Kaj pomenita 13. in 14. plača

Trinajsta in ponekod štirinajsta plača načeloma predstavljata dodatek k dvanajstim mesečnim plačam. Pogosto, a ne nujno, je »dodatna« plača izplačana v višini ene izmed prej izplačanih plač. Poudariti je treba, da trinajsta plača ne predstavlja povsod le običajnega dodatka, temveč ima ponekod tudi specifičen namen.

Uvodna poglavja iz prispevka prof. dr. Igorja Kaučiča, objavljenega v jubilejni izdaji Ustave Republike Slovenije

V naravi ustave kot temeljnega in hkrati najvišjega pravnega akta je, da mora biti bistveno stabilnejša in trajnejša kot zakoni in drugi pravni akti, zato si ustavodajalec prizadeva čim bolj zavarovati njene norme pred prepogostim spreminjanjem (zlasti zaradi kratkotrajnih in parcialnih političnih interesov). Ta težnja je navadno vgrajena tudi v ustavo in določa zahtevnejši postopek za njeno spreminjanje.

Uskladitev ZST-1 z relevantno odločbo Ustavnega sodišča

Ustavno sodišče je z odločbo št U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018 ugotovilo, da so bile določbe prej veljavnega tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z Ustavo RS.

Ponosni smo, da smo 24. novembra 2021 prejeli prestižno edicijo platinaste bonitetne odličnosti AAA in visoko priznanje poslovne odličnosti za leto 2021, ki ju podeljuje družba Dun & Bradstreet.

Povezovanje carinskih in trošarinskih postopkov

Trenutna ureditev ne predvideva uskladitev informacijskih sistemov na področju trošarinskega in carinskega režima, kar pomeni, da mora izvoznik imeti dodatno potrdilo, ki dokazuje izvoz konkretnih trošarinskih izdelkov, zaradi česar imajo predvsem organi držav članic dodatne upravne stroške, kar pa ima po besedah predlagatelja za posledico predvsem več možnosti za nastanek davčnih utaj.

Vlada Republike Slovenije je 6. 5. 2021 v zakonodajni postopek vložila Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, s katerim želi Vlada RS doseči administrativno razbremenitev ter razbremenitev dela z namenom pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji covid-19. Končna cilja, ki ju zasleduje zakon, pa sta po besedah vlade ohranitev gospodarske aktivnosti in dvig produktivnosti. Državni zbor RS predloga še vedno ni obravnaval.

Predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika določa predvsem uskladitev z nekaterimi konvencijami Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov. Pri določenih gre le za odpravo manjših pomanjkljivosti pri prenosu, pri drugih pa za novejše konvencije, ki jih je Republika Slovenija že podpisala. Predlagani zakon prenaša tudi nekatere direktive Evropske unije, kjer gre prav tako pri nekaterih za odpravo manjših pomanjkljivosti prenosa, pri drugih pa za dokaj sveže direktive.

Uvodno poglavje iz prispevka prof. dr. Cirila Ribičiča, objavljenega v jubilejni izdaji Ustave Republike Slovenije

Čeprav je sprva kazalo, da bodo gradbeni projekti iz epidemije izšli kot zmagovalci, se je izkazalo, da so bila takšna predvidevanja preuranjena.

Uradni list skupaj z Info hišo, d. o. o., organizira konferenco, ki ima že pravo tradicijo. Znate izkoristiti priložnosti digitalnosti in ne pozabiti na zasebnost? Poznate obdelavo osebnih podatkov v digitalnem oglaševanju? Svoje izkušnje in priložnosti tako na tem področju kot tudi v »off line« marketingu bo z vami podelili vrhunski strokovnjaki. 

Teoretična zasnova

Sprememba v zvezi s postopki priprave OPN in OPPN

Predlog Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-3) posega v nekatere institute prostorskega načrtovanja. Eden od teh je občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN), kjer je spremenjen postopek priprave OPN. ZUreP-3 namreč ne predvideva pridobivanja (konkretnih) smernic v postopku priprave OPN, saj naj bi bila ta vsebina vključena v smernice, ki jih bodo pripravili nosilci urejanja prostora vnaprej in bodo postale del državnega prostorskega reda.

Iz statistične raziskave, ki je bila v letu 2018 opravljena v Združenih državah Amerike na vzorcu tisoč zaposlenih s polnim delovnim časom, izhaja, da se je kar 77 % vprašanih že soočilo z izgorelostjo na svojem delovnem mestu. Več kot polovica pa jih je dejala, da so izgorelost občutili že večkrat.  Pri tem pa je zanimiv podatek, da je kljub temu 87 % vprašanih potrdilo, da so »strastni do svojega dela«.

Poseg v pravico do spoštovanja doma in sodno varstvo

Osrednja novost predloga Gradbenega zakona (v nadaljevanju: »GZ-1«), ki ga je Vlada RS dne 21. 6. 2021 vložila v zakonodajni postopek, je predvsem posledica odločbe Ustavnega sodišča RS,¹ v kateri ugotavlja protiustavnost določb členov 152 in 156a takrat veljavnega Zakona o graditvi objektov. Omenjeno protiustavno ureditev je zakonodajalec nato vključil v danes še veljavni Gradbeni zakon, kar pomeni, da je trenutna ureditev v neskladju z Ustavo RS.

Enotna definicija dolgotrajne oskrbe

Kaj lahko storite, ko se znajdete v taki situaciji

Ko se soočate s pomanjkanjem kreativnosti, si lahko pomagate s priročnimi nasveti, ki vam bodo vsaj malce olajšali delo in vam karseda pomagali v tej težavni situaciji. Za začetek se morate odreči poskusom, da bi se prisilili »izmisliti si nekaj novega«.

Odprava administrativnih ovir v postopkih naročil male vrednosti

Spremembe in dopolnitve Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) imajo dva cilja: poenostaviti postopek in odpraviti administrativne ovire za javno naročanje pri naročilih male vrednosti. Z omenjenimi spremembami, ki bodo stopile v veljavo z začetkom prihodnjega leta, naj bi bila ureditev prožnejša in posledično ustreznejša za uresničevanje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Oblikovanje politike prejemkov članov organov vodenja ali nadzora in sodelovanje delničarjev pri tem sta bili urejeni že z novelo ZGD-1C, ki je bila sprejeta v letu 2009, ko je bila implementirana Direktiva 2007/36/ES o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi. Ta t. i. Delničarska direktiva I še ni urejala politike nagrajevanja menedžerjev in nadzornikov ter z njo povezanih pravic delničarjev, kar pomeni, da je šla tedanja novela preko okvirjev evropske direktive.

V poslovni stavbi Rotonda v Ljubljani je na voljo moderna in sodobno opremljena multimedijska dvorana, ki lahko sprejme tudi do 70 ljudi. S svojimi zmogljivostmi omogoča organizacijo različnih poslovnih, družabnih in protokolarnih dogodkov. Ponujamo vam možnost najema dvorane za različne priložnosti: poslovna srečanja, seminarje, predstavitve, konference, posvete delavnice ...

»Razmišljaj drugače« se je glasil odmeven oglas podjetja Apple iz leta 1997. Očitno odličen nasvet vsem ustvarjalcem, izumiteljem in podjetnikom. Če želimo priti do revolucionarnih idej ali proizvodov, moramo poleg drugačnega razmišljanja tudi gledati drugače. Veliki ustvarjalci, izumitelji in podjetniki gledajo na svet drugače kot drugi. Vidijo priložnosti, ki jih drugi ljudje enostavno ne vidijo.

Na primeru mobilne denarnice mBills, ki je v letu 2020 presegla 100.000 uporabnikov, se potrjujejo napovedi, da se morajo mobilne denarnice poleg osredotočanja na dobro uporabniško izkušnjo usmeriti tudi na direktne nakupe in jih še pohitriti. mBills marketplace tako trgovcem odpira nove kanale prodaje in izpostavitve izdelkov, obenem pa uporabnika ujame na vsakem koraku. Te konkurenčne prednosti mBills so med prvimi prepoznali tudi Pivovarna Laško, Big Bang in Kompas shop ter si s svojo ponudbo v mobilni denarnici zagotovili zveste in zadovoljne kupce.

S pandemijo se je del poslovnih aktivnosti preselil v digitalno okolje, pri tem pa podjetja uvajajo nove rešitve, s katerimi strankam lajšajo poslovanje z njimi brez obiska poslovalnice. Med tovrstnimi rešitvami je tudi storitev videoidentifikacije in digitalnega podpisa, ki jo ponuja Telekom Slovenije. Tako podjetja strankam omogočajo takojšen in varen dostop do svojih storitev kjerkoli in kadarkoli.

V poslovni zgradbi Rotonda,  Dunajska cesta 167, prodamo poslovne prostore v skupni izmeri 129,29 m².

Eden od vsebinskih sklopov Direktive 2017/828/EU se nanaša na posle s povezanimi strankami (angl. Related Party Transactions), ki so med ključnimi problemi korporativnega upravljanja. Z njimi sta povezani nevarnost preusmerjanja premoženjskih vrednosti družbe v premoženje vplivnih delničarjev in članov organov (angl. tunneling) ter s tem nevarnost oškodovanja družbe in predvsem njenih manjšinskih delničarjev. Z direktivo predvidena zaščitna mehanizma sta predhodna odobritev posla in javna objava podatkov o poslu ob njegovi sklenitvi. Države članice ju morajo implementirati v svoje nacionalne zakonodaje vsaj za transakcije s povezanimi strankami, v katere vstopajo družbe z delnicami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.

Spoofing je hekrska metoda, pri kateri heker tarči (denimo enemu od vaših zaposlenih) pošlje e-pošto, za katero se zdi, da je bila poslana iz zaupanja vrednega vira oz. domene. To naredi tako, da ponaredi glavo e-naslova, prejemnik pa e-pošto vidi enako, kot da bi mu jo poslal znan pošiljatelj. Ker je takšna prevara lahko zelo prefinjena, je pomembno, da spoofing prepoznamo in ga skušamo tudi preprečiti. V času epidemije so se namreč tovrstni napadi močno povečali – na globalni ravni naj bi bilo takšnih napadov v prejšnjem letu za skoraj 70 % več kot v letu 2019.

Uvedba kompleksne krize na področju migracij

Ena od glavnih sprememb, ki jo predvideva Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (v nadaljevanju: novela ZTuj-2), je uvedba instituta kompleksna kriza na področju migracij, ki izhaja iz določb novega 10.a člena. Nastanek kompleksne krize na področju migracij naj bi bil tako povezan s situacijo, ko bi na enem ali več območjih Republike Slovenijo vstopilo večje število nezakonitih migrantov, ki bi izrazili namero o zaprosilu za mednarodno zaščito.

Obveščamo vas, da je Državni zbor RS 26. 3. 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122-A).
Zakon bo v skladu s Poslovnikom Državnega zbora RS posredovan v razglasitev predsedniku republike osmi dan po sprejemu, razen v primeru izrednih okoliščin. Kolikor bomo osmi dan zakon prejeli v objavo, ga bomo objavili v najkrajšem možnem času.

Uredništvo Uradnega lista RS

Kako se digitalizacija po letu koronavirusa odraža v poslovanju, kakšne so nove možnosti  sklepanja poslov in kakšne pri plačevanju?

COVID-19 je digitalizaciji storitev dal velik pospešek. Mnogi med nami si še pred letom dni niso predstavljali, kaj vse bodo tako zasebno kot v službi počeli na drugačne načine; tako v vlogi ponudnika  kot tudi v vlogi uporabnika.   

Verjetno smo vsi že imeli priložnost prisostvovati sestanku, na katerem so bili udeleženci popolnoma nepripravljeni in so velikokrat zahajali s teme, zaradi česar je bil sestanek izguba časa za celotno ekipo. Takšne (in podobne) težave izhajajo predvsem iz slabo zasnovanega dnevnega reda in načrta poteka celotnega sestanka.

V zakonodajnem postopku Državnega zbora RS se trenutno nahaja nov predlog Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (v nadaljevanju: Zakon), s katerim želi predlagatelj, tj. Vlada RS, ob upoštevanju mednarodnopravnih standardov in konvencij doseči celovito in sistemsko ureditev obravnavanja mladoletnih oškodovancev.

Horizontalno sodelovanje, imenovano tudi »pravo medobčinsko sodelovanje«, predpostavlja udeležbo medsebojno lastniško nepovezanih subjektov javnega prava. Oblikovanje te doktrine je Sodišče EU zastavilo v zadevi C480/06, ki se je nanašala na odlagališče odpadkov v mestu Hamburg.¹ Horizontalno sodelovanje je bilo prvič kodificirano v svežnju direktiv EU o javnem naročanju in o koncesijah iz leta 2014, gre pa za pogodbe med subjekti v javni lasti, ki niso lastniško povezani. Pri tem je bila dosedanja sodna praksa Sodišča EU o tem vprašanju z Direktivo 2014/23/EU integrirana v sekundarno zakonodajo EU v četrtem odstavku 17. člena, na njeni podlagi pa v naše nacionalno pravo v šestem odstavku 13. člena ZNKP.

Nekateri delodajalci delavcem ne izdajo obvestila o odmeri letnega dopusta niti do zakonsko določenega 31. marca niti kasneje. V teh primerih delavci ne vedo, koliko dni letnega dopusta jim pripada v tekočem koledarskem letu.

Vlada je 23. 12. 2020 obravnavala predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa. Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) namreč določa prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju zakona izrekajo pristojni organi. Pregled predlaganih sprememb sledi v nadaljevanju.

Ponosni smo, da smo v letu 2020:

• izdali 204 glasila Uradnega lista RS,
• natisnili več kot 3.700 izvodov knjig,
• izvedli več kot 50 strokovnih izobraževanj,
• objavili 60 strokovnih člankov in
• da je bilo na Portalu javnih naročil objavljenih 29.814 objav.

Ponosni smo, da smo 14. decembra 2020 prejeli prestižno edicijo zlate bonitetne odličnosti in visoko priznanje poslovne odličnosti za leto 2020, ki jo družba Bisnode AB podeljuje v 19 evropskih državah.