na izrazito površnost ustanoviteljev pri pripravi ustanovitvenih aktov in na nedoraslost družbenikov pri odločanju v vseh naslednjih letih.

Najemniki denacionaliziranih stanovanj – nova pravila po noveli SZ-1F

Ustavno sodišče je v odločbi U-I-473/22-11 z dne 15. junija 2023 odločilo, da sta v neskladju z Ustavo Zakon o denacionalizaciji in Stanovanjski zakon, kolikor se nanašata na neprofitna najemna razmerja za nedoločen čas, ki so jih s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice sklenili zavezanci za vrnitev stanovanja v denacionalizaciji in v katera so kot najemodajalci pozneje vstopili upravičenci do denacionalizacije oziroma njihovi univerzalni pravni nasledniki. Ustavno sodišče je zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku enega leta. Skladno s tem Ministrstvo za solidarno prihodnost predlaga novelo Stanovanjskega zakona, ki odpravlja protiustavnost.

Novela Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1D na novo vpeljuje postopek po izdaji pisnega opozorila pred krivdno odpovedjo (pisno opozorilo). Tega morajo izvajati delodajalci v javnem in zasebnem sektorju. Ali bo do njega prišlo ali ne, je odločitev delavca. Veliko delodajalcev se jezi, češ zakaj bodo morali izvajati še zagovor po že vročenem pisnem opozorilu.

Po mojih izkušnjah gre za postopek, ki ga je veliko delodajalcev izvajalo že prej in bi moral biti obvezen. Pisno opozorilo namreč lahko vodi v odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vsaka odpoved pa je skrajno sredstvo in se je moramo lotevati s tresočo roko. Če se je delodajalec delavcu odločil vročiti pisno opozorilo, to pomeni, da je delavec storil kršitev, ki jo delodajalec šteje za zelo pomembno.

Veliko delodajalcev zmotno misli, da s tem, ko bodo delavcu vročili (po možnosti še po elektronski pošti, ker je to lažje, saj se jim z delavcem ni treba soočati) pisno opozorilo, so svoje delo opravili. Pa ni tako.

Ministrstvo za javno upravo je vložilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, s katerim med drugimi določbe zakona usklajuje z nekaterimi odločbami Ustavnega sodišča. Ob spremembah zasleduje načela splošne in enake volilne pravice, enakega varstva pravic in kontradiktornosti.

Pravna sredstva odslej širše dostopna

Predlagana novela sledeč, odločbi Ustavnega sodišča št. Up-676/19-25 z dne 4. junija 2020, celovito ureja volilni spor. Občinski volilni komisiji poleg dosedanje pristojnosti reševanja ugovorov zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja dodaja pristojnost, da rešuje ugovore, ki bodo vloženi zaradi nepravilnosti pri izvajanju katerega koli opravila volilnega odbora na volitvah. 

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-P) dopolnjuje prenos nekaterih določb Direktive 2016/800/EU o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku, in Direktive 2013/48/EU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti. Poleg tega uresničuje odločbe Ustavnega sodišča U-I-418/18, Up-920/18, U-I-144/19 (TRETJI DEL) ter U-I-409/19, Up-1455/19 in uvaja nekatere manjše redakcijske popravke.

Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, nelojalno konkurenco, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij. Vlada Republike Slovenije predlaga novelo ZPOmK-2, ki se osredotoča na uskladitev z uredbami Evropske unije, in sicer z Uredbo (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev in z Uredbo (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju.

Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) določa temeljna pravila o javni rabi slovenščine kot uradnega jezika v Republiki Sloveniji. Vlada Republike Slovenije predlaga njegovo novelo, saj se je od njegovega sprejetja leta 2004 temeljito spremenila družbena stvarnost predvsem na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Slovenskim uporabnikom so na voljo številne globalne medijske storitve na zahtevo, večina katerih slovenščine ne podpira, kar vpliva na rabo slovenskega jezika.

Sprejeta je bila novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki odpravljaja težave, zaznane pri pridobivanju podatkov za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sledi novo sprejetim predpisom. Hkrati zagotavlja učinkovitost dela izvajalca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotavlja vzpostavitev pravne podlage za financiranje Inštituta za ekonomska raziskovanja in odpravlja prikrajšanost prejemnikov delnih invalidskih nadomestil po ZPIZ-2 ter delnih invalidskih pokojnin po predhodno veljavnem zakonu pri izračunu njihove pokojninske osnove ob upokojitvi.

Možnost »preselitve« družbe v tujino ni nekaj, kar je samoumevno. To dobro ponazarja eden od novejših primerov, ki ga je v Nemčiji obravnavalo Višje deželno sodišče Zweibrücken. V sklepu 3 W 12/22 z dne 11. julija 2022 je odločilo, da vpis nemške GmbH v turški register kot limited sirketi (turška d. o. o.) ni razlog za izbris družbe iz registra po nemškem pravu, zato ta ne more pomeniti prenosa sedeža v drugo državo in s tem formalnega statusnega preoblikovanja družbe.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) določa nujne interventne, sanacijske in preventivne ukrepe ter postopke za izvedbo in spremljanje teh ukrepov. Usmerjen je v nujno obnovo poškodovane ali povsem uničene javne infrastrukture, v poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, da bi ta obnova lahko bila čim hitrejša. Po njegovi uveljavitvi je bilo ugotovljenih nekaj nedoslednosti oziroma novih dejstev, zato Vlada Republike Slovenije po nujnem postopku v sprejem predlaga spremembe in dopolnitve ZIUOPZP, ki bodo zagotavljale učinkovitejše izvajanje ukrepov posledic naravne nesreče.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kot zadnji področni zakon, ki se izvzema iz obstoječega Energetskega zakona (EZ-1), predlaga sprejem novega Zakona o energetski politiki. V slovenski pravni sistem bo predvsem prenesel nekatere Direktive Evropske unije, med njimi Direktivo 2019/944 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije, Direktivo 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

Zakon o osebni asistenci (ZOA) ureja pravico do osebne asistence in način njenega uveljavljanja z namenom omogočiti posamezniku oziroma posameznici z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi. Ob izvajanju ZOA so bile zaznane nekatere pomanjkljivosti, zato Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga novelo.

Predlagana novela cilja k zagotavljanju čim kvalitetnejšega izvajanja storitev osebne asistence. Temelji na načelih spoštovanja dostojanstva in neodvisnosti uporabnika, svobodne izbire in odločanja, omogočanja vključenosti v skupnost, individualne obravnave, zagotavljanja enakih možnosti, dostopnosti in kakovostnega ter strokovnega izvajanja pravice do osebne asistence.

Inkriminacija obrekovanja je glede možnega storilca splošna, delictum commune (delictum non-proprium). V teoriji in tudi v praksi ni sporno, da se v kazenskopravnem smislu beseda »kaj« razlaga kot dejstvo. Obrekovanje je zatrjevanje ali razširjanje nečesa neresničnega, kar lahko škoduje časti ali dobremu imenu drugega. Dejstva so konkretni dogodki ali stanja, ki čutno zaznavnost prenašajo v resničnost in so zato dokazljiva. Tudi notranja dogajanja (na primer motivi, nameni, značajske lastnosti) so lahko dejstva, če obstaja prepoznavna povezava s posameznim zunanjim dogajanjem in s tem potrebna povezava z resničnostjo.

Pred parlamentarnimi počitnicami je bilo na zakonodajnem področju zelo pestro. Zdelo se je, kot da se mudi sprejemati številne reformne zakone, s čimer se je ustvarjalo (predvsem na Ekonomsko-socialnem svetu – ESS) veliko slabe volje. Pomanjkanje komunikacije in medsebojnega usklajevanja, nedorečenost, finančna nestabilnost in nemotiviranost obstoječega kadra so bili le nekateri poudarjeni pomisleki ob javni obravnavi in predstavitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOSK-1). Po mnenju zakonodajalca naj bi bil novo sprejeti Zakon o dolgotrajni oskrbi v primerjavi z letom 2021 sprejetim zakonom prva sistemska in celovita rešitev na področju socialnega varstva, saj naj bi uredil tako finančni del kot tudi storitve dolgotrajne oskrbe. Ob robu predstavitve in sprejema zakona je bilo mogoče slišati tudi poudarjanje, da je dolgotrajna oskrba nov steber socialne države, rešitve, predstavljene v njem, pa sledijo potrebam oseb, potrebnih pomoči.

Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) določa sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce oziroma nosilke te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi. Vlada Republike Slovenije je predlagala novelo ZDZdr, ki sledi Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028, besedilo zakona usklajuje z dvema odločbama Ustavnega sodišča Republike Slovenije in z drugo veljavno zakonodajo.

Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1) je temeljni predpis, ki ureja vrste pravic industrijske lastnine, postopke za podelitev in registracijo teh pravic, sodno varstvo pravic ter zastopanje strank v postopkih. Vlada Republike Slovenije predlaga novelo zakona z namenom dokončne uskladitve nacionalne zakonodaje z Direktivo (EU) 2015/2436 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, z Uredbo (EU) 2017/1001 o blagovni znamki Evropske unije in s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov oziroma Evropske patentne konvencije.

Vlada Republike Slovenije s predlogom novega Zakona o digitalizaciji zdravstva želi dopolniti in nadgraditi digitalno zdravstvo z uvedbo centralnega zdravstvenega informacijskega sistema (CeZIS). Po predlogu bo zakon zagotovil urejene, enkrat zapisane podatke o pacientu v elektronskem zdravstvenem zapisu, kibernetsko varnost v sodobnih podatkovnih centrih, urejeno licenciranje programske opreme in sledenje naprednim novim rešitvam v dobro pacientov in zdravstvenega osebja.

Demografske projekcije Slovenijo v prihodnjih desetletjih uvrščajo znotraj tretjine evropskih držav z največjim deležem starejšega prebivalstva. Lahko se pričakuje, da bo čedalje več odvisnosti od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih oziroma podpornih dnevnih opravil. Zato Ministrstvo za solidarno prihodnost predlaga novi Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo nadomestil veljavni zakon in na sistemski ravni s postopnim uvajanjem pravic v letih 2024 in 2025 uredil skrb za kakovostno življenje ljudi v vseh življenjskih obdobjih.

Osnovna šola je temeljna stopnja izobraževanja, ki ima ključno vlogo pri razvoju otrokovega znanja, veščin in osebnostne rasti. Predlagana novela L Zakona o osnovni šoli, ki celovito ureja osnovnošolsko izobraževanje, uvaja nekatere novosti, s katerimi si Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot predlagatelj zakona prizadeva za dvig ravni kakovosti vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.

Predlagana novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H) na podlagi odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Direktive 2019/1023 o prestrukturiranju in insolventnosti ter ugotovitev na podlagi analize izvajanja zakona v praksi v ureditev postopkov zaradi insolventnosti uvaja številne spremembe in novosti.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe tobačnih in povezanih izdelkov, katerega predlagatelj je Ministrstvo za zdravje, v slovenski pravni red prenaša Delegirano direktivo Komisije (EU) 2022/2100 z dne 29. junija 2022 o spremembi Direktive 2014/40/EU (Delegirana direktiva) in odpravlja ugotovljene manjše nepravilnosti pri prenosu Direktive 2014/40/EU o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov.

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) določa pogoje za zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev ter s tem povezane naloge Republike Slovenije za urejanje in zaščito trga dela. Vlada Republike Slovenije je vložila predlog novele ZZSDT-D z namenom uskladitve s poglavitnimi rešitvami sprememb in dopolnitev Zakona o tujcih (ZTuj-2).

Zakon o tujcih (ZTuj-2) ureja vstop tujcev v Republiko Slovenijo, pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, zapustitev države, prostovoljno vračanje in odstranjevanje tujcev, posebnosti glede postopka in organe, pristojne za izvajanje določb zakona. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki ga je vložila Vlada, je bil sprejet 28. marca 2023, in sicer po nujnem postopku.

Z namenom zagotavljanja digitaliziranega in enostavnega delovanja na notranjem trgu je Evropska unija sprejela več direktiv, ki tvorijo sklop posodobljenih pravil na področju evropskega prava gospodarskih družb. Novela ZGD-1L v nacionalno zakonodajo ob upoštevanju strateških usmeritev Slovenije prenaša Direktivo 2019/1151 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (digitalizacijska direktiva) in Direktivo (EU) 2019/2121 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (mobilnostna direktiva).

Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča je v nekaterih pogledih spremenila razumevanje pomena glavne obravnave v postopkih odločanja o upravnih sporih. Nov predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) skladno s tem uvaja zakonsko ureditev, pri čemer potek upravnega spora prilagaja aktualnim kadrovskim razmeram in delovni obremenitvi sodišč.

Omejevalni ukrepi ali sankcije so v zadnjem času zaradi sankcij Evropske unije (EU) proti Rusiji in Belorusiji v zvezi z agresijo na Ukrajino zelo aktualna tema, ki pa še zdaleč ni nova, saj v EU trenutno velja več kot 30 sankcijskih režimov, pod okriljem OZN pa so se sankcije izvajale še veliko prej. Gre za orodje zunanje politike, namenjeno predvsem ohranitvi ali vzpostavitvi mednarodnega miru in varnosti, v sodobnejšem času pa med drugim tudi utrjevanju in podpiranju demokracije, pravne države in človekovih pravic.

Gradbeni zakon (GZ-1), ki se je začel uporabljati 1. junija 2022, je uvedel vodenje gradnje in vodjo gradnje ter spremenil pomen vodje del. Zato v praksi prihaja do vprašanj, kakšna je vloga vodje gradnje in kakšna vodje del.

Definicija vodenja gradnje

Definicijo vodenja gradnje določa prvi odstavek 18. člena GZ-1. Namen vodenja gradnje je skrb za izvajanje del v skladu s projektno dokumentacijo, s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, s standardi in pravili stroke ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. Vse to so naloge, ki jih GZ-1 nalaga izvajalcu v 17. členu, zanj pa jih izvaja pri njem zaposlena oseba, vodja gradnje.

Kje začeti?

Preprost nasvet bi se lahko glasil: o nasledstvu se je treba odkrito pogovarjati. Vendar je pogovor o nasledstvu pogosto težaven in v prenekaterih družinah sta nasledstvo in delitev premoženja za časa življenja ali za primer smrti tabu. Namen tega prispevka je ponoviti nasvet, da se je o nasledstvu najbolje odkrito pogovarjati, ob tem pa podati še predloge, kako olajšati pogovore.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) obravnava težave, ki so bile zaznane pri izvajanju ZEPDSV v praksi. Vsebinsko sledi predlogom sprememb, ki jih je z namenom učinkovitejšega nadzora nad določbami, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, podal Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Skoraj pet let zamude, a vendarle – Državni zbor je sprejel ZVOP-2, ki je bil 27. decembra 2022 tudi objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Veljati začne 30. dan po objavi.

Kaj nam v praksi prinaša novi zakon o varstvu osebnih podatkov? Predvsem ureja nekatera področja, ki jih Splošna uredba o varstvu podatkov sploh ne ureja oziroma jih ne ureja dovolj podrobno. Gre za videonadzor, biometrijo, povezovanje zbirk, javne knjige, raziskovalne namene, kontaktne podatke, osebne dokumente in podobno. Skratka, gre za področja, ki jih je urejal že ZVOP-1, pri čemer nam novi zakon prinaša kar nekaj novosti.

Predlagani Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) z namenom zaščite javnega interesa celovito in z nadgrajevanjem že uveljavljenih mehanizmov ureja področje varstva prijaviteljev, kadar ti prijavijo kršitve v Republiki Sloveniji veljavnih predpisov, ki se nanašajo na njihovo delovno okolje. Prijavitelje, »žvižgače« oz. osebe, ki prijavijo ali razkrijejo informacije o nepravilnem ravnanju, varuje pred povračilnimi ukrepi, ki jih pogosto odvrnejo od prijav oz. razkritja in s tem od prispevanja k preprečevanju in odkrivanju kršitev.

Vsebinsko sledi pristopu, ki ga je Evropska unija uporabila v Direktivi (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Z določitvijo subsidiarne uporabe predlagani zakon upošteva že vzpostavljene sisteme ter nadzorne mehanizme na različnih področjih, jih nadgradi in dopolni tako, da zagotovi enako varstvo prijaviteljev kršitev.

Kazenski zakonik (KZ-1) je bil nazadnje spremenjen decembra 2021 z novelo KZ-1I. Njen glavni cilj je bil uskladitev slovenske zakonodaje s številnimi mednarodnimi akti, ki še niso bili implementirani. Kljub prizadevanju zakonodajalca pri priprave te novele je Evropska komisija ob zadnjem pregledu implementacije dokumentov pravnega reda Evropske unije ugotovila nekatere pomanjkljivosti.

Zakon o javnem naročanju (ZNJ-3) je bil sprejet leta 2015 in je začel veljati aprila 2016. Zakon je tedaj v slovenski pravni sistem prenesel dve pomembni direktivi, kar je omogočilo krajše, učinkovitejše in bolj transparentne postopke javnega naročanja s sočasnim spodbujanjem inovativnosti. Zakon je bil po sprejetju še trikrat spremenjen in dopolnjen.

Veljavni ZJN-3 je bil na podlagi pobude za oceno ustavnosti z odločbo Ustavnega sodišča U-I-180/93 z dne 5. maja 2022 ugotovljen za neskladnega z ustavo. Ustavno sodišče je v tej zadevi razsodilo, da sta točka b četrtega odstavka 75. člena in točka c drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 67.a člena ZJN-3, ki se nanašata na kršitve v zvezi z delovnim časom in počitkom, v neskladju z ustavo, saj kršita načelo sorazmernosti.

Dickensovi časi, ko je bila vloga podjetji zgolj ustvarjanje in kopičenje dobička, so stvar preteklosti. Podjetja želijo pozitivno vplivati na družbo in čedalje več jih kot svoji ključni vrednoti navaja »pozitiven družbeni učinek« in »trajnostni razvoj«.

Tak trend je opazen tudi pri nas. Podjetja se ob trenutni ekonomski draginji obračajo na nas z vprašanji, kako lahko pomagajo zaposlenim pri blaženju njenih posledic, hkrati pa želijo ohraniti dober finančni položaj.

Zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Od 1. avgusta 2019 velja Direktiva 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (Direktiva). Namen Direktive je zagotoviti enakost spolov ob upoštevanju priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu v Evropski uniji s spodbujanjem usklajevanja poklicnega in družinskega življenja za delavce, ki so starši ali oskrbovalci. V ta namen na novo ureja predvsem očetovski in starševski dopust.

S ciljem zagotoviti transparentnost postopka je v 22. členu Zakona o javnem naročanju urejeno, kdaj mora naročnik obvestilo v zvezi z naročilom objaviti na Portalu javnih naročil oziroma na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU. Naročnik mora na Portalu javnega naročila objaviti obvestila v zvezi z naročilom takrat, kadar ocenjena vrednost presega vrednost za uporabo zakona.

Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (1. točka prvega odstavka 154. člena ZJU). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Pravila varstva konkurence so ena od temeljnih značilnosti notranjega trga. Izvajanje pravil varstva konkurence Evropske unije je ključni gradnik za vzpostavitev odprtega, konkurenčnega in inovativnega notranjega trga ter bistven dejavnik za spodbujanje zaposlovanja in rasti v gospodarstvu.

Z namenom zagotovitve poenotenja pravil za delovanje organov, pristojnih za varstvo konkurence držav članic, ter zagotovitve ustreznih jamstev za neodvisno delovanje ter vire kot tudi pooblastila za izvajanje pravil in naložitev denarnih sankcij sta Evropski parlament in Svet 11. decembra 2018 sprejela Direktivo 2019/1 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (direktiva).

Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije prihaja do precejšnjega povečanja količine in kakovosti obdelave osebnih podatkov. Razvoj poleg tehnološkega napredka in večjega zavedanja pomena informacijske zasebnosti prinaša tudi povečano tveganje zlorab, kot so npr. nepooblaščeni dostopi, množična razkritja in nedovoljeno profiliranje posameznikov.

Predlog novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ureja učinkovito varstvo pravice do varstva osebnih podatkov, ki sledi dodatni in okrepljeni sodni praksi Sodišča Evropske unije, Evropskega sodišča za človekove pravice ter predvsem Ustavnega sodišča in spremembam na zakonodajnem področju.

Za vsake volitve, za lokalne pa še posebej, je eno od najpomembnejših vprašanj kandidiranje. Najpomembnejšo vlogo pri kandidiranju imajo v praksi politične stranke. Ta ugotovitev velja predvsem za državne volitve, vendar pa tudi – čeprav manj – za lokalne skupnosti, zlasti večje. Izbira volivcev se tudi tu omejuje predvsem na izbiro med političnimi strankami.

Ker se področje varstva potrošnikov zaradi razvoja trga hitro spreminja, je temu treba prilagajati tudi predpise. Glavno pobudo na tem področju je prevzela EU, ki z direktivami ureja večino potrošniškega prava. Z večjo harmonizacijo predpisov se namreč olajša čezmejna trgovina in okrepi delovanje notranjega trga.

S 1. septembrom 2022 bo za prijavo nezgod in poškodb pri delu na Inšpektorat za delo ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vzpostavljen elektronski postopek na portalu SPOT, dosedanji papirnati obrazec ER-8 pa se za večino primerov ukinja. S tem bo uveden enoten elektronski postopek, ki bo v celoti digitaliziran in delodajalcem prinaša poenostavitev in razbremenitve. K elektronski prijavi nezgod in poškodb pri delu (ePrijava NPD) na portalu SPOT so zavezani delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije (PRS).

Besedilo sprememb in dopolnitev Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV) je pripravljeno predvsem zaradi uskladitve zakona z Odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-1-7/20/7 z dne 4. junija 2020 (Uradni list RS, št. 93/20) in zaradi predlogov Državne volilne komisije (DVK) z začetka leta 2019. Predlagane spremembe močno pripomorejo k varstvu javnega interesa oziroma uresničitvi ustavnopravnih vrednot pri izvedbi lokalnih volitev. Te so: pošten volilni postopek, verodostojnost volilnega izida in zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev.

Primarni interes države je zagotavljanje ustreznega števila javnih zavodov, ki bodo izvajali dolgotrajno oskrbo. Javno službo v dolgotrajni oskrbi lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom. Koncesionarji pomembno dopolnjujejo dolgotrajno oskrbo v javni mreži povsod tam, kjer kapacitete javnih zavodov ne zadoščajo za kritje potreb upravičencev.

Narok je časovno, krajevno in vsebinsko opredeljen sestanek (srečanje) upravnega organa z udeleženci postopka, na katerem se opravljajo procesna dejanja. Za narok je torej poleg časa značilen še kraj in skupno delovanje organa in strank.  Z vidika časa je narok natančno določena časovna točka, ki jo zaradi oprave določenega dejanja ali za nastanek pravne posledice na podlagi zakonske obveznosti ali po lastni presoji določi upravni organ. V vsakdanji govorici je bolj kot pojem narok uporaben nemški pojem termin, ki se ne uporablja samo za uradna, ampak tudi za vsakdanja opravila, na primer termin pri zdravniku, frizerju, fizioterapevtu. Namen narokov je enak kot namen rokov – koncentracija postopka.

Digitalizacija je prava »modna muha«, ki jo pospešujejo nove tehnološke rešitve, vse hitrejši internet in dostopnejši načini shranjevanja podatkov. Njen namen ni zgolj prehod na digitalni način poslovanja, temveč celovita prenova (izboljšava) poslovnih procesov in uvedba novih poslovnih modelov. Skrb za okolje pa ni nič manj »popularna«. Če želimo ohraniti »zeleno« domovino, bomo v določeni meri morali spremeniti način življenja in poslovanja. 

Zakon po novem zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja in prijavo začetka gradnje za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot en meter. S tem želi zakonodajalec omogočiti sodelovanje stranskih udeležencev v postopkih, saj bi lahko rušitev vplivala na pravice in pravne koristi lastnikov sosednjih objektov.

V sedanji ureditvi nismo imeli poenotenih meril za ugotavljanje potreb oziroma sposobnosti samooskrbe ter enotnih postopkov za ugotavljanje upravičenosti do posameznih pravic s področja dolgotrajne oskrbe. Raven pomoči, ki jo prejema posameznik, pogosto ni bila usklajena z njegovimi dejanskimi potrebami in pričakovanji. Zato lahko povsem utemeljeno povzamemo, da je bila dolgotrajna oskrba do sedaj tako z vidika organiziranosti kot tudi z vidika financiranja razdrobljena, nepregledna in generira neenakosti med upravičenci.

Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (»ZEKom-2«) je predlagatelj poimenoval kot sistemski zakon, katerega primarni cilj je implementirati določbe Direktive EU 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (»Direktiva 2018/1972«) v slovenski pravni red. 

Poleg volitev v občinski svet so za oblikovanje organov občine najpomembnejše volitve župana. Temeljna načela o volitvah župana so določena že v Zakonu o lokalni samoupravi, ki določa, da župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah. Iz te zakonske določbe torej izhaja, da je župan neposredno izvoljen in da se župan voli na tajnih volitvah.

Nova ureditev dodeljevanja koncesij

Predlog Zakona o spremembah Zakona o igrah na srečo (»novela ZIS«) na novo ureja področje podelitev koncesij za prirejanje iger na srečo. Predlagani 10. člen novele ZIS posega v trenutno veljavni 36. člen Zakona o igrah na srečo (»ZIS«), na podlagi katerega bi po novem Ministrstvo za finance najmanj trikrat letno objavilo javni razpis. 

Predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (»ZPPDFT-2«) obsega vrsto novosti in dopolnitev glede na trenutno veljavni Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (»ZPPDFT-1«), ki jih predlagatelj utemeljuje predvsem kot uskladitev domače zakonodaje s pravom EU oziroma implementacijo določb nekaterih direktiv EU.

Uvodna poglavja iz prispevka prof. dr. Igorja Kaučiča, objavljenega v jubilejni izdaji Ustave Republike Slovenije

V naravi ustave kot temeljnega in hkrati najvišjega pravnega akta je, da mora biti bistveno stabilnejša in trajnejša kot zakoni in drugi pravni akti, zato si ustavodajalec prizadeva čim bolj zavarovati njene norme pred prepogostim spreminjanjem (zlasti zaradi kratkotrajnih in parcialnih političnih interesov). Ta težnja je navadno vgrajena tudi v ustavo in določa zahtevnejši postopek za njeno spreminjanje.

Uskladitev ZST-1 z relevantno odločbo Ustavnega sodišča

Ustavno sodišče je z odločbo št U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018 ugotovilo, da so bile določbe prej veljavnega tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z Ustavo RS.

Povezovanje carinskih in trošarinskih postopkov

Trenutna ureditev ne predvideva uskladitev informacijskih sistemov na področju trošarinskega in carinskega režima, kar pomeni, da mora izvoznik imeti dodatno potrdilo, ki dokazuje izvoz konkretnih trošarinskih izdelkov, zaradi česar imajo predvsem organi držav članic dodatne upravne stroške, kar pa ima po besedah predlagatelja za posledico predvsem več možnosti za nastanek davčnih utaj.

Vlada Republike Slovenije je 6. 5. 2021 v zakonodajni postopek vložila Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, s katerim želi Vlada RS doseči administrativno razbremenitev ter razbremenitev dela z namenom pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji covid-19. Končna cilja, ki ju zasleduje zakon, pa sta po besedah vlade ohranitev gospodarske aktivnosti in dvig produktivnosti. Državni zbor RS predloga še vedno ni obravnaval.

Poseg v pravico do spoštovanja doma in sodno varstvo

Osrednja novost predloga Gradbenega zakona (v nadaljevanju: »GZ-1«), ki ga je Vlada RS dne 21. 6. 2021 vložila v zakonodajni postopek, je predvsem posledica odločbe Ustavnega sodišča RS,¹ v kateri ugotavlja protiustavnost določb členov 152 in 156a takrat veljavnega Zakona o graditvi objektov. Omenjeno protiustavno ureditev je zakonodajalec nato vključil v danes še veljavni Gradbeni zakon, kar pomeni, da je trenutna ureditev v neskladju z Ustavo RS.

Enotna definicija dolgotrajne oskrbe

Odprava administrativnih ovir v postopkih naročil male vrednosti

Spremembe in dopolnitve Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) imajo dva cilja: poenostaviti postopek in odpraviti administrativne ovire za javno naročanje pri naročilih male vrednosti. Z omenjenimi spremembami, ki bodo stopile v veljavo z začetkom prihodnjega leta, naj bi bila ureditev prožnejša in posledično ustreznejša za uresničevanje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Eden od vsebinskih sklopov Direktive 2017/828/EU se nanaša na posle s povezanimi strankami (angl. Related Party Transactions), ki so med ključnimi problemi korporativnega upravljanja. Z njimi sta povezani nevarnost preusmerjanja premoženjskih vrednosti družbe v premoženje vplivnih delničarjev in članov organov (angl. tunneling) ter s tem nevarnost oškodovanja družbe in predvsem njenih manjšinskih delničarjev. Z direktivo predvidena zaščitna mehanizma sta predhodna odobritev posla in javna objava podatkov o poslu ob njegovi sklenitvi. Države članice ju morajo implementirati v svoje nacionalne zakonodaje vsaj za transakcije s povezanimi strankami, v katere vstopajo družbe z delnicami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.

Uvedba kompleksne krize na področju migracij

Ena od glavnih sprememb, ki jo predvideva Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (v nadaljevanju: novela ZTuj-2), je uvedba instituta kompleksna kriza na področju migracij, ki izhaja iz določb novega 10.a člena. Nastanek kompleksne krize na področju migracij naj bi bil tako povezan s situacijo, ko bi na enem ali več območjih Republike Slovenijo vstopilo večje število nezakonitih migrantov, ki bi izrazili namero o zaprosilu za mednarodno zaščito.

V zakonodajnem postopku Državnega zbora RS se trenutno nahaja nov predlog Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (v nadaljevanju: Zakon), s katerim želi predlagatelj, tj. Vlada RS, ob upoštevanju mednarodnopravnih standardov in konvencij doseči celovito in sistemsko ureditev obravnavanja mladoletnih oškodovancev.

Horizontalno sodelovanje, imenovano tudi »pravo medobčinsko sodelovanje«, predpostavlja udeležbo medsebojno lastniško nepovezanih subjektov javnega prava. Oblikovanje te doktrine je Sodišče EU zastavilo v zadevi C480/06, ki se je nanašala na odlagališče odpadkov v mestu Hamburg.¹ Horizontalno sodelovanje je bilo prvič kodificirano v svežnju direktiv EU o javnem naročanju in o koncesijah iz leta 2014, gre pa za pogodbe med subjekti v javni lasti, ki niso lastniško povezani. Pri tem je bila dosedanja sodna praksa Sodišča EU o tem vprašanju z Direktivo 2014/23/EU integrirana v sekundarno zakonodajo EU v četrtem odstavku 17. člena, na njeni podlagi pa v naše nacionalno pravo v šestem odstavku 13. člena ZNKP.

Nekateri delodajalci delavcem ne izdajo obvestila o odmeri letnega dopusta niti do zakonsko določenega 31. marca niti kasneje. V teh primerih delavci ne vedo, koliko dni letnega dopusta jim pripada v tekočem koledarskem letu.

Vlada je 23. 12. 2020 obravnavala predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa. Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) namreč določa prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju zakona izrekajo pristojni organi. Pregled predlaganih sprememb sledi v nadaljevanju.

V zakonodajnem postopku je trenutno nov predlog Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: »PKP6«) oziroma t. i. šesti protikoronski paket, ki določa začasne ukrepe za omilitev posledic vpliva drugega vala epidemije na področju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.

Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva

Upravičenci do nadomestila plače po ZZUOOP so:

– delavec, ki mu je bila odrejena karantena,
– eden od staršev ali oseba, ki neguje otroka, ki zaradi višje sile (varstvo otroka) ne more opravljati dela (velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca).

Evropsko javno tožilstvo in Uredba EPPO

Predlog zakona (v nadaljnjem besedilu: ZKP-O) vsebuje šest členov, ki so povezani z začetkom delovanja Evropskega javnega tožilstva (v nadaljnjem besedilu: EJT). V prvi vrsti so to prilagoditve kazenskega postopka zahtevam Uredbe 2017/1939/EU (v nadaljnjem besedilu: Uredba EPPO). Izhodišče predlagane ureditve je, da se ohranijo položaj in pravice obdolženca, kot jih ima v veljavni ureditvi, sodna preiskava pa se ne opravi. Preiskovalni sodnik ne bo več odločal o uvedbi (sodne) preiskave in njenem zaključku, ohranja pa se njegova garantna funkcija (sodne odredbe), prav tako bo še naprej vodil posamezna preiskovalna dejanja, kjer pa se predvideva aktivnejša vloga EJT.

Eden od poglavitnih ciljev novele je bil dopolniti ureditev etažne lastnine z novim institutom tako imenovanih povezanih nepremičnin. S tem zakonodajalec sledi potrebam poslovne in življenjske prakse, ki je doslej poskušala oblikovati novejša pravna razmerja med nepremičninami s pomočjo drugih, za to manj primernih institutov stvarnega prava. Nova ureditev se začne uporabljati 1. julija 2021.

Vlada Republike Slovenije je na svoji 23. redni seji dne 28. junija 2020 sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ZIUPDV) oz. širše znan pod imenom četrti protikorona paket (ali skrajšano PKP4), ki ga bo Državni zbor RS obravnaval v četrtek na 19. redni seji, po nujnem zakonodajnem postopku. Vlada je v ZIUPDV vključila ukrepe za pripravo na drugi val COVID-19, ki se dotikajo področij (1) nadomestila plače v primeru čakanja na delo, (2) nadomestila plače v primeru odrejene karantene delavcu, (3) institucionalnega varstva in (4) mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 ter osebami, ki jim je bila odrejena karantena.

Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP) je v pravni red Republike Slovenije prenesel pravila Direktive 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb (Direktiva 2014/23/EU).  Za razliko od področja oddaje javnih naročil koncesije vse do sprejema Direktive 2014/23/ES niso bile predmet celovitega urejanja na ravni EU.

Državni svet RS je konec februarja 2020 v zakonodajni postopek vložil Predlog Zakona o spremembah Zakona o javnem naročanju, s katerim želi izboljšati učinkovitost sistema pojasnjevanja in popravkov ponudb ter deloma spremeniti sistem sankcioniranja v postopkih javnega naročanja. Vlada RS pa je na zadnji dopisni seji omenjenemu predlogu odrekla podporo.

Imetnik znamke ima obveznost, da znamko uporablja za označevanje blaga in storitev, za katere je znamka registrirana. Neuporaba znamke v časovnem obdobju petih let od dneva registracije oziroma od dneva zadnje uporabe brez upravičenega razloga je razlog za njeno razveljavitev in s tem prenehanje.

Vlada Republike Slovenije je na 13. redni seji dne 21. 4. 2020 sprejela besedili predlogov (1) Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) ter (2) Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ZDLGPE), ki predstavljata drugi večji paket ukrepov za boj proti ekonomskim in socialnim posledicam epidemije. Oba predloga sta bila v Državni zbor RS vložena po nujnem zakonodajnem postopku.

Krizni dodatek in oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Ukrep, ki bo po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) pripomogel k ohranitvi delovanja podjetij in zaposlitev v času epidemije koronavirusa, je oprostitev delodajalca plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki kljub epidemiji delajo. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju: ZIUZEOP) določa, da ta ukrep velja za prispevke v obdobju mesecev april in maj 2020.

Vladni govornik je v soboto, 4. aprila 2020, napovedal, da bodo novoustanovljene vladne delovne skupine svoje predloge ukrepov drugega protikorona paketa oblikovale do četrtka, 9. aprila 2020. Drugi sveženj ukrepov naj bi se po besedah vladnega govornika predvsem osredotočal na popravke in dopolnitve prvega paketa ter zagotovitev likvidnosti slovenskega gospodarstva.

V Uradnem listu RS, št. 36/20 z dne 28. 3. 2020, je bil med drugim objavljen Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19; ZZUSUDJZ). Ta zakon v določbah 6. do 9. člena za čas trajanja veljave od 29. marca 2020 do prenehanja trajanja posebnih ukrepov oziroma najdlje do 1. julija 2020 nadomešča nekatera določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nasl.).

O ciljih interventnega zakona

Bivša vlada pod vodstvom Marjana Šarca je na svoji zadnji seji sprejela predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače (v nadaljevanju: interventni  zakon), ki zasleduje vsaj dva cilja. Prvi je ohranitev najmanj polovico zaposlenih v podjetjih, ki bodo zaradi posledic epidemije soočeni z zmanjšanim obsegom poslovanja. Drugi cilj pa je ublažiti negativne učinke, ki bodo nastali v primeru, ko bo delavcu odrejena karantena, delo na domu pa zanj ne bo mogoče.

Tehnološki napredek prinaša spremembe za vse nas. Plačevanje postaja vedno bolj spletno in mobilno, novostim in z njimi povezanim poslovnim priložnostim pa se je v Evropski uniji pridružila uvedba prenovljene Direktive o plačilnih storitvah, s katero naj bi se začelo obdobje znižanih tarif storitev, boljše zaščite kupcev in zakonskih pogojev za uvedbo digitalnih sprememb.

Zadnji dan januarja je Velika Britanija le izpeljala dolgo napovedani brexit. Za področje varstva osebnih podatkov je seveda zato glavno vprašanje, kako ravnati z osebnimi podatki ob prenosu v Veliko Britanijo.

Fizična dostava le izjemoma

Državni zbor RS je oktobra 2019 izglasoval novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero je vladajoča koalicija želela ukiniti dodatek za delovno aktivnost, uzakonjen leta 2011, torej v času krize. Dodatek za aktivnost upravičenci prejemajo kot del denarne socialne pomoč in ga Zakon o socialno varstvenih prejemkih omenja kot »dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali odraslega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo«.

V Državnem zboru RS so poslanci prejšnji teden potrdili proračuna za leti 2020 in 2021. Po besedah ministra za finance bomo priča najvišjemu proračunu do sedaj. Odhodki bodo v letu 2020 predvidoma znašali 10,358 milijarde evrov, prihodki pa 10,773 milijarde evrov. Leto pozneje pa lahko pričakujemo še višje številke – odhodki bodo znašali 10,455 milijarde evrov, medtem ko znesek pričakovanih prihodkov znaša 11,111 milijarde evrov. A kljub tako visokim številkam je bilo spornih kar nekaj vprašanj – med drugimi tudi takšno, ki bi lahko zamajalo stolček ministra za finance.

Med vidnejšimi spremembami določb o preiskovalnih dejanjih so tudi spremembe in dopolnitve ureditve hišne in osebne preiskave. Zakonodajalec je, med drugim, z novelo ZKP-N sledil načelnemu pravnemu mnenju občne seje Vrhovnega sodišča RS iz aprila 2012; hišno in osebno preiskavo bo preiskovalni sodnik tudi na podlagi novele odrejal na predlog upravičenega (torej ne le državnega) tožilca. 

Zadnji predlog Zakona o spremembah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C) predvideva nekaj sklopov sprememb, s katerimi želi predlagatelj (Vlada RS) doseči  povečanje (1) neodvisnosti in strokovnosti organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, povečanje (2) učinkovitosti pravnega varstva primeru večjih projektov ter (3) ureditev sodnega varstva zoper odločitve DKOM.

Informacijska pooblaščenka je večjim spletnim trgovcem poslala dopis, s katerim jih poziva, da do konca leta svoje poslovanje uskladijo z določili GDPR.

V Državnem zboru RS so pred dobrim tednom dni sprejeli sveženj davčnih sprememb, ki naj bi po besedah Vlade RS na eni strani razbremenil lestvico za odmero dohodnine ter na drugi strani zvišal obdavčitev kapitala in razbremenil dohodke iz dela. Vlada si celo upa trditi, da bodo spremembe imele za posledico večjo konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja, kar pa naj bi vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Republike Slovenije.

Koliko časa hraniti osebne podatke? Kako zavarovati dokumentacijo in e-arhive, da bodo ti ustrezali zahtevam GDPR? Kakšne so posledice, če osebne podatke izgubimo? To je le nekaj vprašanj, ki se vsak dan porajajo vsaki organizaciji.

Upravni postopki predstavljajo v sodobni družbi formalni okvir razreševanja javnopravnih razmerij, tj. razmerij, ki se vzpostavljajo med oblastjo in posameznimi osebami, ko gre za uveljavljanje njihovih pravic, obveznosti in pravnih koristi v soočenju z javnim interesom in pravnim položajem tretjih oseb.

V gradbeni praksi se konzorcijske pogodbe na izvajalski strani sklepajo zelo pogosto, saj vse večje gradbene projekte navadno prevzame v izvajanje več izvajalcev. V praksi pa je tudi opaziti, da se, čeprav je teh pogodb skoraj toliko kot gradbenih pogodb, njihovi vsebini posveča bistveno manj pozornosti oziroma skoraj nobene. Navadno se sklepajo po nekih vzorcih in je njihova vsebina zelo pomanjkljiva. Do težav pride, ko naročnik uveljavlja jamčevalne oziroma garancijske zahtevke, pogodbeno kazen ali odškodninske zahtevke, in še posebej, kadar naročnik unovči finančno zavarovanje, ki ga je zagotovil eden od konzorcijskih partnerjev.

Založniški program in izobraževalna dejavnost Uradnega lista Republike Slovenije sta se v zadnjih dveh letih razširila na novo področje prava, na medicinsko pravo. Medicinsko pravo kot posebna veja prava vključuje tako civilno, kazensko, ustavno in upravno pravo. Ureja medicinsko dejavnost, odnose in status oseb, ki to dejavnost izvajajo, ter njihova razmerja z uporabniki njihovih storitev. 

Sodišče EU je pred kratkim v eni od svojih sodb ugotovilo, da je lastnik spletne strani že zgolj s tem, da je namestil in omogočil vtičnik Facebook za všečkanje, postal skupni upravljavec skupaj s Facebook-om. To v zelo zanimivo situacijo postavlja vse lastnike spletnih strani, ki imajo na svoji strani omogočen Facebook-ov vtičnik, posledično pa odločitev velja tudi za vse druge oblike posredovanja osebnih podatkov (denimo IP naslov) tretjim osebam. Kot je možno sklepati iz sodbe, je za takšno obdelavo treba dobiti osebno privolitev obiskovalca spletnih strani.

V Sloveniji javno-zasebna partnerstva ureja Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, sprejet pred več kot desetletjem, v letu 2006. V letošnjem letu je bil sprejet tudi Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah, ki je začel veljati v februarju 2019 in s katerim je Slovenija prenesla v nacionalni pravni red Direktivo o podeljevanju koncesijskih pogodb 2014/23/EU iz leta 2014. Normativni okvir je torej vzpostavljen, vendar (pre)redko uporabljen, tudi slabo poznan.

Delo projektantov je s sprejemom nove gradbene zakonodaje 1. junija 2018 doživelo številne spremembe. Med prvimi so morali uporabiti določbe novega gradbenega trojčka, povečale so se njihove obveznosti, kljub temu pa pričakujejo, da se bodo tveganja, ki so bila sedaj popolnoma na strani naročnika in projektanta, zmanjšala in prerazporedila na vse deležnike, vključno z državo in občinami. Preverite ali so sedaj gradbeni postopki res krajši in enostavnejši.

Ste vedeli, da ima letošnji namlajši kandidat za župana 24 let, za člana občinskega sveta pa 18? Absolutno najstarejši kandidat je star kar 94 let, za mesto županje pa se poteguje 14,5 % žensk. Kandidatov je letos nekaj manj kot pred 4 leti, politika pa še vedno bolj zanima starejše kot mlajše. Preverite tudi zakaj postajamo zrela demokracija in katere novosti je prinesel lani dopolnjeni Zakon o lokalnih volitvah (ZLV-J).

Slovenija je 24. oktobra 2017 po štirih letih priprave dobila tri predpise, ki urejajo prostor in graditev objektov: Zakon o urejanju prostora, Gradbeni in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Osrednji zakon tega zakonodajnega trojčka je Zakon o urejanju prostora, ki je v Sloveniji vzpostavil moderen sistem urejanja prostora in odgovoril na izzive kakovostne arhitekture, podobe naselij in krajine, legalnosti gradenj in podobno, poleg varovanja javnega interesa, pa bo omogočil tudi varno in stabilno investicijsko okolje.

Izvajalci in vodje gradbenih del so se letos srečali z novim gradbenim trojčkom, ki je začel veljati 1. junija. Predhodno začeti projekti se lahko z izdanim uporabnim dovoljenjem in tehničnim pregledom zaključijo po stari zakonodaji, medtem ko bo za novejše potrebno upoštevati novo gradbeno zakonodajo in pogoje za opravljanje dejavnosti gradbeništva. Kako se pripraviti na prehod?

V antični dobi, ki ni poznala zemljiških knjig, se je publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavljala s sklepanjem posebej formalnih pravnih poslov, ki so jim prisostvovale bodisi priče bodisi predstavniki javne oblasti. Tako sta se v rimskem pravu uveljavila predvsem mancipatio in in iure cessio. Pravni posli so se sicer sklepali ustno, vendar so bili strogo formalni. Pri mancipaciji se je pravni posel sklepal ustno pred petimi pričami, ki so bile poklicane, da prisostvujejo sklepanju posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Odsvojitelj je pred pričami izgovoril določene formule, s katerimi je potrdil, da je nepremičnina njegova in da se lahko od njega odkupi.

V Zakonu o zaščiti prič je zapisano, da mora oseba v primeru izvajanja nujnih zaščitnih ukrepov po izteku z zakonom določenega roka ponovno uporabljati svojo izvirno identiteto ter izvirne dokumente, prirejene dokumente pa nemudoma vrniti. Dopolnitev 25. člena omogoča, da se zaščitena oseba sama odloči, katero identiteto bo uporabljala po zaključku programa in torej lahko obdrži in še naprej uporablja spremenjeno identiteto. Odločitev osebe mora biti izražena v pisni obliki, uporaba izvirne identitete pa ne vpliva na pravice in obveznosti iz zakonske zveze in družinskih razmerij, ki so nastale v času izvajanja programa zaščite.

Leta 2009 je bila na Inštitutu za ekonomska raziskovanja opravljena raziskava o minimalnih življenjskih stroških, po kateri se višina denarne socialne pomoči določi tako, da se od višine, ki zadošča za preživetje – od minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, odšteje dohodek samske osebe oziroma družine. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je skladno z veljavnim drugim odstavkom 8. člena ZSVarPre na podlagi primerljive metodologije dolžno najmanj vsakih pet let ugotoviti višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika med višino veljavnega osnovnega zneska minimalnega dohodka in višino na novo ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov presega 20 %, določi novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka. To je storilo tudi v letošnjem letu. Osnovni znesek minimalnega dohodka se (pri prvi odrasli osebi) poveča za 33,73 EUR in tako znaša 331,26 EUR. Minimalni dohodek mora izpolnjevati dve zahtevi: pokrivati mora osnovne potrebe in ne sme zmanjšati motivacije za delo.

Med prednostnimi cilji sprejetega predloga zakona je uskladitev z evropsko direktivo. S tem namenom so bile med pojmi na novo sprejete natančnejše opredelitve turističnega paketa, paketnega potovanja in povezovalnega potovalnega aranžmaja. Slednji se od paketnega potovanja razlikuje, o njem pa lahko govorimo, kadar sta izbrani vsaj dve različni vrsti potovalnih storitev za namene istega potovanja, pri čemer pa morata biti izpolnjena dva kriterija.

Prvi kriterij je enkraten obisk ali stik s prodajno točko, v okviru katerega potrošnik ločeno izbere in plača posamezne potovalne storitve. Ključna razlika s turističnim paketom je v tem, da se potrošnik pri povezanem potovalnem aranžmaju zaveže k plačilu za posamezno potovalno storitev takoj, ko to storitev izbere, in šele nato izbere naslednjo potovalno storitev. Pri turističnem paketu pa se potrošnik k plačilu zaveže šele potem, ko je izbral vse storitve.

Drugi kriterij pa je tako imenovano usmerjeno omogočanje nakupa. Tako govorimo o povezanem potovalnem aranžmaju, če prvo podjetje usmerjeno omogoča nakup vsaj ene dodatne potovalne storitve drugega podjetja in če je najpozneje 24 ur po potrditvi rezervacije prve potovalne storitve z drugim podjetjem sklenjena pogodba o drugi potovalni storitvi. Eden od takih primerov je tudi situacija, ko ima letalski prevoznik na svoji spletni strani objavljeno spletno povezavo do določenega hotela.

Sodba Vrhovnega sodišča III Ips 38/2017, 13. 3. 2018

Prodajalec je prodal kupcu solastniški delež na več nepremičninah in mu izdal zemljiškoknjižno dovoljenje, na podlagi katerega je kupec vložil predlog za vknjižbo pridobitve solastninske pravice v zemljiško knjigo. Vknjižba se zaradi nerešenih predhodnih plomb še ni mogla izvršiti, ko se je proti prodajalcu začel postopek osebnega stečaja.

Prodajalec je preko stečajnega upravitelja zoper kupca vložil izpodbojno tožbo, s katero je uveljavljal zahtevek v obliki izbrisne tožbe v skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je vknjižba (so)lastninske pravice v korist kupca neveljavna, in dovolilo ponovno vknjižbo (so)lastninske pravice na prodajalca. Sodišče druge stopnje je zavrnilo kupčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodni izvedenci, cenilci in tolmači so tisti del sodnega sistema, ki s (specifičnim) strokovnim znanjem in podajo izvida, mnenja ali cenitve v posameznem postopku pripomore k ugotovitvi ali razjasnitvi kakšnega dejstva. Njihov status je do sedaj urejal Zakon o sodiščih, novi zakon pa naj bi zagotovil boljše preverjanje ohranjanja njihove strokovne usposobljenosti in sistemsko uredil smernice, ki jim morajo slediti pri njihovem delu.

Ne, to ni prvoaprilska šala; razen v izjemnih primerih bodo naročniki morali po 1. aprilu 2018 zagotoviti elektronski prejem ponudb v javnih naročilih.

Predlagani zakon predvideva centraliziran nadzor nad sklepanjem pravnih poslov, povezanih z nepremičninami v lasti države in v upravljanju oseb javnega prava, in sicer tako, da so javni zavod, javni gospodarski zavod, javna agencija, javni sklad, ki so upravljavci nepremičninskega premoženja države, pred sklenitvijo pravnega posla ravnanja s stvarnim premoženjem, katerega pogodbena vrednost presega 10.000 evrov, dolžni pridobiti predhodno pisno soglasje organa, pristojnega za področje, na katerem delujejo. Centraliziran nadzorni mehanizem je na novo uveden tudi na ravni samoupravnih lokalnih skupnosti – pri pravnih poslih, katerih izhodiščna pogodbena vrednost presega 500.000 evrov, je organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti za pravne posle, dolžan pred javno objavo izvedbe postopka ravnanja pridobiti predhodno pisno soglasje sveta samoupravne lokalne skupnosti k osnutku besedila pravnega posla.

Glavna sprememba, ki jo prinaša predlog zakona, je razrešitev dejavnosti, ki se štejejo za plačilne storitve, torej tistih aktivnosti, ki med drugim omogočajo polog ali dvig gotovine na plačilni račun, upravljanje z njim ali izvrševanje plačilnih transakcij. Med plačilne storitve sta dodatno vključeni dve novi obliki: odreditev plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih.

Za plačilne institucije, ki bodo opravljale te storitve, bodo veljala posebna pravila: če bodo opravljale izključno le ti storitvi, bodo zanje veljali manj zahtevni pogoji. To pomeni, da bodo kot pogoj za registracijo morale skleniti zavarovanje odgovornosti do ponudnikov plačilnih storitev ter zavarovanje poklicne odgovornosti.

Zakon o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07), ki je uredil posamezna vprašanja vojaške službe za poklicne pripadnike Slovenske vojske, je bil sprejet leta 2007. Ker so se pri izvajanju zakona pojavile nekatere težave, so ta področja v Predlogu zakona o službi v Slovenski vojski podrobneje razdelana.

V predlogu je zapisano, da je Slovenska vojska sicer del javnega sektorja, vendar pa je ob urejanju posameznih delavnopravnih vprašanj in plač njenih pripadnikov nujno treba upoštevati tudi posebne zahteve poklicnega opravljanja vojaške službe v državi ali zunaj nje. Vojaško službo je treba opravljati častno, strokovno, zakonito, ob spoštovanju vojaške discipline, enostarešinstva in obveznega izvrševanja ukazov. Predlog opredeljuje postopke posredovanja prošenj, predlogov, zahtev, ugovorov in pritožb ter pridobivanja odgovorov nanje – pripadnik jih posreduje nadrejenemu; če z odgovorom ni zadovoljen, pa se lahko obrne na višjega nadrejenega, katerega odločitev je končna.

Predlog zakona temelji na pozivu občinam, da intenzivneje pristopijo k reševanju problematike kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo preko zasebnih zemljišč, in poskrbijo za ureditev lastninskih razmerij ali izvzamejo zemljišča iz kategorizacije občinskih cest.

Predlog zakona določa tudi t. i. domnevo priposestvovanja, in sicer se domneva, da je nepremičnina pod cestnim telesom javne ceste v javni lasti, če je na njej več kot 20 let zgrajena javna cesta. Na tovrstni nepremičnini se vpiše lastninska pravica v korist Republike Slovenije oziroma občine, na kateri leži nepremičnina.

Slovenski pravni red je stransko kazen izgona tujca iz države že poznal, odpravljena pa je bila s KZ-1 z idejo, naj bi jo nadomestila pravna posledica obsodbe »izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji« (79. člen KZ-1 pred novelo KZ-1E).

Predlog loči med programi, ki so javno veljavni, in tistimi, ki so pridobili javno veljavnost. Javno veljavni programi so tisti, ki jih sprejme minister, pravico do njihovega izvajanja pa imajo le javni zavodi in na podlagi koncesije zasebni zavodi, medtem ko zasebne šole izvajajo programe, ki so pridobili javno veljavnost. Pri tem pa je v dopolnjenem 9. členu določeno, da se vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami lahko izvajata le po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja.

Množično vrednotenje nepremičnin temelji na enakih načinih ocenjevanja tržne vrednosti nepremičnin kot posamično ocenjevanje. Ima pa kljub temu nekaj specifičnih značilnosti, ki olajšajo vrednotenje. Izvaja se z računalniškimi metodami, za svoje delovanje pa potrebuje evidence s podatki o nepremičninah. Čeprav vrednosti sicer ocenjuje manj natančno kot posamično ocenjevanje, pa je še vedno v skladu z merili kakovosti ocene, ki zagotavljajo, da so ocenjene vrednosti objektivne in primerljive. Rezultat tovrstnega množičnega vrednotenja se imenuje posplošena vrednost.

Veljavni Zakon o trgovini v 8. členu določa, da trgovec sam določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo. Pri tem mora upoštevati potrebe potrošnikov, število zaposlenih delavcev v prodajalni ter njihove obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. Čeprav so z veljavno zakonodajo s področja delovnih razmerij zagotovljeni minimalni tehnični standardi, pa je zaradi dela ob nedeljah in praznikih številnim zaposlenim v trgovski dejavnosti kratena pravica do kakovostnega družinskega življenja. Iz te ugotovitve izhaja tudi glavno vodilo predlagateljev zakona, saj naj bi nedeljsko delo neposredno negativno vplivalo na osnovne funkcije, ki jih otrokom zagotavlja družina.

Delovanje sistema financiranja občin je bilo v času javnofinančne krize še posebej pod drobnogledom. Za doseganje fiskalne stabilnosti v državi je treba prilagoditi tudi sredstva za občine in zmanjšati predvsem stroške za izvajanje zakonskih nalog občin. Analize kažejo, da je treba izboljšati zdajšnji model izračuna povprečnine in pri tem upoštevati podatke o dejanskih oziroma standardiziranih stroških, kadar je to mogoče. Iz osnove za izračun povprečnine je po predlogu treba izvzeti sredstva sofinanciranja posameznih občinskih nalog iz državnega proračuna in s strani uporabnikov javnih storitev, namenjenih za financiranje teh nalog. Predlog tako v tretjem odstavku 6. člena predvideva, da so vir financiranja občin prihodki od 54 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se izračuna skupna primerna poraba občin.

Sistem davčnega potrjevanja računov je v Republiki Slovenji urejen z Zakonom o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Z njim se zagotavlja sledljivost podatkov o izdanih računih pri gostinskem poslovanju. Po veljavni zakonodaji morajo davčni zavezanci, ki sprejemajo plačila v gotovini, izdajati račune in jih v skladu z zakonom tudi potrditi pri davčnem organu. To lahko storijo tudi z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, ki omogoča elektronsko podpisovanje in pošiljanje podatkov davčnim organom. Zavezanci se lahko odločijo tudi za uporabo vezane knjige računov – način izdaje morajo določiti v internem aktu in s svojo odločitvijo seznaniti tudi davčne organe.

Temeljna cilja zakona sta zmanjševati investicijsko tveganje in doseči večjo pravno varnost investicijske namere, kar se po predlogu zakona uresničuje z zagotavljanjem pravne podlage za obveščanje investitorja še pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, z uzakonitvijo predodločbe ter zavezujočih odločitev in pogojev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in s sorazmernim omejevanjem možnosti uveljavljanja pravnih sredstev zoper gradbeno dovoljenje.

Pravna ureditev države je množica pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v družbi. Pravila so dolžni spoštovati tako vsi državljani kot tudi pravne osebe. Da pravilo začne veljati, ga mora država objaviti v uradnem glasilu.

Prvo uradno glasilo so natisnili leta 1631 v Franciji. Za območje Slovenije je izhajalo uradno glasilo že v času Ilirskih provinc. Franc Jožef I. je izdal obči državljanski zakonik za avstrijsko cesarstvo, ki je izšel tudi v slovenskem jeziku. Novembra 1918 je v Ljubljani izšel Uradni list Narodne vlade SHS, ki se je pozneje preimenoval v Uradni list Narodne vlade Deželne vlade za Slovenijo.

Cilj predlaganega zakona je zagotoviti učinkovito pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja. Predlog zakona predlaga informatizacijo postopka pravnega varstva z vzpostavitvijo portala eRevizija za izmenjavo informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, izbranim ponudnikom in Državno revizijsko komisijo ter drugimi sodelujočimi v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku. Prehod na elektronsko poslovanje zagotavlja ob gospodarnosti in učinkovitosti javnega naročanja tudi zmanjšanje bremen gospodarskih subjektov, ki sodelujejo pri javnem naročanju. Takšno poslovanje omogočata obstoječi portal javnih naročil in novi portal eRevizija, ki bo vzpostavljen na podlagi s tem zakonom noveliranega ZPVPJN.

Cilj predloga zakona je, da se v pravnem redu Republike Slovenije zagotovi možnost kolektivnega uveljavljanja denarnih in drugih kompenzacijskih zahtevkov v primeru nekaterih tipičnih množičnih oškodovanj. Vendar je nujno treba tudi upoštevati, da rezultat kolektivne odškodninske tožbe posamezniku ne gre nujno le v korist, temveč mu je lahko (če tožba ni uspešna) tudi v škodo, saj ga zavezuje učinek negativno pravnomočno razsojene stvari. S tem namenom je v Predlogu zakona o kolektivnih tožbah posamezniku zagotovljena tudi možnost svobodne odločitve, ali želi biti vključen v zavezujoč učinek sodbe, izdane po kolektivni odškodninski tožbi.

S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih se spreminja uveljavljanje pravice do znižanega plačila vrtca. Vključuje namreč rešitev, s katero subvencija pripada staršem z dnem vključitve otroka v vrtec, če jim pravica do znižanega plačila vrtca v skladu z novo določbo pristojnega CSD pripada najpozneje 60 dni po dnevu vključitve v vrtec. S tem se bo torej pravica do subvencije vrtca priznavala ves čas vključitve otroka v vrtec, četudi bodo starši vlogo oddali z enomesečno zamudo. Občina pa lahko izjemoma določi, da se staršem plačilo za vrtec še dodatno zniža.

Z upoštevanjem temeljnih načel javnega naročanja, torej načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, preglednosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti, predlog zakona prispeva k večjemu upoštevanju in izvajanju teh načel.

eRevizija

Namen vzpostavitve portala eRevizija je skrajšati roke pravdnih postopkov za (predvidoma) vsaj 15 dni. V primerih, ko naslovniki ne prevzamejo pošiljk na prvi dan vročitve, pa se lahko postopek skrajša za še več delovnih dni. Portal bo tako informacijsko podprta rešitev, preko katere bo potekala izmenjava vseh informacij in dokumentov, potrebnih za presojo kršitev glede oddaje javnega naročila v predrevizijskem, revizijskem in v sodnem postopku. Rešitev je smiselna tudi z vidika prehoda na celovito elektronsko javno naročanje (torej tudi e-oddajo ponudb) v letu 2018 v vseh državah članicah EU.

Novela ZPP-E posodoblja in usklajuje s terminologijo v drugih zakonih pravila o vlogah v elektronski obliki (ki jih je uvedla novela ZPP-C) ter ustvarja podlago, da se bo v prihodnje tudi v pravdnem postopku lahko razširilo elektronsko poslovanje po vzoru nekaterih drugih postopkov (105.b člen). Da bo portal e-sodstvo v večji meri uporaben v pravdnem postopku ter da bo mogoče vlagati elektronske vloge v informacijski sistem sodstva, pa bo treba počakati na podzakonske akte, ki jih mora izdati Ministrstvo za pravosodje. Mogoče bo predpisati tudi uporabo obrazcev za vlaganje (fizičnih in elektronskih) vlog. Posodobljeno je pravilo o prepisih listin, ki so priloga vlogam (107. člen). Prilagojena so tudi pravila o pravočasnosti elektronskih vlog (drugi in tretji odstavek 112. člena). Če se vloga pošlje po varni elektronski poti s posredovanjem izvajalca varnega elektronskega vročanja, ki pošiljatelju izda elektronsko podpisano in s kvalificiranim potrdilom overjeno elektronsko potrdilo o poslani vlogi (varen elektronski časovni žig), se šteje dan oddaje vloge pri izvajalcu varnega elektronskega vročanja za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Predlog zakona v svojem bistvu sledi naslednjim ciljem: zmanjševanje investicijskega tveganja in večja pravna varnost investicijske namere, integracija gradbenega in okoljskega dovoljevanja, povečanje učinkovitosti in odprava ozkih grl v postopku pridobivanja soglasij, dosledna izpeljava odgovornosti pri graditvi, ne nazadnje pa tudi cilju krepitve vloge občine v postopkih dodeljevanja. Ključna točka zakona je z uveljavitvijo sistemskih rešitev odpraviti razloge za pojav nedovoljenih gradenj.

Predlog širi definicijo objekta na večje število drugih gradbenih posegov, torej tudi na fizične, gradbene in podobne posege v zemeljske strukture, ki po ozki definiciji veljavnega zakona nimajo lastnosti objekta, na primer utrditve in ureditve zemljišč, nasipavanje in odkopavanje, postavljanje premičnih objektov z namenom stalne uporabe ipd. Olajšan naj bi bil tudi začetek gradnje: pred gradnjo torej ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov – potrebna bo samo še prijava začetka gradnje. Predlog združuje gradbeno in okoljsko dovoljevanje, kar naj bi posledično pomenilo en pristojen organ, eno dokumentacijo in enkratno pozivanje stranskih udeležencev ter tudi eno odločbo in enkratno možnost uveljavljanja pravnih sredstev.

V Državnem zboru je bil 22. junija 2017 sprejet Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVETl-1). Cilj zakona je omogočiti etažnim lastnikom v stavbah, zgrajenih pred 1. januarjem 2003, da na čim lažji in ekonomičen način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc z dejanskim stanjem. Zakon določa pravila dveh posebnih nepravdnih postopkov, tj. postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah in postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam, prav tako zgrajenih pred 1. januarjem 2003.

In katere so bistvene določilnice? V začetku beremo opredelitev, da skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov, udeležencev v postopku, z namenom zaščite varstva pravic zastopa upravnik. Če v postopku nastopata dve ali več skupnosti, ki imajo istega upravnika in so njihove koristi v navzkrižju, sodišče vsaki od njih postavi skrbnika za poseben primer. Prav tako se skrbnik dodeli v primeru smrti udeleženca ali če nasledniki niso znani.

Sporočilo Komisije o zdravju v svetu iz leta 2010 je pojem zdravja v svetu opredelilo kot prizadevanje za izboljšanje zdravja povsod v svetu, zato je nujno, da našemu največjemu bogastvu posvetimo tudi karseda veliko časa.

Ker so v veljavnem zakonu določeni pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti samo za izvajalce, ki imajo status zasebnega zdravstvenega delavca, predlog odpravlja pravno praznino na področju izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki so pravne osebe ali imajo status samostojnega podjetnika. Predlog torej uvaja enake pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti za vse izvajalce ne glede na statusno obliko. Prav tako pa ureja tudi postopek za pridobitev dovoljenja ter razloge in postopek za njegov morebitni odvzem. Nosilec zdravstvene dejavnosti torej mora imeti najmanj pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju, za katerega se izdaja dovoljenje, v istem obdobju zoper njega niso bile ugotovljene kršitve etičnega kodeksa, ni bil pravnomočno obsojen, primerna pa morata biti tudi prostor in oprema (izpolnjevati morata sanitarno-higienske in strokovno-tehnične zahteve). Če teh pogojev ne izpolnjuje, se mu dovoljenje odvzame. In za tiste brez dovoljenja? Kazen v višini od 400 do 40.000 evrov.

Poslanstvu, da je osnovna naloga SDH odgovorno, profesionalno in dejavno upravljanje državnih naložb, se zdi nujno dodati pojasnilo, da je njegova prednostna naloga predvsem prispevanje k preglednejšemu in učinkovitejšemu upravljanju državnega premoženja. V Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki bo obravnavan na julijski seji Državnega zbora, pa se njegovim primarnim nalogam dodajajo nova načela.

Register zavezancev za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: eRZIJZ),¹ ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence (v nadaljevanju: AJPES), je bil vzpostavljen v letu 2014 in predstavlja nabor subjektov ožjega in širšega javnega sektorja. Preko spleta je javno in brezplačno dostopen vsakomur, prav tako je prost za ponovno uporabo. Podrobnejši način objave, ki med drugim določa tudi obvezno navedbo pravne podlage za vpis v register, je določen s Pravilnikom o vzpostavitvi in vodenju Registra zavezancev za informacije javnega značaja. V eRZIJZ najdemo najpomembnejše podatke o subjektih, ki so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja.²

»Digitalna identiteta (»e-identity«) ponudnikom digitalnih storitev omogoča, da nas varno identificirajo, preden nam omogočijo dostop do digitalne vsebine. Temu postopku rečemo avtentikacija. Danes uporabljamo številne avtentikacijske metode (npr. uporabniško ime in geslo, enkratno geslo SMS, prstni odtis, digitalno potrdilo na pametni kartici ipd.), vendar se kot varne metode štejejo le tiste, ki uporabljajo vsaj dva med seboj neodvisna elementa:

• nekaj, kar ima samo uporabnik (npr. telefon ali pametna kartica),
• nekaj, kar ve samo uporabnik (npr. PIN-koda ali geslo),
• nekaj, kar unikatno identificira uporabnika (npr. prstni odtis ali očesna šarenica).

Po Predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki trenutno v obravnavi na 30. seji Državnega zbora, naj bi se uresničila dva cilja. Prvi je ureditev dvojnega statusa upokojencev tako, da bosta omogočeni hkratno prejemanje polne starostne pokojnine in opravljanje dejavnosti oziroma zavarovanje iz tega naslova za polni delovni čas. Vsak zavarovanec naj bi tako imel možnost nadaljevati svojo dejavnost (s. p.) ali jo na novo ustanoviti, ob tem pa prejemati polno starostno pokojnino, do katere je upravičen. Drugi cilj pa je urediti področje regresnih zahtevkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ob tem pa upoštevati načelo pravičnosti in načelo sorazmernosti.

Predlog zakona opredeljuje kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredi ukrep tajnega opazovanja, tj. za tista, za katera je v zakonu predpisana zaporna kazen petih let ali več, ter za prikrivanja, goljufije, napade na informacijski sistem, ponaredbe ali uničenja poslovnih listih, izdaje poslovne tajnosti, javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, prepovedano prehajanje meje ipd.

Vzpostavlja pa se tudi pravna podlaga za decentralizacijo kazenske evidence, ki bo omogočala, da upravne enote posredujejo podatke iz kazenske evidence. S tem se po eni strani razbremeni centralni organ za posredovanje podatkov posamezniku iz kazenske evidence, po drugi strani pa omogoča, da bodo posamezniki dobili podatke hitreje. Poenostavlja pa se tudi pridobitev potrdila o tem, da je (oziroma da ni) posameznik ali pravna oseba v kazenskem postopku.

Vozniki, ki vozijo več ur brez počitka, zaradi utrujenosti in neprespanosti na cesti predstavljajo nevarnost za njih same, za njihove potnike in tudi za ostale udeležence v cestnem prometu. Vgradnja tahografov v vsa vozila, ki se v cestnem prevozu uporabljajo za komercialni prevoz oseb in blaga, bi tako bistveno pripomogla k zaščiti pravic delavcev in zmanjšanju njihove obremenitve.

Cilja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu sta varna zaposlitev za vse voznike, ki opravljajo prevoze v cestnem prometu, in obvezna vgraditev tahografa v vsa vozila, ki se uporabljajo za prevoze v cestnem prometu.

Novela ZPP-E v ureditev pravdnega postopka prinaša pomembne novosti. Večja učinkovitost in uporaba modernih komunikacijskih sredstev se zagotavljata pri vročanju in posredovanju vlog. Uvajajo se določbe o pristojnosti v korist šibkejših strank, predvsem pa je pomembno, da ne bodo veljavni dogovori o pristojnosti, pogosto vsebovani v formularnih pogodbah s potrošniki (in določajo pristojnost v kraju podjetja). Novela poudarja načelo skrbnosti strank in njihovega (so)prispevanja k učinkovitosti in pospešitvi postopka ter h kakovosti sodnega varstva.

V Sloveniji je poklicno izobraževanje urejeno po dualnem sistemu, to pomeni, da v poklicnem izobraževanju šola sodeluje s podjetjem oziroma z delodajalcem. Ena od oblik tega sodelovanja bo po sprejetju Zakona o vajeništvu tudi vajeništvo, s katerim se bo zagotavljalo posredovanje znanja, spretnosti in poklicnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje poklica in za nadaljnje izobraževanje, spodbujala pa naj bi se tudi čim prejšnja usposobljenost za poklic in vključevanje gospodarstva v sistem izobraževanja. Vajeništvo povezuje izobraževanje v šoli in praktično usposabljanje na vajeniškem delovnem mestu ter zagotavlja ustrezno usposobljen kader gospodarstvu in pospešuje zaposlovanje mladih.

S predlogom Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C) se na novo ureja najnižja pokojnina za upokojence z daljšim delovnim stažem, saj je namen zakona zagotoviti najnižjo starostno ali invalidsko pokojnino zanje. S tem bo upokojencem zagotovljena osnovna socialna varnost v vsaj tolikšni meri, da jim ne bo treba zaprošati za varstveni dodatek.

Praviloma upniki pred postopkom osebnega stečaja zoper dolžnika vodijo izvršilne postopke, začetek postopka osebnega stečaja pa vpliva na njihov položaj v obeh postopkih. Poleg tega dolžnik tudi po začetku stečajnega postopka prevzema obveznosti, hkrati pa nastajajo tudi stroški stečajnega postopka, čemur praviloma sledi še odpust obveznosti. Kako uveljavljati te terjatve v morebitni izvršbi, na kaj je treba biti pozoren in kakšne so možnosti za uspešno izterjavo? 

Večina pravnikov ob omembi agrarnih skupnosti, kolektivnega premoženja in drugačnega načina posedovanja (un altro modo di possedere) najprej pomisli, da te vsebine spadajo k predmetu pravne zgodovine in da gre za neka razmerja iz preteklosti, vendar temu ni tako. Kar slabe štiri odstotke celotne površine Slovenije danes predstavljajozemljišča, ki so v solastnini oziroma skupni lastnini članov agrarnih skupnosti, število agrarnih skupnosti se giblje okrog šesto, povprečna agrarna skupnost pa ima 34 članov.¹ 

Družina je v predlogu novega Družinskega zakonika* opredeljena širše, kot je bila v zadnja štiri desetletja veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in sicer kot družinska skupnost otroka z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka obveznosti in pravice.

Predlog zakonika v središče družine v njeni definiciji in konkretnih posledicah postavlja otroka. Otroka opredeli kot osebo, ki še ni dopolnila 18 let starosti, razen kadar je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost. Življenjska skupnost moškega in ženske brez otroka ni družina, pa naj bo to zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost. S tem želi predlagatelj zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava.

Sprememba Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2R) dodaja novo 12. točko, ki v prvem odstavku 44. člena Zakona o dohodnini natančno določa pogoje, po katerih bo z novim letom 2017 del plače za poslovno uspešnost, ki ga omenja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1),¹ ali po vsebini primerljiv dohodek iz tujine izvzet iz dohodnine. To bo veljalo za zneske do 70 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, pri čemer se pri določanju zneska povprečne mesečne plače upošteva zadnji podatek Statističnega urada Republike Slovenije (trenutno je to nekaj manj kot 1.100 evrov).

Najemna in podnajemna pogodba se v skladu s 85. členom SZ-1 sklepata v pisni obliki. Stanovanjski zakon iz leta 1991 je v četrtem odstavku 39. člena določal, da se najemna in podnajemna pogodba sklepata v pisni obliki, sicer se šteje, da je pogodba nična. Sankcije ničnosti trenutno veljavni SZ-1 ne določa. Pisnost najemne pogodbe je določena predvsem zaradi zagotovitve dokaza o sklenitvi pogodbe same in njeni vsebini. To pa nista razloga, zaradi katerih bi morala najemna pogodba ostati nična, čeprav je bila izpolnjena.¹

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti tudi zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe?

Zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe je delavec upravičen do nadomestila plače¹ oziroma do ustreznega nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja,² ZDR-1 pa hkrati začasno nezmožnost za delo, ugotovljeno po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, izrecno opredeljuje za neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.³

Kmalu bo minilo prvo desetletje instituta osebnega stečaja v naši ureditvi, še vedno pa budi dileme v praksi. Izpostavimo jih le nekaj.
Praviloma upniki pred postopkom osebnega stečaja zoper dolžnika vodijo izvršilne postopke, začetek postopka osebnega stečaja pa vpliva na njihov položaj v obeh postopkih. Poleg tega dolžnik tudi po začetku stečajnega postopka prevzema obveznosti, hkrati pa nastajajo tudi stroški stečajnega postopka, čemur praviloma sledi še odpust obveznosti.

Komisija poda mnenje o ugotovitvi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi pridobljene delovne dokumentacije, ki vsebuje ugotovitve in predlog zavoda za zaposlovanje, ter ga posreduje delodajalcu¹ in invalidu. Če se postopek začne na zahtevo ZPIZ ali zavoda za zaposlovanje, posreduje mnenje tudi njima.² Odločitev komisije je dokončna.³

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki ga je državni zbor sprejel 13. julija 2015, prinaša veliko sprememb.

Zakonodajalec je pri pripravi sprememb in dopolnitev zakona sledil ciljem uskladitve slovenskega pravnega reda z direktivo 2013/34/EU in ureditvi izvajanja uredbe 1126/2008/ES, poleg tega je nadgradil omejitev ustanavljanja gospodarskih družb tudi za subjekte z nepoštenimi poslovnimi praksami, s preprečitvijo veriženja podjetij za dosego nepodjetniških ciljev, z izboljšavo korporativnega upravljanja v družbah in izboljšavo koncernskega prava za zaščito manjšinskih delničarjev in upnikov, prenovil pa je tudi kazenske določbe.

Pregled stanovanjskih prostorov zavezanca

Če mora inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pregledati posamezne prostore v stanovanju, pa temu lastnik oziroma uporabnik nasprotuje, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odločbo pristojnega sodišča.

Sodišče dovoli ogled prostorov iz prejšnjega odstavka, če obstajajo razlogi za sum,

• da se v stanovanju opravlja nedovoljena dejavnost,
• da se v stanovanju opravlja dejavnost v nasprotju s predpisi,
• da se v stanovanju hranijo predmeti, živali ali druge stvari v nasprotju s predpisi, ali
• da bodo pri ogledu stanovanja oziroma posameznih stvari v stanovanju ugotovljene druge kršitve predpisov.

Poznamo zakonodajo, ki ureja inšpekcijski nadzor, gledano širše, in še posebej inšpekcijski postopek in ukrepe, značilne za inšpekcijo dela? Vemo o tem dovolj, ko se srečamo z delovno inšpekcijo oziroma z delom Inšpektorata Republike Slovenije za delo? Ali pa denimo, če se na inšpektorat obrnemo kot prijavitelji kršitev?

Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD), organ v sestavi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s sedežem organa na Verovškovi ulici 64a v Ljubljani in delujoč prek petih območnih enot in devetih inšpekcijskih pisarn po Sloveniji, opravlja inšpekcijski nadzor na treh področjih, tj. v okviru treh inšpekcij: na področju delovnih razmerij (zaposlovanja), varnosti in zdravja pri delu ter na področju socialnega varstva.

Od uveljavitve Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je minilo že več kot trinajst let, ki je v slovenski sistem civilnega prava prinesel moderno in celovito ureditev stvarnopravnih razmerij. Naša praksa se je v tem času že prilagodila številnim novostim, ki so utemeljene v nekaterih metodoloških premikih pri ureditvi lastninske pravice kot temeljne človekove premoženjske pravice in nosilne pravice civilnega prava. S pravnosistemskega vidika pa je najpomembnejši poudarek zakonika na drugačni ureditvi nepremičninskih razmerij, ki tako kot v primerljivih pravnih sistemih temeljijo na primarnosti načela superficies solo cedit in konstitutivnosti zemljiškoknjižnega vpisa.

V Uradnem listu RS, št. 32/2016 z dne 6. maja 2016, je bila objavljena že deseta novela Zakona o prekrških, ZP-1J.

Novela prinaša nekaj bistvenih sprememb, ki naj bi po eni strani pripomogle k večji učinkovitosti organov in racionalizaciji poslovanja, poenostavili pa naj bi se tudi posamezni postopki, po drugi strani pa naj bi se s spremembami v največji možni meri zagotovila varovanje temeljnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pošten in pravičen postopek o prekršku.

Vlada Republike Slovenije je lani aprila sprejela “Strateške usmeritve in prioritete inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2015”. S sprejemom strateških usmeritev in prioritet na področju inšpekcije, prvikrat doslej, je bil dosežen še en mejnik, ki je za zdaj ostal precej neopažen, vsebinsko pa je zelo pomemben. Javnost se s tem namreč spodbuja k zavedanju, da mora vsakdo spoštovati predpise in da osnovni namen inšpekcij ni izrekanje sankcij, temveč zagotavljanje zakonitosti in urejenosti področij, ki sodijo v pristojnost posamezne inšpekcije.

Iz najnovejše Pravne prakse ...

V letu 2013 je bila sprejeta popolnoma nova sistemska zakonodaja s področja organizacije ter nalog in pooblastil policije. Prej enovit policijski zakon je bil skladno z naprednim normativnim namenom razdeljen na dva zakonska akta – Zakon o organiziranosti in delu v policiji kot organizacijski policijski predpis in Zakon o nalogah in pooblastilih policije kot procesni policijski predpis.
Zlasti drugi zakon je nekatera policijska pooblastila uredil na novo, predvsem pa veliko podrobneje, jasneje in bolj določno, kot so bila urejena v prejšnji zakonodaji.

Državni zbor je 5. februarja 2016 v obravnavo sprejel predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G), ki ga je pripravila vlada.

V aprilu 2014 je bil sprejet nov Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Gre za drugi zakon z enakim naslovom, kot ga je imel prvi, in je nadomestil prej veljavni Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) iz leta 2001.

Vlada je pred kratkim državnemu zboru predlagala sprejem novele ZFPPIPP-G, po kateri bo postopek preventivnega prestrukturiranja dovoljen tudi za majhne družbe. V postopku redne prisilne poravnave nad majhno družbo se bodo uporabljala tudi posebna pravila, ki se sedaj uporabljajo samo za velike in srednje družbe, postopek poenostavljene prisilne poravnave pa bo omejen samo na mikro družbe.

V urejenem svetu, ki mu pripadamo, je kazen, gledano na družbeni in sistemski ravni, tesno povezana z državo kot sistemom in s pravom, ki ureja ta sistem.

V povezavi s tem izvrševanje kazenskih sankcij sledi temu in tako tudi kazenske in opozorilne sankcije, varnostni in vzgojni ukrepi – njihova ureditev, razvoj in izvrševanje – sledijo razvoju države in prava in tudi spremembam, do katerih prihaja v družbi.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z zakonsko natančno opredeljenimi pojmi in ureditvijo, s katero se srečujemo pri poslovanju in veliko tudi nasploh (finančno poslovanje družb, insolventnost, postopek prisilne poravnave, stečajni postopek, postopek prisilne likvidacije, izbris …), je bil sprejet konec leta 2007.

Temeljni insolvenčni zakon, s katerim sta bila med drugim razveljavljena prejšnja dva zakona na tem področju, Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in Zakon o finančnem poslovanju podjetij, je začel veljati v začetku leta 2008, uporabljati pa se je začel deloma prav tako na začetku leta oziroma, v nekaterih delih, 1. oktobra 2008.

Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), Ur. l. RS, št. 57/15, je predpisal sistem potrjevanja računov oziroma davčne blagajne. Zavezanci so vsi tisti, ki izdajajo račune¹ za gotovinsko poslovanje,² razen izjem, ki so navedene v drugem odstavku 3. člena ZDavPR. Zavezanci bodo pri izvajanju postopka potrjevanja računov uporabljali namensko digitalno potrdilo, ki ga bo brezplačno izdalo ministrstvo, pristojno za javno upravo. 2. januar 2016 je datum, ko se začnejo uporabljati davčne blagajne.

Zakonodajalec je predvidel tudi prehodno obdobje, in sicer se bodo zavezanci lahko odločili, da bodo postopek potrjevanja računov do 31. decembra 2017 izvajali z uporabo vezane knjige računov, to pa bodo morali navesti v ustreznem internem aktu in poslati podatke o računih iz vezane knjige računov v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa davčnemu organu prek elektronske povezave. Povedati je treba, da bo FURS omogočil izdajanje računov za zavezance, ki izdajajo manjše število računov, prek posebne aplikacije na portalu eDavki.

8. avgusta 2015 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I).

Med pomembnejšimi novostmi je tudi obvezen zapis matične številke družbe na vseh dopisih (sem spada tudi naročilnica), ki jih družba pošilja naslovniku. Tako mora biti na dokumentih obvezno izpisana celotna firma, njen sedež, registrski organ, pri katerem je družba vpisana, ter matična številka.

Pri d. o. o. in d. d. mora biti zabeležen še znesek osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov.

Zapis številke registrskega vpisa družbe tako po spremembi ni več obvezen, bo pa namesto njega obvezna matična številka družbe. Če na dopisu teh podatkov ne bo, je to prekršek, za katerega je predvidena visoka denarna kazen, tako za družbo kot tudi za odgovorno osebo.

16. junija 2015 je Državni zbor RS sprejel Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki prinaša precej novosti. Razlog za pripravo novega zakona je nova ureditev oziroma nujnost, da se področje zaposlovanja dela in zaposlitve tujcev prilagodi Zakonu o tujcih (ZTuj), ki na podlagi prenosa Direktive 2011/98/EU uvaja koncept enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki se bo po novem na upravnih enotah izdajal v enotnem postopku.

Tako bodo tujci, ki bodo želeli pridobiti dovoljenje za prebivanje zaradi dela vse dobili na enem mestu, dodatno pa bodo enotno dovoljenje dobili tudi tujci, ki bodo opravljali sezonska dela.

Zavod RS za zaposlovanje bo dovoljenje za sezonsko delo izdalo v primeru, ko se bo to delo izvajalo do 90 dni v koledarskem letu in tako bodo tujci potrebovali za opravljanje dela le dovoljenje za delo in vizuma za kratkoročno bivanje, če ima država, iz katere tujec izhaja, vizumske obveznosti (če te ni, bo tujec v Sloveniji delal in prebival le na podlagi dovoljenja za sezonsko delo. V primeru pa, ko sezonsko delo traja dlje kot 90 dni, ga bodo tujci opravljali na podlagi soglasja za sezono k enotnemu dovoljenju.

Vlada Republike Slovenije je 11. decembra 2014 sprejela Sklep o uvedbi davčnih blagajn ter se zavezala k popravkom Zakona o gospodarskih družbah.

Davčne blagajne bodo obvezne za vse, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, blagajne bodo povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (FURS). S tem se bo preglednost davčnih upravičencev povečala in možnosti za prekrivanje dejanskega prometa storitev in blaga bo otežena.

Davčna blagajna je elektronska naprava, ki ima nameščen ustrezen program, ki ne omogoča brisanja, popravljanja ali kakršnega koli kasnejšega spreminjanja podatkov. Ima vzpostavljeno elektronsko povezavo – internet ali GPRS – z informacijskim sistemom FURS in s kvalificiranim digitalnim potrdilom omogoča podpisovanje sporočil.

Pred izdajo prvega računa bo moral vsak zavezanec FURS obvestiti še o lokacijah poslovnih prostorov, kjer se bodo računi izdajali, in seveda tudi o morebitnih selitvah na drugo lokacijo
(z internim aktom bo zavezanec vsaki lokaciji dodelil oznako poslovnega prostora, ki bo sestavni del računa).

V današnjih razmerah postaja odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot eden izmed zakonsko opredeljenih načinov prenehanja delovnega razmerja, vse bolj množičen pojav, čedalje bolj pomembna tema v poslovnem in zasebnem življenju ter eno najpomembnejših vprašanj delovnopravne zakonodaje.

Nemalokrat za delodajalca zagotovitev zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga predstavlja precej zahtevno nalogo, saj zanjo ne zadostuje le obstoj utemeljenega odpovednega razloga, ampak mora biti odpoved izvedena po postopku in na način, kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih.

Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima lahko napačno postopanje za posledico ne le njeno razveljavitev, reintegracijo delavca v delovno razmerje in poplačilo neizplačanih plač z visokimi zamudnimi obrestmi, ampak tudi obveznost delodajalca za izplačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.