Finančna zavarovanja so pomemben del postopka javnih naročil, saj javnemu naročniku zagotavljajo dodatno varnost in zaščito v primeru neizpolnitve obveznosti s strani ponudnika oziroma izvajalca. S finančnimi zavarovanji se poskuša zagotoviti, da bodo izvajalci izpolnili svoje pogodbene obveznosti, hkrati pa se naročniki zavarujejo pred morebitnimi finančnimi izgubami zaradi neizpolnjevanja ali slabše izvedbe del. Ko izvajalci predložijo finančna zavarovanja, so bolj motivirani, da svoje obveznosti izvedejo pravočasno in kakovostno, saj so v nasprotnem primeru izpostavljeni unovčitvi teh zavarovanj.

Mehanizem popravnih ukrepov (angl. self-cleaning) izhaja iz Direktive 2014/24/EU in spodbuja gospodarski subjekt k predložitvi dokazov, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju upoštevnega neobveznega razloga za izključitev.

Zakon o javnem naročanju (ZNJ-3) je bil sprejet leta 2015 in je začel veljati aprila 2016. Zakon je tedaj v slovenski pravni sistem prenesel dve pomembni direktivi, kar je omogočilo krajše, učinkovitejše in bolj transparentne postopke javnega naročanja s sočasnim spodbujanjem inovativnosti. Zakon je bil po sprejetju še trikrat spremenjen in dopolnjen.

Veljavni ZJN-3 je bil na podlagi pobude za oceno ustavnosti z odločbo Ustavnega sodišča U-I-180/93 z dne 5. maja 2022 ugotovljen za neskladnega z ustavo. Ustavno sodišče je v tej zadevi razsodilo, da sta točka b četrtega odstavka 75. člena in točka c drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 67.a člena ZJN-3, ki se nanašata na kršitve v zvezi z delovnim časom in počitkom, v neskladju z ustavo, saj kršita načelo sorazmernosti.

S ciljem zagotoviti transparentnost postopka je v 22. členu Zakona o javnem naročanju urejeno, kdaj mora naročnik obvestilo v zvezi z naročilom objaviti na Portalu javnih naročil oziroma na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU. Naročnik mora na Portalu javnega naročila objaviti obvestila v zvezi z naročilom takrat, kadar ocenjena vrednost presega vrednost za uporabo zakona.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je bil sprejet novembra 2015, je prinesel novo ureditev javnega naročanja pri nas. Že četrti zakon po vrsti na tem področju je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 91/2015 z dne 30. novembra 2015. Nekaj let ni bil deležen bistvenih sprememb, z izjemo novele ZJN-3A, ki je z namenom vpeljave in zagotavljanja socialno odgovornega javnega naročanja dopolnila manjše število določb.

Odprava administrativnih ovir v postopkih naročil male vrednosti

Spremembe in dopolnitve Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) imajo dva cilja: poenostaviti postopek in odpraviti administrativne ovire za javno naročanje pri naročilih male vrednosti. Z omenjenimi spremembami, ki bodo stopile v veljavo z začetkom prihodnjega leta, naj bi bila ureditev prožnejša in posledično ustreznejša za uresničevanje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Število zahtevkov podizvajalcev za neposredna plačila se v časih gospodarskih kriz in negotovosti na trgu poveča. To kaže tudi obsežna sodna praksa v zvezi z neposrednimi plačili (139 sodnih odločb višjih sodišč od januarja 2007 do februarja 2020, 60 odločb Vrhovnega sodišča od decembra 2010 do marca 2020), ki je nastala v času in kot posledica zadnje gospodarske krize. Kriza, ki se danes že kaže na trgu, bo nedvomno ponovno povzročila poplavo neposrednih zahtevkov, zato je prav, da naročniki vedo, kako pravilno ravnati, ko do tega pride.

Za tako imenovana »evidenčna naročila«, ki so naročila pod pragom za izvedbo javnih naročil, se ZJN-3 ne uporablja, kar pomeni, da lahko naročniki k evidenčnim naročilom sklenejo aneks kadarkoli želijo in iz kateregakoli razloga želijo, upoštevajoč kogentne določbe OZ ter pogodbene določbe osnovne pogodbe. Ni pa dovoljeno, da bi naročniki s tako sklenjenimi aneksi presegli mejni prag za izvedbo postopkov javnega naročanja.

Zadnji predlog Zakona o spremembah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C) predvideva nekaj sklopov sprememb, s katerimi želi predlagatelj (Vlada RS) doseči  povečanje (1) neodvisnosti in strokovnosti organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, povečanje (2) učinkovitosti pravnega varstva primeru večjih projektov ter (3) ureditev sodnega varstva zoper odločitve DKOM.

V Sloveniji žal nimamo analize vzpostavljenih koncesij in stroškov zagotavljanja teh storitev v koncesijskih obliki, tako da se lahko pri tem naslonimo zgolj na primerjalno-pravne študije in lastne izkušnje, ki potrjujejo, da so javno-zasebna partnerstva pogosto finančno (stroškovno) in časovno učinkovitejša varianta za izvedbo javnega projekta kot izvedba projekta v tradicionalnem modelu javnega naročanja.

Dinamični nabavni sistemi (DNS) so v EU že dodobra poznana in v praksi precej razširjena tehnika za izvajanje postopkov oddaje javnih naročil, pot pa si utirajo tudi v domači praksi javnega naročanja. Prvi dinamični sistemi so že zaživeli tudi v Sloveniji!

Ena od poglavitnih posebnosti dinamičnih nabavnih sistemov je v tem, da morajo biti v celoti vzpostavljeni in izvedeni v elektronski obliki, kar pa platforme za elektronsko naročanje z naprednimi funkcionalnostmi (na primer avtomatsko obveščanje o prispelih prijavah, samodejno generiranje katalogov ponudnikov ter časovni prihranki pri pošiljanju posameznih povpraševanj, elektronski katalogi, možnost uporabe predpripravljenih elektronskih obrazcev, samodejno razvrščanje ponudb, samodejno generiranje naročnikovih poročil, odločitev in drugih aktov itd.) že omogočajo.

S 30. julijem 2019 je stopil v veljavo nov Pravilnik o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi (v nadaljevanju: pravilnik) kot posledica v letu 2018 sprejete nove Uredbe o upravnem poslovanju.

Pravilnik določa osnove za določanje rokov hrambe dokumentarnega gradiva za organe državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ter pravne in fizične osebe, kadar se te pojavljajo kot nosilci javnih pooblastil. 

Šele ko bo posekano zadnje drevo.

Šele ko bo zastrupljena poslednja reka.

Šele ko bo ujeta poslednja riba.

Šele potem boste ugotovili, da denarja ni moč jesti.

Prerokba Indijancev Cree

V širši javnosti je mogoče zaslediti precejšen odpor do javno-zasebnih partnerstev, zato lahko rečemo, da je to področje pri nas še vedno v povojih, z izjemo nekaterih občin, ki pogumneje posegajo po tem modelu zagotavljanja javnih dobrin, da uporabnikom omogočijo čim boljše javne storitve in javno infrastrukturo. Zlasti je treba tukaj izpostaviti mestne občine, ki so gonilo razvoja na tem področju. Nenaklonjenost javno-zasebnim partnerstvom je pogosto posledica napačnih informacij, zmotnega prepričanja in poročanja medijev, da javno-zasebna partnerstva predstavljajo privatizacijo. Na tem področju bo treba še veliko ozaveščanja, da bomo presegli globoko ukoreninjene napačne stereotipe.

Evropska komisija je 5. junija 2019 v okviru evropskega semestra objavila predlog priporočil za posamezne države članice glede njihovih gospodarskih politik za naslednjih 12 do 18 mesecev. Tokrat so bili v ospredju razprave zlasti strukturni izzivi glede vzdržnosti javnih financ in spreminjajočega se trga dela.

Delež nepovratnih sredstev EU v finančni perspektivi 2021–2027 se bo po načrtih vidno zmanjšal. Za Slovenijo je tako predvidena zgornja meja sofinanciranja pri manj razvitih regijah 70 odstotkov, pri regijah v prehodu pa 55 odstotkov (razvitejše regije so upravičene do 40-odstotnega sofinanciranja).

Javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Javno naročilo je namenjeno zadovoljevanju potreb naročnika, zato naročnik, ki je zavezan k spoštovanju določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-3, Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18), kljub temu ni dolžan v okviru javnega naročila naročati nekaj, česar ne potrebuje.

Dobro leto mineva od uvedbe obveznega elektronskega javnega naročanja v Sloveniji. Ob njegovi uvedbi je Ministrstvo za javno upravo zapisalo: "Stremimo k vzpostavitvi poenostavljenih in racionaliziranih postopkov oddaje javnih naročil, povečanju transparentnosti, konkurenčnosti in gospodarnosti pri porabi javnih sredstev, prihranku časa, znižanju stroškov in zmanjšanju administrativnih ovir. Sporočanje in izmenjavo informacij med naročniki in ponudniki v elektronski obliki bo omogočal enotni informacijski sistem."¹

Iz odločitve Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-199/2018-7, izhaja dvoje:

• prvič, pri odločitvi, katerega od sistemov za elektronsko javno naročanje bodo izbrali, so naročniki samostojni in avtonomni in glede na lastno analizo potreb izberejo sistem, ki je zanje najoptimalnejši;

Pogodba o izvedbi javnega naročila ni klasična obligacijskopravna pogodba, saj pogodbeni stranki nista povsem svobodni in avtonomni, ampak zanju velja poseben režim javnonaročniških pravil. Številni naročniki se zato v praksi srečujejo s problematiko sklepanja aneksov k pogodbi o izvedbi javnega naročila, zlasti z dilemo, ali so aneksi dovoljeni in v kolikšnem obsegu. Tako kot postopek javnega naročanja so sedaj tudi (ne)dovoljene spremembe pogodbe uzakonjene v ZJN-3. Sprememba pogodbe v času njene sklenitve ali izvajanja ni prepovedana, vendar pa mora naročnik v primeru določenih (bistvenih) sprememb izvesti nov postopek javnega naročanja. Če naročnik navedena pravila krši ali opusti v zvezi s tem določene obveznosti, pa zanj in za njegove odgovorne osebe lahko nastanejo različne posledice.

Že tradicionalno bodo v Laškem 13. in 14. marca potekali že tretji Dnevi prakse javnih naročil. Med številnimi aktualnimi temami bo tudi najnovejša praksa Državne revizijske komisije, na temo dokazovanja neobstoja kaznovanosti pri ponudniku in njegovih nadzornih osebah. Dotaknili pa se bomo tudi vprašanja, kdo je odgovoren za nedelovanje sistema za elektronsko oddajo ponudb, glede na to, da ta obvezna že od 1. 4. 2018 dalje.

Javna naročila so zapleten postopek, v katerem prihaja tudi do kršitev, zato je za udeležence v javnih naročilih priporočljivo, da poznajo pravila, odgovornost, posledice kršitev ter pravne možnosti, ki so na voljo, če se znajdejo v prekrškovnem postopku. Na seminarju, ki bo 30. 1. 2019, boste s pomočjo strokovnjakinj s pravnega področja spoznali osnove postopka o prekršku, možne sankcije ter njihove posledice.

Kaj storiti, če so se dolžnosti in pravice udeležencev pri gradnji po gradbenem zakonu glede na ZGO-1 spremenile, ponudba pa je bila dana na dolžnosti in pravice po starem ZGO-1? V tem primeru lahko pride do dodatnih zahtev za izplačilo s strani izvajalca, kljub temu pa GZ v 106. členu določa, da se postopki, začeti na podlagi ZGO-1 pred začetkom uporabe GZ, končajo po določbah ZGO-1. Preberite, katere spremembe je še potrebno upoštevati v razpisni dokumentaciji po novi gradbeni zakonodaji.

Brezplačna aplikacija E-Certis ponudnikom in naročnikom v postopkih javnega naročanja omogoča številne funkcionalne prednosti. Poleg lažjega vodenja in sodelovanja pri javnih naročilih, E-Certis omogoča seznanitev z razlogi za izključitev ter s pogoji za sodelovanje. Aplikacija ponuja izjemno podporo vsem, ki se želijo prijaviti ali pa že sodelujejo pri javnih naročilih v državah članicah Evropske unije. Na kakšen način lahko pomaga vam?

Kljub temu, da Slovenija spodbuja predkomercialno naročanje za razvoj inovativnih rešitev, tega modela še ni popolnoma osvojila. Večina članic Evropske Unije je že na najvišji razvojni stopnji uporabe predkomercialnega naročanja, medtem ko Slovenija vztraja na obstoječih sistemih.

Seznanite se s prednostmi in praktičnimi rešitvami predkomercialnega naročanja ter ne izpustite najnovejših trendov in inovacij.

Na področju javnih naročil morajo ponudniki veliko pozornosti nameniti navodilom naročnika, kljub temu pa so določbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zavezujoče tudi za samega naročnika. Na praktični delavnici za ponudnike po ZJN-3 bomo pregledali aktualno prakso Državne revizijske komisije in se seznanili s pravilno pripravo ponudbe. Prijavite se na delavnico, ki bo 23. 10.

Je vprašanje javnih naročil in korupcije mit ali resnica? Odgovor bodo podali strokovnjaki na tradicionalnem srečanju v mestu rož, letos sedmem po vrsti.

Teme bodo dileme, s katerimi se srečujejo naročniki pri izvajanju novele ZJN-3A v praksi. Izvedeli boste, kako bo nova Uredba o varstvu osebnih podatkov vplivala na javna naročila in kakšen bo vpliv nove gradbene zakonodaje na javna naročila gradnje, projektiranja in nadzora.

V Sloveniji primankuje strokovnjakov na področju javnih naročil. Neposreden odgovor na pobudo trga o dodatni kvalifikaciji s tega področja je certificiran in akreditiran program za pridobitev dodatnih kvalifikacij s področja javnih naročil.

Izobraževanje, ki kandidatom omogoča pridobitev novih kompetenc in konkurenčnejši nastop na trgu, je akreditiralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ne, to ni prvoaprilska šala; razen v izjemnih primerih bodo naročniki morali po 1. aprilu 2018 zagotoviti elektronski prejem ponudb v javnih naročilih.

Na področju zavarovalništva se pogosto pojavlja potreba po vinkulaciji zavarovalne police, pri čemer zakonskih predpisov, ki bi urejali vprašanje vinkulacije, ni. Prispevek obravnava posebnosti uporabe vinkulacije zavarovalnih polic na področju izvajanja gradenj.

Odstop od pogodbe po ZJN-3 in OZ

ZJN-3 v 96. členu določa, da lahko naročnik med veljavnostjo pogodbe o izvedbi javnega naročila ne glede na določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, odstopi od pogodbe v naslednjih okoliščinah:

»a) javno naročilo je bilo bistveno spremenjeno, kar terja nov postopek javnega naročanja;

b) v času oddaje javnega naročila je bil izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja;

c) zaradi hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in tega zakona, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu.«

Splošno velja, da je pogodba lahko sklenjena pisno ali ustno. Ustno sklenjene pogodbe so povsem zakonite, če jih zakon izrecno ne prepoveduje. Pisnost pogodbe pomeni posebno obliko obličnosti pogodbe, to pa pomeni, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki. Praviloma se za veljavnost pogodbe namreč ne zahteva nikakršna posebna oblika, če ta ni predvidena z zakonom. Oblika je samo izjemoma predpostavka za veljavnost pravnega posla, in sicer takrat, kadar tako določa zakon ali če se stranki o njej sporazumeta. Obličnost (pisnost) je za posamezno pogodbo lahko določena zaradi lažjega dokazovanja pravnega posla (forma ad probationem) ali pa kot pogoj za njegovo veljavnost (forma ad valorem).

Cilj predlaganega zakona je zagotoviti učinkovito pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja. Predlog zakona predlaga informatizacijo postopka pravnega varstva z vzpostavitvijo portala eRevizija za izmenjavo informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, izbranim ponudnikom in Državno revizijsko komisijo ter drugimi sodelujočimi v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku. Prehod na elektronsko poslovanje zagotavlja ob gospodarnosti in učinkovitosti javnega naročanja tudi zmanjšanje bremen gospodarskih subjektov, ki sodelujejo pri javnem naročanju. Takšno poslovanje omogočata obstoječi portal javnih naročil in novi portal eRevizija, ki bo vzpostavljen na podlagi s tem zakonom noveliranega ZPVPJN.

Obstoječ sistem javnega naročanja se od zadnje posodobitve zakonodaje v praksi uporablja že skoraj poldrugo leto. Skupaj z upanjem v napredek na področju poenostavitve sistema javnega naročanja je prinesel tudi nekatere pasti. Ena izmed najbolj perečih je pomanjkanje pravne varnosti ponudnika, ki zaradi manjše, formalne napake v ponudbi ne more vnaprej vedeti, ali bo imel pravico do odprave takšne napake ali pa bo njegova ponudba zavrnjena.

Z upoštevanjem temeljnih načel javnega naročanja, torej načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, preglednosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti, predlog zakona prispeva k večjemu upoštevanju in izvajanju teh načel.

eRevizija

Namen vzpostavitve portala eRevizija je skrajšati roke pravdnih postopkov za (predvidoma) vsaj 15 dni. V primerih, ko naslovniki ne prevzamejo pošiljk na prvi dan vročitve, pa se lahko postopek skrajša za še več delovnih dni. Portal bo tako informacijsko podprta rešitev, preko katere bo potekala izmenjava vseh informacij in dokumentov, potrebnih za presojo kršitev glede oddaje javnega naročila v predrevizijskem, revizijskem in v sodnem postopku. Rešitev je smiselna tudi z vidika prehoda na celovito elektronsko javno naročanje (torej tudi e-oddajo ponudb) v letu 2018 v vseh državah članicah EU.

Če naročniki spreminjajo člen  14 [Pogodbena cena in plačilo], se morajo zavedati, da ni dovolj, da spremenijo samo člen 14, temveč morajo za učinkovito spremembo pogodbene cene spremeniti več členov tako v RDEČI kot v RUMENI knjigi.

Po RDEČI knjigi je ponudbena cena navedena v ponudbenem predračunu, ki ga k svoji ponudbi priloži ponudnik. Dolžnost zagotovitve ustreznega in kakovostnega ponudbenega predračuna je na strani naročnika. Cene v ponudbenem predračunu so po RDEČI knjigi lahko določene na dva načina:

– kot cena na enoto (na primer 230 EUR/m³) in zmnožek cene na enoto s predvidenimi količinami, ki jih v ponudbenem predračunu navede naročnik, ali
– kot pavšalna cena  za celotno postavko (na primer 4.000 EUR za celotno postavko).

Z letom 2017 je začel na Hrvaškem veljati nov Zakon o javnem naročanju (ZJN 2016). Po novem zakonu se kot edino merilo pri izboru upošteva merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. To merilo naročniku prepoveduje, da bi bilo merilo najnižje cene edino merilo oziroma lahko cena ali strošek predstavljata največ 90 % merila ekonomsko najugodnejše ponudbe. Tako kot slovenski ZJN-3 tudi nov hrvaški ZJN2016 določa obveznost uporabe obrazca ESPD, ki ga bo v prihodnosti treba oddati izključno v elektronski obliki. Na Hrvaškem sicer elektronsko oddajo ponudbe uporabljajo že nekaj časa.

Kdo je podizvajalec po ZJN-3

Pogodbe FIDIC vsebujejo vrsto institutov, ki so urejeni drugače kot v slovenski gradbeni pogodbi, med njimi pa je tudi določitev cene.

Pogodbena cena je v RDEČI in RUMENI knjigi v podčlenu 1.1.4.2 definirana enako, in sicer kot cena, določena v podčlenu 14.1 [Pogodbena cena], ki vključuje prilagoditve v skladu s pogodbo. V obeh knjigah FIDIC je cena opredeljena kot sprejeti pogodbeni znesek, ki je skupni nominalni znesek, izražen v vrednosti, vsaka od obeh knjig pa vsebuje različne oblike možnih prilagoditev cene. Te prilagoditve cene se nanašajo na dodatne stroške, ki ob oddaji ponudbe niso bili predvideni, bodisi zato, ker so nastali po krivdi naročnika, bodisi zato, ker so nastali zaradi okoliščin, ki jih ni mogla predvideti nobena pogodbena stranka.

Gradbena pogodba je ena od najzahtevnejših podjemnih pogodb, zaradi česar ima v OZ¹ svoje poglavje, ki posamezna vprašanja pri gradbeni pogodbi ureja drugače kakor pri drugih vrstah podjemnih pogodb. Tako se razlike, denimo, nanašajo na obličnost in zahtevano pisnost, nujna nepredvidena dela, določbe v zvezi z oblikovanjem cene, določila o nesprejemljivosti cen, odgovornosti izvajalca in projektanta za solidnost gradnje ter drugačne roke za notifikacijo napak v izvedenih gradbenih delih.

Enotni informacijski sistem na področju javnega naročanja (e-Dosje)

Enotni informacijski sistem je orodje za preveritev ponudb, ki jih naročnik prejme v postopku javnega naročanja (v nadaljnjem besedilu: aplikacija e-Dosje), preko katerega se vpogleda in pridobi podatke o gospodarskih subjektih iz določenih uradnih evidenc.

Republika Hrvaška preko izvedenih postopkov oddaje javnih naročil letno izvajalcem izplača 5,7 milijarde evrov. Hkrati bo Evropska unija iz Operativnega programa Koherentnost in kohezija 2014–2002 za Hrvaško namenila 6,8 milijard evrov, ob obveznem sofinanciranju Republike Hrvaške pa bo vrednost operativnega programa znašala več kot 8 milijard evrov.

Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja – zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov in bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivalo na oddajo javnega naročila, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil ali ZPVPJN, ne določata drugače.

Državna revizijska komisija je v Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja definirana kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, ki zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Sestavljajo jo predsednik/predsednica in štirje člani/članice. Poleg predsednika/predsednice in članov/članic, torej funkcionarjev/funkcionark, z vidika kadrovskih virov komisijo sestavljajo še javni uslužbenci/javne uslužbenke, to so svetovalci/svetovalke in javni uslužbenci/javne uslužbenke, ki opravljajo podporne naloge.

Stolpce medijev pogosto polnijo zgodbe o javnih naročilih, pri katerih se neizbrani ponudniki ne strinjajo z naročnikovim izborom ponudnika. Katera pravna sredstva so na voljo, da zaščitimo svoje interese, kadar nismo izbrani, razlaga strokovnjakinja za javno naročanje odvetnica Maja Prebil.

Poznavanje pravnih sredstev, ki jih imajo ponudniki na voljo v pravu javnih naročil, je koristno, saj lahko ponudniki le tako zaščitijo svoje interese, kadar niso izbrani. Ponudniki morajo pri javnih naročilih paziti na pravočasno uveljavljanje pravnega varstva. Pogosto se zgodi, da ponudniku, ki ni bil izbran, z uveljavljanjem pravnega varstva ne uspe, ker ni pravočasno izpodbijal naročnikove dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Javna naročila so pomemben vidik poslovanja za mala, srednja in velika podjetja. Konkurenčna prednost srednjih in velikih podjetij, ki se kaže pri javnih naročilih, je boljše poznavanje prava javnih naročil in posledično priprava dopustne ponudbe že ob njeni oddaji. Ali smo kos javnim naročilom, se sprašuje strokovnjakinja za javno naročanje odvetnica Maja Prebil.

»Kdor hoče, najde način, kdor noče, najde izgovor,« je življenjsko vodilo Matjaža Peterke, direktorja družbe Uradni list, ki jo večina razume le kot publikacijo z najnovejšimi spremembami slovenske zakonodaje in drugih predpisov. Ker delo Uradnega lista obsega še veliko več, smo direktorja družbe povprašali o drugih dejavnostih, ki jih izvajajo. Matjaž Peterka je direktor Uradnega lista od julija 2014, pred tem pa je 13 let deloval v družbi Mercator, kjer si je nabral tudi bogate mednarodne izkušnje, med drugim kot prokurist na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, nazadnje pa bil pomočnik izvršnega direktorja informatike. Vodenje Uradnega lista je zanj nov izziv v karieri, saj, kot pravi, Uradni list ni zgolj »rumeni papir, kjer beremo objavljene zakone«.

Z novostmi, ki jih prinaša novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), je odpravljenih veliko težav, ki so se pojavljale v praksi med veljavnostjo prejšnjega zakona. Uveden je institut spremembe pogodbe, ki omogoča naročniku, da v zakonsko taksativno naštetih primerih sklene aneks k pogodbi o izvedbi javnega naročila, pri tem pa ni treba predhodno izvesti postopka javnega naročanja. Ta institut bo naročnikom in izvajalcem med izvajanjem pogodbe omogočal nemoteno izvajanje javnega naročila, četudi bi se pojavile okoliščine, ki bi zahtevale spremembo pogodbe. Žal pa omogoča zlorabo naročnika, ki bi, sklicujoč se na institut spremembe pogodbe, to neutemeljeno spreminjal.

Nova javno naročniška zakonodaja z namenom zmanjšanja administrativnih bremen udeležencev v postopkih oddaje javnih naročil, uvaja Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (Eurpean Single Procurement Document – ESPD). Obrazec je določen z uredbo Evropske komisije (Uredba Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. januarja 2016) o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (Ul OJ L 3, 6.1.2016, str. 16–34). ESPD je v ZJN-3 opredeljen v 79. členu.

Ponudba storitev javnih služb ima v vsaki družbi pomemben delež, veliko odgovornost pri tem pa nosijo tudi občine, ki za izvajanje nekaterih svojih nalog pogosto ustanovijo javne (gospodarske) zavode. Prek njih se izvajajo javne službe v šolstvu, zdravstvu, kulturi in komunalnih dejavnostih, ki izvajajo del občinskih nalog.

Pri naročilih male vrednosti se naročniki in ponudniki srečujejo s situacijo, da je dana možnost za uveljavljanje pravnega varstva zoper razpisno dokumentacijo še 5 delovnih dni po roku za predložitev ponudb.¹ 

Kaj to pomeni v praksi?

Naročniki javno odpiranje ponudb v postopkih naročil male vrednosti navadno razpišejo isti dan, kot je rok za predložitev ponudb. Običajno se ponudniki, ki so oddali ponudbe, udeležijo javnega odpiranja ponudb. Skladno z javnonaročniško zakonodajo naročnik ob javnem odpiranju med drugim prebere ponudbene cene ponudnikov, ki so predložili ponudbe. Ker je v veliki večini² merilo za izbiro ponudbe najnižja cena, so ponudniki ob predpostavki, da gre za popolne ponudbe, že ob odpiranju seznanjeni z dvema ključnima informacijama: s krogom konkurenčnih ponudnikov in s ponudbenimi cenami, to pa napotuje na zaključek, kakšna je stopnja verjetnosti za pridobitev konkretnega posla.

Točka a) prvega odstavka 20. člena ZJNVETPS določa: Ta zakon se ne uporab­lja za naročila storitev, blaga ali gradenj, ki jih naročnik odda povezanemu podjetju.

Povezano podjetje je podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, ali podjetje, v katerem imajo lahko naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja oziroma naročnika zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.¹

Prevladujoč vpliv naročnika obstaja, ko ima ta neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:²
– večino vpisanega kapitala podjetja,
– nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje,
– ali takrat, ko naročnik lahko imenuje več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.

Prav pri presoji povezanega podjetja je v praksi prihajalo do težav. Ne toliko v razmerju obvladujočega podjetja (matere) do odvisnega podjetja (hčere), ampak zlasti med odvisnimi podjetji pod obvladujočim vplivom enega podjetja ali ko je bilo neko podjetje (naročnik) »le« družbenik v drugi družbi.

Praktičen primer sestave popolne ponudbe v postopkih javnega naročanja

1. Uvod

Natančen pregled navodil in razpisne dokumentacije je v postopkih javnega naročanja zelo pomemben, saj se že zgolj zaradi majhne nepozornosti pri datumu za predložitev ponudb, ob spregledu sprememb razpisne dokumentacije, pri vnosu zneskov v ponudbeni predračun ipd. uspešen konkurent v postopku javnega naročanja lahko spremeni v nepopolnega ponudnika, ki nima možnosti, da bi se potegoval za posel. Napake so enako strogo sankcionirane ne glede na predmet javnega naročanja (gradnje, blago, storitve) in ne glede na vrednost javnega naročanja (ta mora biti seveda nad vrednostjo, za katero je predpisana izvedba postopka javnega naročanja).

Javna naročila gradenj sestavljajo največji del javnonaročniškega trga, njihova vrednost pa je v letu 2014 znašala kar 986.963.750 EUR.

Postopki naročil gradenj so zaradi velikega zanimanja ponudnikov zato pogosto podvrženi presoji Državne revizijske komisije, posledica tega pa je višja kakovost razpisne dokumentacije. Kljub temu pa se v praksi še zmeraj pokažejo napake, na katere tako ponudniki kot naročniki niso pozorni.

Dne 22. in 23. septembra 2015 je v grand hotelu Bernardin v Portorožu potekal že 4. zaporedni Kongres javnega naročanja.

To je vsakoletna priložnost, da javni naročniki in ponudniki izmenjajo izkušnje s področja javnega naročanja in pridobijo tudi nova znanja.

Letošnja rdeča nit kongresa so bili novi predlog Zakona o javnem naročanju (t. i. ZJN-3) ter 5 največjih izzivov in 5 največjih problemov javnega naročanja
v Republiki Sloveniji.

Udeleženke in udeleženci ter predavateljice in predavatelji smo si bili ob sklepu kongresa enotni, da je treba pri snovanju zakonodaje in v praksi upoštevati naslednje:

1. Na področju zdravstva javna naročila predstavljajo kar trd oreh

Javna naročila so v zdravstvo prihajala bolj postopno kot na drugih področjih. Npr. zdravila so bila kar nekaj časa izvzeta iz sistema javnih naročil, čeprav za to ni bilo pravne podlage. Tudi nekatere velike bolnišnice pri nabavi medicinske opreme niso uporabljale pravil javnega naročanja. Pri zdravilih je bil izgovor predvsem ta, da je cena zdravil določena, da ni mogoče vnaprej predvideti potrebe po posameznih zdravilih in je nakup odvisen od vsakokratnih potreb, pri čemer ni mogoče upoštevati rokov, ki jih je takrat predvidevala zakonodaja. Potrebno je bilo kar nekaj pogovorov z lekarnami in pristojnimi zbornicami, da so tudi zdravila začeli naročati po zakonsko določenih postopkih.

Pri nabavi medicinske opreme je bilo včasih mogoče zaslediti izgovor, da se potrebuje točno določena oprema z imenom blagovne znamke, ker z drugimi (sorodnimi) ni mogoče tako kakovostno opravljati storitve, ali pa, da se z uporabo postopkov javnih naročil, kjer je edino merilo cena, dobi zgolj najcenejšega ponudnika, izdelek pa je za izvajanje posegov neuporaben.

V zvezi s predmetom javnega naročila, ki ga je mogoče deliti na sklope, Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2) v petem odstavku 14. člena ZJN-2 določa splošno pravilo, da se v primeru, ko je skupna ocenjena vrednost vseh sklopov enaka oziroma višja od mejnih vrednosti za objavo v Uradnem glasilu Evropske Unije, za posamezni sklop uporabljajo pravila ZJN-2, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejnih vrednosti, od katerih dalje je treba objaviti javno naročilo v Uradnem glasilu Evropske unije.

Sistem javnega naročanja je ves čas na očeh javnosti. Eni v njem vidijo edini vir preživetja, drugi priložnost za rast in nove posle, tretjim pa predstavlja vir sporov, zapletov in vprašljivega gospodarjenja z javnimi sredstvi.

Vseskozi pa je edina stalnica, da z njim ni nihče zadovoljen, razen morda naročnikov.

V praksi lahko opazimo vse pogostejše ravnanje naročnikov, ki določbo pogodbene cene iz podčlena 14.1. FIDIC rumene knjige s posebnimi pogoji spremenijo tako, da je pogodbena cena določna s klavzulo »ključ v roke« ali celo s klavzulo »ključ v roke« na podlagi 659. člena OZ. Članek v nadaljevanju obravnava vprašanje, zakaj je takšno ravnaje naročnikov neustrezno in zakaj takšna določba naročnikom pogosto prinese bistveno več težav kot pozitivnih elementov.