Zaključevanje delovne aktivnosti in prehod v upokojitev je lahko za marsikoga težak korak; bodisi zaradi pričakovane nizke pokojnine, bodisi zaradi skrbi za nasledstvo v dejavnosti, ali pa zato, ker še nismo povsem pripravljeni na spremembo in se želimo še naprej aktivno udejstvovati v svojem poklicu. Pogosto se pojavlja vprašanje, kako lahko po upokojitvi opravljamo delo, a istočasno ne izgubimo pravic iz naslova pokojnine.

Kazenski zakonik (KZ-1) je bil nazadnje spremenjen decembra 2021 z novelo KZ-1I. Njen glavni cilj je bil uskladitev slovenske zakonodaje s številnimi mednarodnimi akti, ki še niso bili implementirani. Kljub prizadevanju zakonodajalca pri priprave te novele je Evropska komisija ob zadnjem pregledu implementacije dokumentov pravnega reda Evropske unije ugotovila nekatere pomanjkljivosti.

Zakon o javnem naročanju (ZNJ-3) je bil sprejet leta 2015 in je začel veljati aprila 2016. Zakon je tedaj v slovenski pravni sistem prenesel dve pomembni direktivi, kar je omogočilo krajše, učinkovitejše in bolj transparentne postopke javnega naročanja s sočasnim spodbujanjem inovativnosti. Zakon je bil po sprejetju še trikrat spremenjen in dopolnjen.

Veljavni ZJN-3 je bil na podlagi pobude za oceno ustavnosti z odločbo Ustavnega sodišča U-I-180/93 z dne 5. maja 2022 ugotovljen za neskladnega z ustavo. Ustavno sodišče je v tej zadevi razsodilo, da sta točka b četrtega odstavka 75. člena in točka c drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 67.a člena ZJN-3, ki se nanašata na kršitve v zvezi z delovnim časom in počitkom, v neskladju z ustavo, saj kršita načelo sorazmernosti.

Dickensovi časi, ko je bila vloga podjetji zgolj ustvarjanje in kopičenje dobička, so stvar preteklosti. Podjetja želijo pozitivno vplivati na družbo in čedalje več jih kot svoji ključni vrednoti navaja »pozitiven družbeni učinek« in »trajnostni razvoj«.

Tak trend je opazen tudi pri nas. Podjetja se ob trenutni ekonomski draginji obračajo na nas z vprašanji, kako lahko pomagajo zaposlenim pri blaženju njenih posledic, hkrati pa želijo ohraniti dober finančni položaj.

Zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Od 1. avgusta 2019 velja Direktiva 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (Direktiva). Namen Direktive je zagotoviti enakost spolov ob upoštevanju priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu v Evropski uniji s spodbujanjem usklajevanja poklicnega in družinskega življenja za delavce, ki so starši ali oskrbovalci. V ta namen na novo ureja predvsem očetovski in starševski dopust.

Zaradi povečanega obsega poslovanja, podjetje Uradni list d.o.o. išče novega sodelavca.

Uživate v terenskem delu? Ste ambiciozni in imate dobre prodajne sposobnosti? Vam prodaja ne dela težav? Se želite učiti in si širiti obzorja?

Če je vaš odgovor pritrdilen, vas vabimo, da oddate svojo prijavo in postanete del naše uspešne zgodbe, ki deluje na trgu že več kot 70 let.

S ciljem zagotoviti transparentnost postopka je v 22. členu Zakona o javnem naročanju urejeno, kdaj mora naročnik obvestilo v zvezi z naročilom objaviti na Portalu javnih naročil oziroma na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU. Naročnik mora na Portalu javnega naročila objaviti obvestila v zvezi z naročilom takrat, kadar ocenjena vrednost presega vrednost za uporabo zakona.

Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (1. točka prvega odstavka 154. člena ZJU). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Pravila varstva konkurence so ena od temeljnih značilnosti notranjega trga. Izvajanje pravil varstva konkurence Evropske unije je ključni gradnik za vzpostavitev odprtega, konkurenčnega in inovativnega notranjega trga ter bistven dejavnik za spodbujanje zaposlovanja in rasti v gospodarstvu.

Z namenom zagotovitve poenotenja pravil za delovanje organov, pristojnih za varstvo konkurence držav članic, ter zagotovitve ustreznih jamstev za neodvisno delovanje ter vire kot tudi pooblastila za izvajanje pravil in naložitev denarnih sankcij sta Evropski parlament in Svet 11. decembra 2018 sprejela Direktivo 2019/1 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (direktiva).

Temeljni organ delavske participacije je po ZSDU svet delavcev kot voljeno delavsko predstavništvo. V 8. členu ZSDU določa, da imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev, če je v družbi zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico.

Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije prihaja do precejšnjega povečanja količine in kakovosti obdelave osebnih podatkov. Razvoj poleg tehnološkega napredka in večjega zavedanja pomena informacijske zasebnosti prinaša tudi povečano tveganje zlorab, kot so npr. nepooblaščeni dostopi, množična razkritja in nedovoljeno profiliranje posameznikov.

Predlog novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ureja učinkovito varstvo pravice do varstva osebnih podatkov, ki sledi dodatni in okrepljeni sodni praksi Sodišča Evropske unije, Evropskega sodišča za človekove pravice ter predvsem Ustavnega sodišča in spremembam na zakonodajnem področju.

Za vsake volitve, za lokalne pa še posebej, je eno od najpomembnejših vprašanj kandidiranje. Najpomembnejšo vlogo pri kandidiranju imajo v praksi politične stranke. Ta ugotovitev velja predvsem za državne volitve, vendar pa tudi – čeprav manj – za lokalne skupnosti, zlasti večje. Izbira volivcev se tudi tu omejuje predvsem na izbiro med političnimi strankami.

Ker se področje varstva potrošnikov zaradi razvoja trga hitro spreminja, je temu treba prilagajati tudi predpise. Glavno pobudo na tem področju je prevzela EU, ki z direktivami ureja večino potrošniškega prava. Z večjo harmonizacijo predpisov se namreč olajša čezmejna trgovina in okrepi delovanje notranjega trga.

S 1. septembrom 2022 bo za prijavo nezgod in poškodb pri delu na Inšpektorat za delo ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vzpostavljen elektronski postopek na portalu SPOT, dosedanji papirnati obrazec ER-8 pa se za večino primerov ukinja. S tem bo uveden enoten elektronski postopek, ki bo v celoti digitaliziran in delodajalcem prinaša poenostavitev in razbremenitve. K elektronski prijavi nezgod in poškodb pri delu (ePrijava NPD) na portalu SPOT so zavezani delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije (PRS).

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je bil sprejet novembra 2015, je prinesel novo ureditev javnega naročanja pri nas. Že četrti zakon po vrsti na tem področju je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 91/2015 z dne 30. novembra 2015. Nekaj let ni bil deležen bistvenih sprememb, z izjemo novele ZJN-3A, ki je z namenom vpeljave in zagotavljanja socialno odgovornega javnega naročanja dopolnila manjše število določb.

Besedilo sprememb in dopolnitev Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV) je pripravljeno predvsem zaradi uskladitve zakona z Odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-1-7/20/7 z dne 4. junija 2020 (Uradni list RS, št. 93/20) in zaradi predlogov Državne volilne komisije (DVK) z začetka leta 2019. Predlagane spremembe močno pripomorejo k varstvu javnega interesa oziroma uresničitvi ustavnopravnih vrednot pri izvedbi lokalnih volitev. Te so: pošten volilni postopek, verodostojnost volilnega izida in zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev.

Ker svet postaja vse bolj digitalen, izkušnje pa vse bolj prijazne, potrošniki pričakujejo, da bodo temu razvoju sledila tudi plačila. V zadnjih petih letih se je v plačilni industriji zgodil velik premik. Leta 2016 je brezstično plačevanje predstavljalo le delček vseh transakcij, ki jih je Visa obdelala po vsem svetu. Danes je ta delež 38 % na svetovni ravni, 76 % v Evropi in 81 % v Srednji Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

Digitalizacija je dolgočasna modna beseda, ki jo nenehno ponavljamo: je ključna tema konferenc, objavljajo se študije o njenih različnih vidikih, o njej se razpravlja ter vse države na svetu oblikujejo in izvajajo strategije digitalizacije. V vseh teh pobudah in razpravah običajno manjka zavedanje, da je treba digitalizacijo plačil obravnavati kot ključni steber digitalnega gospodarstva.

V letu 2006 je Google ukinil »brezplačno« storitev G-Suite (Google Workspace) za poslovne uporabnike, katere bistvena prednost je bila predvsem uporaba lastne domene za prejemanje e-pošte, npr. podjetjexy.si.

Osredotočanje na uporabniško izkušnjo v kateri koli industriji je ključni del, ki mu je potrebno posvetiti veliko pozornosti. Pri pametni denarnici mBills se skušajo postaviti v čevlje uporabnikov in jim čim bolj poenostaviti plačilno izkušnjo. Sem spada tudi povezovanje z bankami, s katerimi se trudijo izboljšati in približati uporabniško izkušnjo odprtega bančništva.

Primarni interes države je zagotavljanje ustreznega števila javnih zavodov, ki bodo izvajali dolgotrajno oskrbo. Javno službo v dolgotrajni oskrbi lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom. Koncesionarji pomembno dopolnjujejo dolgotrajno oskrbo v javni mreži povsod tam, kjer kapacitete javnih zavodov ne zadoščajo za kritje potreb upravičencev.

Če niste doma v svetu informatike in računalništva, je povsem mogoče, da vam kratica API ne pove veliko. Če niste poklicno vpeti v finančni svet, vam tudi kratica PSD2 ne bo vzbudila ogromno asociacij. Za tema preprostima kraticama pa se skriva morda najbolj vznemirljivo poglavje v dolgi zgodovini zagotavljanja finančnih storitev: odprto bančništvo oziroma open banking.

Narok je časovno, krajevno in vsebinsko opredeljen sestanek (srečanje) upravnega organa z udeleženci postopka, na katerem se opravljajo procesna dejanja. Za narok je torej poleg časa značilen še kraj in skupno delovanje organa in strank.  Z vidika časa je narok natančno določena časovna točka, ki jo zaradi oprave določenega dejanja ali za nastanek pravne posledice na podlagi zakonske obveznosti ali po lastni presoji določi upravni organ. V vsakdanji govorici je bolj kot pojem narok uporaben nemški pojem termin, ki se ne uporablja samo za uradna, ampak tudi za vsakdanja opravila, na primer termin pri zdravniku, frizerju, fizioterapevtu. Namen narokov je enak kot namen rokov – koncentracija postopka.

Gotovina v denarnici nam predstavlja jamstvo plačilne sposobnosti in zato deluje pomirjujoče. Podobno velja tudi za gotovino v blagajni trgovca, obrtnika, gostinca, prevoznika, občinske blagajne, prireditelja predstave, skratka vseh, ki za svoje izdelke in storitve sprejemajo plačila.

Obenem pa mnogi (pri čemer seveda zanemarimo nekaterim dobro znane učinke poslovanja brez računov in s tem mimo davčne blagajne) ne poznajo dejanskih stroškov poslovanja z gotovino in si prav tako ne predstavljajo, koliko jih poslovanje z gotovino stane v primerjavi z brezgotovinskim poslovanjem. 

Digitalizacija je prava »modna muha«, ki jo pospešujejo nove tehnološke rešitve, vse hitrejši internet in dostopnejši načini shranjevanja podatkov. Njen namen ni zgolj prehod na digitalni način poslovanja, temveč celovita prenova (izboljšava) poslovnih procesov in uvedba novih poslovnih modelov. Skrb za okolje pa ni nič manj »popularna«. Če želimo ohraniti »zeleno« domovino, bomo v določeni meri morali spremeniti način življenja in poslovanja. 

Za vzpostavitev izjemnega delovnega okolja in s tem visoko učinkovitega kolektiva je po mnenju strokovnjakov bistveno zadovoljiti potrebe po (i) avtonomiji, (ii) kompetentnosti in (iii) povezanosti na delovnem mestu. Desetletja raziskav kažejo, da so osebe, ki se počutijo psihološko izpolnjene, praviloma bolj zdrave, srečne in produktivne. Pri čemer je za marsikoga največji izziv doseči ravno zadovoljitev potrebe po povezanosti.

Bruselj in Washington sta sklenila načelni dogovor o prenovljenem sporazumu o prenosu podatkov v ZDA. Konkreten dogovor s tehničnimi podrobnostmi lahko pričakujemo do konca leta 2022.

Zakon po novem zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja in prijavo začetka gradnje za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot en meter. S tem želi zakonodajalec omogočiti sodelovanje stranskih udeležencev v postopkih, saj bi lahko rušitev vplivala na pravice in pravne koristi lastnikov sosednjih objektov.

V sedanji ureditvi nismo imeli poenotenih meril za ugotavljanje potreb oziroma sposobnosti samooskrbe ter enotnih postopkov za ugotavljanje upravičenosti do posameznih pravic s področja dolgotrajne oskrbe. Raven pomoči, ki jo prejema posameznik, pogosto ni bila usklajena z njegovimi dejanskimi potrebami in pričakovanji. Zato lahko povsem utemeljeno povzamemo, da je bila dolgotrajna oskrba do sedaj tako z vidika organiziranosti kot tudi z vidika financiranja razdrobljena, nepregledna in generira neenakosti med upravičenci.

V zadnjem obdobju lahko opazimo pomembne odločitve evropskih nadzornih organov za varstvo podatkov, ki veliko upravljavcev postavlja v nemogoč položaj. Večina namreč (vsaj v ožjem obsegu) osebne podatke obdeluje pri obdelovalcih ali skupnih upravljavcih s sedežem v ZDA.

Pogodba z določbo »ključ v roke« ali kakšno drugo podobno določbo pomeni mešano pogodbo, ki vključuje pogodbo o projektiranju, gradbeno, podjemno, prodajno in vse druge pogodbe za dela in dobave, ki so potrebne, da izvajalec izvede skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta ali dela objekta, ki predstavlja funkcionalno celoto.

Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (»ZEKom-2«) je predlagatelj poimenoval kot sistemski zakon, katerega primarni cilj je implementirati določbe Direktive EU 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (»Direktiva 2018/1972«) v slovenski pravni red. 

Zeleno zavajanje (angl. greenwashing) so pristopi zavajanja javnosti, da so poslovanje organizacije in/ali njeni proizvodi in storitve prijazni do okolja (in/ali širše družbe).

Poleg volitev v občinski svet so za oblikovanje organov občine najpomembnejše volitve župana. Temeljna načela o volitvah župana so določena že v Zakonu o lokalni samoupravi, ki določa, da župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah. Iz te zakonske določbe torej izhaja, da je župan neposredno izvoljen in da se župan voli na tajnih volitvah.

Nova ureditev dodeljevanja koncesij

Predlog Zakona o spremembah Zakona o igrah na srečo (»novela ZIS«) na novo ureja področje podelitev koncesij za prirejanje iger na srečo. Predlagani 10. člen novele ZIS posega v trenutno veljavni 36. člen Zakona o igrah na srečo (»ZIS«), na podlagi katerega bi po novem Ministrstvo za finance najmanj trikrat letno objavilo javni razpis. 

Predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (»ZPPDFT-2«) obsega vrsto novosti in dopolnitev glede na trenutno veljavni Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (»ZPPDFT-1«), ki jih predlagatelj utemeljuje predvsem kot uskladitev domače zakonodaje s pravom EU oziroma implementacijo določb nekaterih direktiv EU.