Sodišče EU je 7. novembra 2019 izdalo prvo odločitev (zadeva C‑555/18, K. H. K. proti B. A. C., E. E. K.) o Uredbi 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (v nadaljevanju: Uredba ENZBR). Uredba ENZBR uvaja enoten začasni ukrep na področju evropskega civilnega procesnega prava, ki zagotavlja ex parte postopek z učinkom presenečenja za dolžnika. S prvo odločitvijo na podlagi predhodnega vprašanja, ki ga je postavilo bolgarsko sodišče, je Sodišče EU zagotovilo razlago določenih vidikov uporabnosti Uredbe ENZBR.

Vprašanje višine minimalne plače velja za zelo pogosto temo slovenske politike, kjer država poskuša najti kompromis med interesi predstavnikov delojemalcev in predstavnikov delodajalcev. Zadnji poseg v minimalno plačo se je zgodil konec prejšnjega leta, ko je Državni zbor RS sprejel spremembe Zakona o minimalni plači, s katerim je uzakonil nekaj novosti, katerim bomo priča v letih 2020 in 2021 ter se dotikajo predvsem dodatkov, ki jih obsega minimalna plača.

Vabljeni na obeležitev 28-letnice sprejema nove slovenske ustave in izida nove izdaje Ustave Republike Slovenije

s predgovorom predsednika Državnega zbora mag. Dejana Židana in glosami dr. Igorja Kaučiča

Državni zbor RS je oktobra 2019 izglasoval novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero je vladajoča koalicija želela ukiniti dodatek za delovno aktivnost, uzakonjen leta 2011, torej v času krize. Dodatek za aktivnost upravičenci prejemajo kot del denarne socialne pomoč in ga Zakon o socialno varstvenih prejemkih omenja kot »dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali odraslega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo«.

Manjšinska skupnost istospolno usmerjenih in transspolnih oseb (LGBT) se šteje za ranljivo skupino, ki je zaradi svoje dolgoletne marginalizacije še vedno ranljiva in izpostavljena kršitvam, ki izhajajo iz družbenih predsodkov. Eno od področij, relevantnih za te skupnosti, kjer se v zadnjih letih predsodki zmanjšujejo, v mnogih državah Evrope in širše pa posledično prihaja do hitrih zakonodajnih sprememb, je pravno priznavanje istospolnih partnerstev bodisi na način omogočanja dostopa do zakonske zveze ali pa ustvarjanja možnosti za sklepanje partnerskih zvez, ki imajo podobne pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze.

V Državnem zboru RS so poslanci prejšnji teden potrdili proračuna za leti 2020 in 2021. Po besedah ministra za finance bomo priča najvišjemu proračunu do sedaj. Odhodki bodo v letu 2020 predvidoma znašali 10,358 milijarde evrov, prihodki pa 10,773 milijarde evrov. Leto pozneje pa lahko pričakujemo še višje številke – odhodki bodo znašali 10,455 milijarde evrov, medtem ko znesek pričakovanih prihodkov znaša 11,111 milijarde evrov. A kljub tako visokim številkam je bilo spornih kar nekaj vprašanj – med drugimi tudi takšno, ki bi lahko zamajalo stolček ministra za finance.

Za tako imenovana »evidenčna naročila«, ki so naročila pod pragom za izvedbo javnih naročil, se ZJN-3 ne uporablja, kar pomeni, da lahko naročniki k evidenčnim naročilom sklenejo aneks kadarkoli želijo in iz kateregakoli razloga želijo, upoštevajoč kogentne določbe OZ ter pogodbene določbe osnovne pogodbe. Ni pa dovoljeno, da bi naročniki s tako sklenjenimi aneksi presegli mejni prag za izvedbo postopkov javnega naročanja.

Med vidnejšimi spremembami določb o preiskovalnih dejanjih so tudi spremembe in dopolnitve ureditve hišne in osebne preiskave. Zakonodajalec je, med drugim, z novelo ZKP-N sledil načelnemu pravnemu mnenju občne seje Vrhovnega sodišča RS iz aprila 2012; hišno in osebno preiskavo bo preiskovalni sodnik tudi na podlagi novele odrejal na predlog upravičenega (torej ne le državnega) tožilca. 

Zadnji predlog Zakona o spremembah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C) predvideva nekaj sklopov sprememb, s katerimi želi predlagatelj (Vlada RS) doseči  povečanje (1) neodvisnosti in strokovnosti organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, povečanje (2) učinkovitosti pravnega varstva primeru večjih projektov ter (3) ureditev sodnega varstva zoper odločitve DKOM.

Informacijska pooblaščenka je večjim spletnim trgovcem poslala dopis, s katerim jih poziva, da do konca leta svoje poslovanje uskladijo z določili GDPR.

Državni zbor RS je na svoji šesti seji 26. marca 2019 sprejel težko pričakovano novelo ZKP-N, ki je v kazenski postopek prinesla številne pomembne spremembe. Ena od pomembnejših novosti je tudi sistematična ureditev zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko oziroma t. i. odvetniške zasebnosti.

Otrokove pravice doživljajo izjemen razvoj. Na mednarodni ravni so kodificirane že skoraj trideset let – Konvencija Združenih narodovo o pravicah otroka je namreč začela veljati leta 1990, Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic pa leta 2000. 

V Državnem zboru RS so pred dobrim tednom dni sprejeli sveženj davčnih sprememb, ki naj bi po besedah Vlade RS na eni strani razbremenil lestvico za odmero dohodnine ter na drugi strani zvišal obdavčitev kapitala in razbremenil dohodke iz dela. Vlada si celo upa trditi, da bodo spremembe imele za posledico večjo konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja, kar pa naj bi vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Republike Slovenije.

Koliko časa hraniti osebne podatke? Kako zavarovati dokumentacijo in e-arhive, da bodo ti ustrezali zahtevam GDPR? Kakšne so posledice, če osebne podatke izgubimo? To je le nekaj vprašanj, ki se vsak dan porajajo vsaki organizaciji.

Upravni postopki predstavljajo v sodobni družbi formalni okvir razreševanja javnopravnih razmerij, tj. razmerij, ki se vzpostavljajo med oblastjo in posameznimi osebami, ko gre za uveljavljanje njihovih pravic, obveznosti in pravnih koristi v soočenju z javnim interesom in pravnim položajem tretjih oseb.

V gradbeni praksi se konzorcijske pogodbe na izvajalski strani sklepajo zelo pogosto, saj vse večje gradbene projekte navadno prevzame v izvajanje več izvajalcev. V praksi pa je tudi opaziti, da se, čeprav je teh pogodb skoraj toliko kot gradbenih pogodb, njihovi vsebini posveča bistveno manj pozornosti oziroma skoraj nobene. Navadno se sklepajo po nekih vzorcih in je njihova vsebina zelo pomanjkljiva. Do težav pride, ko naročnik uveljavlja jamčevalne oziroma garancijske zahtevke, pogodbeno kazen ali odškodninske zahtevke, in še posebej, kadar naročnik unovči finančno zavarovanje, ki ga je zagotovil eden od konzorcijskih partnerjev.

Letošnji prejemniki nagrad Zveze društev pravnikov Slovenije, ki je krovna organizacija pravniških društev v Sloveniji, so vsi alumni Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, tri od štirih nagrad pa so prejeli prav zaposleni ali nekdanji zaposleni te fakultete. Priznanje za življenjsko delo je tako dobil zasl. prof. ddr. Janez Kranjc, priznanje za pravnika leta so prejeli izr. prof. dr. Katja Filipčič, prof. dr. Damjan Korošec in as. Boštjan Koritnik, priznanje mladi pravnici je dobila as. dr. Bruna Žuber, priznanje za delo v Zvezi ali njenih članih pa dr. Mitja Grbec.

Pri gradbeni pogodbi se pogosto pojavi potreba po izvedbi dodatnih del. Zgodi se lahko, da je izvajalec prepričan, da je določeno delo dodatno delo, medtem ko investitor trdi, da je to delo vključeno v pogodbeno dogovorjeno ceno in ga mora izvajalec izvesti brez dodatnega plačila.

Pri razrešitvi tovrstnega spora med investitorjem in izvajalcem je v pomoč razlaga pogodbenih določb. Tudi za gradbeno pogodbo namreč veljajo pravila o razlagi pogodb, po katerih se pogodbene določbe uporabljajo predvsem tako, kot se glasijo (razlagalno pravilo iz prvega odstavka 82. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Šele, če je njihov jezikovni pomen tak, da dopušča več različnih razlag, se razlagajo z iskanjem skupnega namena pogodbenikov in ob upoštevanju načel obligacijskega prava (razlagalno pravilo iz drugega odstavka 82. člena OZ). Nejasna določila v pogodbi, ki je bila pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, pa je treba razlagati v korist druge stranke (razlagalno pravilo iz 83. člena OZ).

Ena od težjih in stroškovno lahko bolečih zahtev GDPR je varnost obdelave osebnih podatkov, posebej vprašanje, kako strogi moramo biti pri tem. Vsekakor neki mali upravljavec osebnih podatkov nima enakih zahtev po varnosti obdelave (zavarovanju) osebnih podatkov kot, denimo, neka bolnišnica. Težava je predvsem v tem, da GDPR ne določa natančno, katere ukrepe je treba uporabiti za na primer določeno število osebnih podatkov. Tako posledično odločitev prepusti vsakemu upravljavcu posebej. Ta mora zato izdelati analizo tveganj, ki mu bo pokazala, kje mora okrepiti svoje napore, da bo zadostil ustrezni varnosti oziroma GDPR.

V Sloveniji žal nimamo analize vzpostavljenih koncesij in stroškov zagotavljanja teh storitev v koncesijskih obliki, tako da se lahko pri tem naslonimo zgolj na primerjalno-pravne študije in lastne izkušnje, ki potrjujejo, da so javno-zasebna partnerstva pogosto finančno (stroškovno) in časovno učinkovitejša varianta za izvedbo javnega projekta kot izvedba projekta v tradicionalnem modelu javnega naročanja.

Dinamični nabavni sistemi (DNS) so v EU že dodobra poznana in v praksi precej razširjena tehnika za izvajanje postopkov oddaje javnih naročil, pot pa si utirajo tudi v domači praksi javnega naročanja. Prvi dinamični sistemi so že zaživeli tudi v Sloveniji!

Ena od poglavitnih posebnosti dinamičnih nabavnih sistemov je v tem, da morajo biti v celoti vzpostavljeni in izvedeni v elektronski obliki, kar pa platforme za elektronsko naročanje z naprednimi funkcionalnostmi (na primer avtomatsko obveščanje o prispelih prijavah, samodejno generiranje katalogov ponudnikov ter časovni prihranki pri pošiljanju posameznih povpraševanj, elektronski katalogi, možnost uporabe predpripravljenih elektronskih obrazcev, samodejno razvrščanje ponudb, samodejno generiranje naročnikovih poročil, odločitev in drugih aktov itd.) že omogočajo.

Založniški program in izobraževalna dejavnost Uradnega lista Republike Slovenije sta se v zadnjih dveh letih razširila na novo področje prava, na medicinsko pravo. Medicinsko pravo kot posebna veja prava vključuje tako civilno, kazensko, ustavno in upravno pravo. Ureja medicinsko dejavnost, odnose in status oseb, ki to dejavnost izvajajo, ter njihova razmerja z uporabniki njihovih storitev. 

Po petih letih za sodno prakso in zakonodajalca uporabno delo

Sodišče EU je pred kratkim v eni od svojih sodb ugotovilo, da je lastnik spletne strani že zgolj s tem, da je namestil in omogočil vtičnik Facebook za všečkanje, postal skupni upravljavec skupaj s Facebook-om. To v zelo zanimivo situacijo postavlja vse lastnike spletnih strani, ki imajo na svoji strani omogočen Facebook-ov vtičnik, posledično pa odločitev velja tudi za vse druge oblike posredovanja osebnih podatkov (denimo IP naslov) tretjim osebam. Kot je možno sklepati iz sodbe, je za takšno obdelavo treba dobiti osebno privolitev obiskovalca spletnih strani.

V Sloveniji javno-zasebna partnerstva ureja Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, sprejet pred več kot desetletjem, v letu 2006. V letošnjem letu je bil sprejet tudi Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah, ki je začel veljati v februarju 2019 in s katerim je Slovenija prenesla v nacionalni pravni red Direktivo o podeljevanju koncesijskih pogodb 2014/23/EU iz leta 2014. Normativni okvir je torej vzpostavljen, vendar (pre)redko uporabljen, tudi slabo poznan.

S 30. julijem 2019 je stopil v veljavo nov Pravilnik o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi (v nadaljevanju: pravilnik) kot posledica v letu 2018 sprejete nove Uredbe o upravnem poslovanju.

Pravilnik določa osnove za določanje rokov hrambe dokumentarnega gradiva za organe državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ter pravne in fizične osebe, kadar se te pojavljajo kot nosilci javnih pooblastil. 

Počutil sem se natanko tako, kot bi se tudi vi počutili, če bi se pripravljali na polet in bi se ob tem zavedali, da sedite na dveh milijonih delov, ki so jih vse naredili najcenejši ponudniki.

Polkovnik John Glenn, prvi Američan v Zemljini orbiti

Šele ko bo posekano zadnje drevo.

Šele ko bo zastrupljena poslednja reka.

Šele ko bo ujeta poslednja riba.

Šele potem boste ugotovili, da denarja ni moč jesti.

Prerokba Indijancev Cree

V širši javnosti je mogoče zaslediti precejšen odpor do javno-zasebnih partnerstev, zato lahko rečemo, da je to področje pri nas še vedno v povojih, z izjemo nekaterih občin, ki pogumneje posegajo po tem modelu zagotavljanja javnih dobrin, da uporabnikom omogočijo čim boljše javne storitve in javno infrastrukturo. Zlasti je treba tukaj izpostaviti mestne občine, ki so gonilo razvoja na tem področju. Nenaklonjenost javno-zasebnim partnerstvom je pogosto posledica napačnih informacij, zmotnega prepričanja in poročanja medijev, da javno-zasebna partnerstva predstavljajo privatizacijo. Na tem področju bo treba še veliko ozaveščanja, da bomo presegli globoko ukoreninjene napačne stereotipe.

Evropska komisija je 5. junija 2019 v okviru evropskega semestra objavila predlog priporočil za posamezne države članice glede njihovih gospodarskih politik za naslednjih 12 do 18 mesecev. Tokrat so bili v ospredju razprave zlasti strukturni izzivi glede vzdržnosti javnih financ in spreminjajočega se trga dela.

Delež nepovratnih sredstev EU v finančni perspektivi 2021–2027 se bo po načrtih vidno zmanjšal. Za Slovenijo je tako predvidena zgornja meja sofinanciranja pri manj razvitih regijah 70 odstotkov, pri regijah v prehodu pa 55 odstotkov (razvitejše regije so upravičene do 40-odstotnega sofinanciranja).

»Z uporabo te spletne strani se strinjate s piškotki,« je stavek, ki ga še vedno lahko preberemo na veliki večini slovenskih spletnih strani. In je napačen. Pravzaprav je verjetno ves sistem piškotkov na spletni strani napačen, saj upravljavci spletnih strani pogosto pozabijo, da ni dovolj zgolj objaviti obvestilo, pač pa je treba temu ustrezno prilagoditi tudi kodo strani.

Javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Javno naročilo je namenjeno zadovoljevanju potreb naročnika, zato naročnik, ki je zavezan k spoštovanju določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-3, Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18), kljub temu ni dolžan v okviru javnega naročila naročati nekaj, česar ne potrebuje.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)¹ je ravno letos dopolnil 20 let. V času svoje veljave je bil deležen številnih sprememb, nekatere so korenitejše posegle v materijo zakona, nekatere pa so ga le v manjši meri spremenile ali dopolnile. Zadnja novela ZIZ-L² je že 12. sprememba po vrsti. In s tem imamo v mislih le spremembe zakona z novelami. Temu moramo dodati še številne spremembe, ki so bile posledica sprejetja odločb Ustavnega sodišča. Sledenje zakonskim spremembam je pogosto mukotrpno, vendar obvezno za vsakogar, ki se tako ali drugače ukvarja s pravom.

Knjiga Rudija Šeliha Bil sem odvetnik¹ je izjemna v več pogledih. Najprej, ker je to prva avtobiografija nekega odvetnika, ki je bil (razen nekaj začetnih let) v svoji karieri samo odvetnik, drugič, ker je avtor v središče življenjepisa postavil svoje delovanje kot odvetnik in kot funkcionar Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), in tretjič, ker je napisana v jasnem in natančnem jeziku, ki je značilen za dobre pravnike.

V skladu s 153. členom Družinskega zakonika morata sodišče in center za socialno delo izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi.

V preteklosti smo lahko nemalokrat zasledili, da politične stranke v svojih programih omenjajo univerzalni temeljni dohodek (UTD) kot socialni ukrep, ki bi lahko na nekoliko bolj celovit način kljuboval pojavu brezposelnosti v slovenski družbi. Vendarle pa do odločitve o uvedbi UTD v kakršnikoli obliki (še) ni prišlo. V zadnjem času se je veliko govorilo o drzni potezi Finske, kjer so pred nekaj meseci zaključili obsežen socialni in politični eksperiment, s katerim so preverili odziv družbe in učinke, ki jih prinese uvedba UTD. Ob vsem tem pa bi bilo kdaj smiselno narediti korak nazaj in postaviti osnovno vprašanje: ali res vemo, kaj je cilj globalno znane ideje o UTD in kako ga opredeljuje pravna teorija?

Napisati pravilne informacije za posameznike (bodisi za zaposlene, obiskovalce spletne strani ali stranke) predstavlja – kot to opažamo v praksi – veliko težavo za upravljavca.

Iskanje načinov, da z odpadki čim manj obremenimo okolje, je pomembno tudi za slovensko ekonomijo in trajnostni razvoj. Veliko se govori o ponovni uporabi, recikliranju, postopkih predelave itd. Eno od ključnih vprašanj je, kako uveljaviti odgovornost proizvajalca za "celoten življenjski cikel njegovega proizvoda", torej v praksi uresničiti idejo, da je proizvajalec odgovoren za vse okoljsko pomembne vplive proizvoda na poti od "zibelke do groba".

Dobro leto mineva od uvedbe obveznega elektronskega javnega naročanja v Sloveniji. Ob njegovi uvedbi je Ministrstvo za javno upravo zapisalo: "Stremimo k vzpostavitvi poenostavljenih in racionaliziranih postopkov oddaje javnih naročil, povečanju transparentnosti, konkurenčnosti in gospodarnosti pri porabi javnih sredstev, prihranku časa, znižanju stroškov in zmanjšanju administrativnih ovir. Sporočanje in izmenjavo informacij med naročniki in ponudniki v elektronski obliki bo omogočal enotni informacijski sistem."¹

Kaj pomeni promocija zdravja na delovnem mestu in kakšen je njen vpliv na delovno organizacijo?

Opredelitev pojma "promocija zdravja na delovnem mestu" najdemo v 3. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu
(ZVZD-1)¹, in sicer so to sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Torej govorimo o ukrepih, katerih cilj je preprečevati oziroma zmanjševati posledice fizičnih in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. 

"Namen pojasnilne dolžnosti je predhodna seznanitev stranke s pravicami in dolžnostmi, ki jih s pogodbo prevzema, preveč informacij pa lahko vodi v dezinformacijo," je na predavanju ob rednem mesečnem srečanju Pravniškega društva Ljubljana poudaril profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart.

Iz odločitve Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-199/2018-7, izhaja dvoje:

• prvič, pri odločitvi, katerega od sistemov za elektronsko javno naročanje bodo izbrali, so naročniki samostojni in avtonomni in glede na lastno analizo potreb izberejo sistem, ki je zanje najoptimalnejši;

Dandanes redko naletimo na sogovornika, ki ne bi vedel, kaj je e-knjiga oziroma knjiga v elektronski ali digitalni obliki. Drugo vprašanje pa je, ali je sogovornik seznanjen s prednostmi in slabostmi te novodobne tehnologije. Seveda pa v takšni razpravi obstaja gotova možnost, da bomo naleteli na posameznike, ki vonja in otipa fizične knjige ne bi zamenjali za nikakršen elektronski bralnik, pa čeprav vedo (no, ali pa tudi ne), da so prednosti uporabe digitalnih knjig številne.

Delovanje detektivov in opravljanje detektivske dejavnosti ureja Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1, Uradni list RS, št. 17/11).

A1 Slovenija d.d. v sodelovanju z izbranimi partnerji od začetka lanskega leta slovenskim občinam omogoča izvajanje naprednih projektov, s katerimi lahko izboljšajo kakovost bivanja na območju mest in okolice, spodbujajo trajnosti razvoj, obvladujejo in znižajo obratovalne stroške ter učinkovito obvladujejo vplive na okolje.

Sodišče EU je nedolgo nazaj izdalo odločbo v zadevi Feniks¹ o vprašanju umestitve paulijanske tožbe v obseg pojma »zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerji« v prvem odstavku 7. člena Uredbe 1215/2012 o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj Ia), po katerem je v sporih z mednarodnim elementom pristojno sodišče v kraju, kjer je treba izpolniti obveznost.²

Kot čutečim ljudem s srcem nam je pogosto težko, kadar smo postavljeni pred dejstvo, da moramo nekomu sporočiti slabo novico. Denimo, da njegovo delo ni dovolj dobro, da ne morejo na dopust, da ne bodo prejeli povišice, da niso izbrani za usposabljanje, še posebej pa, da v kolektivu ni več prostora zanje. Slaba novica je slaba novica, ker nekoga prizadene. Po drugi strani pa ni nič kaj prizanesljivejša do nas. Sporočanje slabe novice nam nekoliko oteži vzdrževanje lastne samopodobe dobrega človeka, obenem pa nas je lahko tudi malce strah. Če smo iskreni, nas je strah našega odziva na njihov odziv. Ko že zberemo pogum za začetek, pa včasih čustva preprečijo, da bi ga dobro izpeljali.

Svetovna populacija se bo do leta 2050 povzpela na 9,8 milijarde, od tega naj bi kar 68 odstotkov ljudi živelo v urbanih skupnostih. Brez spreminjanja naših življenjskih navad se bo potreba po energiji povečala za 80 odstotkov, po vodi pa za 55 odstotkov. Projekcije OECD kažejo še, da naj bi se emisije žveplovega dioksida povečale za 90 odstotkov, emisije ogljikovih oksidov NO_X pa za 50 odstotkov. Tako bo v prihodnosti onesnažen zrak glavni krivec za krajšo življenjsko dobo.

Ali ste vedeli, da različne generacije različno doživljamo ritual pitja kave. Milenijci pijejo kavo izključno zaradi »doživetja«. Ne iščejo najcenejše kave, ne najlepše skodelice, kupujejo doživetje. Starejše generacije se privajajo na kavo TOGO. Težko jo dobijo, a pravijo, da je kakovostna znamka. Mi, od službe odvisni, pa iščemo navdih v trendih o življenju in o kavi. Opozarjamo, da ne spreglejte trenda s cimetom in priporočila, da vam kavo vedno kuha profesionalec.

Začasne odredbe in druga sredstva zavarovanja so velikega pomena za učinkovito izvedbo civilnega sodnega postopka in zagotovitev, da bo sodba tudi dejansko izvršena. Čeprav so to začasni ukrepi, lahko določeno stanje zadržijo do konca pravde, kar lahko v praksi pomeni večletno zamrznitev določenega premoženja. Za dolžnika to predstavlja precejšnjo obremenitev.

Pogodba o izvedbi javnega naročila ni klasična obligacijskopravna pogodba, saj pogodbeni stranki nista povsem svobodni in avtonomni, ampak zanju velja poseben režim javnonaročniških pravil. Številni naročniki se zato v praksi srečujejo s problematiko sklepanja aneksov k pogodbi o izvedbi javnega naročila, zlasti z dilemo, ali so aneksi dovoljeni in v kolikšnem obsegu. Tako kot postopek javnega naročanja so sedaj tudi (ne)dovoljene spremembe pogodbe uzakonjene v ZJN-3. Sprememba pogodbe v času njene sklenitve ali izvajanja ni prepovedana, vendar pa mora naročnik v primeru določenih (bistvenih) sprememb izvesti nov postopek javnega naročanja. Če naročnik navedena pravila krši ali opusti v zvezi s tem določene obveznosti, pa zanj in za njegove odgovorne osebe lahko nastanejo različne posledice.

Nova direktiva o plačilnih storitvah (PSD2) je bila ustvarjena kot revolucionarna iniciativa v evropskem finančnem sektorju. Spodbujala naj bi inovacije v finančni industriji, njihovo konkurenčnost in učinkovitost, potrošnikom pa ponudila več in boljše možnosti izbire na evropskem trgu plačilnih storitev. Prvi obrisi PSD2 v praksi nakazujejo njene omejene učinke. Še več, posledice implementacije PSD2 bodo najverjetneje prinesle znatne prednosti le izbranim (največjim) globalnim ponudnikom, komercialne banke pa potisnile ob rob preživetja.

V skladu s 145. členom Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/2007, 21/2018 – v nadaljevanju DZ) otroke zastopajo starši, razen če zakon določa drugače. Če je treba otroku kaj vročiti ali sporočiti, se to lahko veljavno vroči ali sporoči enemu ali drugemu od staršev, če starši ne živijo skupaj, pa tistemu, pri katerem otrok živi, ali tistemu, ki je naveden v sodni poravnavi ali odločitvi sodišča o skupnem varstvu in vzgoji otroka iz 139. člena DZ.

GDPR je v veljavi že skoraj leto dni, težavam, ki jih je uredba s seboj prinesla, pa ni videti konca. Tako nam, denimo, še vedno ni prišlo v navado, da imamo šest pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov in ne več klasičnih dveh. Vse pravne podlage so si med seboj enakovredne, res pa je, da se ne smejo prekrivati. Takšen primer je še posebej pogost v marketingu, kjer lahko hitro zamešamo osebno privolitev in izvajanje pogodbe (ali pa celo kakšno zakonsko določilo specialnega zakona) za izvajanje neposrednega trženja. Posledično upravljavec tvega izbris vseh osebnih podatkov in nevarnost bizarno visoke globe.

Ko se odpravimo v trgovino, smo še vedno vajeni imeti s seboj denarnico ali vsaj kartico, s katero lahko plačamo nakup. Pa veste, da to sploh ni več nujno, saj lahko pri blagajni plačamo tudi s telefonom oziroma mobilno denarnico.

Družinski zakonik ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, in razmerja med starši in otroki. Vsebuje tudi določbe glede oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo. Kaj pa istospolna partnerstva? Ta ureja Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), Družinski zakonik pa neposredno ureja njihova razmerja do otrok. Podatkov o tem, koliko registriranih istospolnih partnerjev je po februarju 2017 preoblikovalo svojo skupnost v sklenjeno partnersko skupnost, še ni.

Pri izvajanju gradbenega projekta ste naleteli na arheološke izkopanine. Kaj sedaj? RUMENA in RDEČA pogodba FIDIC določata, da ima izvajalec, ki je zaradi najdb utrpel zamude ali stroške, pravico do podaljšanja roka za dokončanje ter do plačila vseh stroškov, ki mu zaradi tega nastanejo. Zaradi navedenega imajo izvajalci, kadar se na njihovih gradbiščih pojavijo arheološke izkopanine, pravico, da na podlagi podčlena 4.24 postavijo zahtevek za plačilo vseh stroškov, ki so jih utrpeli zaradi arheoloških najdb, naročnik pa je dolžan te stroške izvajalcu plačati v celoti.

Nekatere ocene Evropske komisije kažejo, da naj bi v vseh državah članicah EU skupaj porabili okoli 100 milijard plastičnih vrečk na leto.  Povprečna plastična vrečka naj bi bila narejena v eni sekundi, medtem ko je za njeno naravno razgradnjo potrebnih kar štiristo let. Enormne količine uporabljenih vrečk in drugih odpadkov iz plastičnih materialov se vsako leto neusmiljeno nabirajo tako v oceanih kot na kopnem in poleg grozovite naravne škode mnogokrat povzročajo tudi smrtno nevarnost živalim.

Podjetje Halcom, pionir na področju razvoja sodobnih rešitev za plačilne sisteme v osrednji in jugovzhodni Evropi, se danes tudi uradno predstavlja z novo grafično podobo in spletnim mestom. Mednarodno podjetje s sedežem v Ljubljani, ki z agilno metodologijo inovativno razvija produkte in storitve za finančne ustanove, verjame, da bo z osveženim videzom še bolj povdarilo njihove ključne prednosti – inovativnost, dolgoletno prisotnost ter zanesljivost.

Nedavno je v medijih odmevala zgodba o domnevnem trpinčenju zaposlenih in razdelila tudi mnenja širše javnosti. Kdaj in v katerih situacijah prepoznamo mobing? Ali smo seznanjeni z definicijami mobinga, trpinčenja ali šikaniranja na delovnem mestu, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)? Ta razlikuje med posameznimi pojmi, pomembna pa je tudi praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča RS. Da bi določeno ravnanje prepoznali kot mobing ali trpinčenje, mora biti podano sistematično in dalj časa trajajoče ravnanje, poudarja sodišče.

Poleg očitnih ravnanj, kot so nedostojno ravnanje, zmerjanje in podobno, pa je lahko za mobing označena tudi situacija, kjer delavec nima zagotovljenega dela in komunikacije. Kako postopati, ko se kot delodajalec ali zaposleni znajdemo v kritični situaciji?

Odprto bančništvo (Open Banking) se uveljavlja tudi v Sloveniji, vključno z mobilnimi denarnicami in takojšnjimi prenakazili plačil pri brezgotovinskih plačilih. Spremembe se bodo dotaknile načina plačevanja v trgovinah, lekarnah, recepcijah, v prometu in pri nakupih po spletu. Digitalizacija se odraža tudi v storitvah javne uprave in lokalnih skupnosti, med drugim pa nas čakajo tudi zanimivi projekti pametnih mest in vasi.  

Že tradicionalno bodo v Laškem 13. in 14. marca potekali že tretji Dnevi prakse javnih naročil. Med številnimi aktualnimi temami bo tudi najnovejša praksa Državne revizijske komisije, na temo dokazovanja neobstoja kaznovanosti pri ponudniku in njegovih nadzornih osebah. Dotaknili pa se bomo tudi vprašanja, kdo je odgovoren za nedelovanje sistema za elektronsko oddajo ponudb, glede na to, da ta obvezna že od 1. 4. 2018 dalje.