Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju, ki je trenutno v fazi druge obravnave. Predlog novele ZD na pobudo Notarske zbornice Slovenije predvideva tudi spremembo 137. člena Zakona o dedovanju (ZD), in sicer v delu razširitve kroga oseb, ki lahko sklenejo sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, na zakonce, zunajzakonske in istospolne partnerje.

Če za izhodišče vzamemo našo današnjo družbo, ožjo slovensko in širšo evropsko, nas lahko zanima, kako posameznik v njej glede na svoje želje in potrebe ureja premoženjska in v povezavi s tem tudi dednopravna razmerja. In naprej – zanima nas predvsem, kako se dednopravna razmerja urejajo v družbi, v kateri se povečuje pomen kapitala in zasebne lastnine.

Ko pregledujemo načine in možnosti, kako ustrezno pravno zaščititi kapital oziroma njegovo usodo tudi po smrti posameznika, se hitro srečamo z zasebno ustanovo. Institut zasebne ustanove med drugim prinaša pomembne dednopravne posledice ali pa se uporablja kot alternativa ob klasičnih dednopravnih institutih, zlasti oporoki.

Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) posebej navaja kategorije subjektov, ki so deležne davčne oprostitve.

Osebe iz prvega dednega reda (zapustnikovi potomci – sem sodijo tudi posvojenci in njihovi potomci –, zakonec ter zunajzakonski partner) so v celoti oproščene davka na dediščino in darila. S temi osebami so izenačeni zet, snaha, pastorek/pastorka ter dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako ne plačajo davka na dediščino oziroma darilo pravne osebe zasebnega prava, ki so ustanovljene na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja. Pri tem zakon posebej opozarja, da to velja le, če gre za darilo ali dediščino, ki je namenjena opravljanju takšne dejavnosti pravne osebe (člen 9/2 ZDDD).

Davek se ne plača tudi od določene vrste premoženja. Tako na primer velja davčna oprostitev za podedovano ali podarjeno začasno ali dosmrtno pravico užitka nepremičnine, prav tako se davek ne plača od tistega dela nepremičnine, na katerem dedič ali obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka.

V Sloveniji je pravna ureditev ustanove vezana predvsem na Zakon o ustanovah (ZU) iz leta 1995, ki dovoljuje ustanavljanje ustanov zgolj za splošno koristne in dobrodelne, ne pa tudi v zasebne namene. Vse več držav po svetu pa se odloča tudi za pravno ureditev zasebne ustanove ali za sprejem (in prilagoditev) anglosaškega instituta trusta oziroma za katero drugo obliko fiduciarnih pravnih poslov.

S konkretnim življenjskim primerom, ki kaže, da se v angleški pravni praksi s pomočjo pravil o trustu zadovoljivo lahko zavarujejo legitimni (dednopravni in drugi) interesi posameznikov, nakazujemo na to, da bi bile podobne rešitve dobrodošle tudi za slovensko pravo.