Novela Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1D na novo vpeljuje postopek po izdaji pisnega opozorila pred krivdno odpovedjo (pisno opozorilo). Tega morajo izvajati delodajalci v javnem in zasebnem sektorju. Ali bo do njega prišlo ali ne, je odločitev delavca. Veliko delodajalcev se jezi, češ zakaj bodo morali izvajati še zagovor po že vročenem pisnem opozorilu.

Po mojih izkušnjah gre za postopek, ki ga je veliko delodajalcev izvajalo že prej in bi moral biti obvezen. Pisno opozorilo namreč lahko vodi v odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vsaka odpoved pa je skrajno sredstvo in se je moramo lotevati s tresočo roko. Če se je delodajalec delavcu odločil vročiti pisno opozorilo, to pomeni, da je delavec storil kršitev, ki jo delodajalec šteje za zelo pomembno.

Veliko delodajalcev zmotno misli, da s tem, ko bodo delavcu vročili (po možnosti še po elektronski pošti, ker je to lažje, saj se jim z delavcem ni treba soočati) pisno opozorilo, so svoje delo opravili. Pa ni tako.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je predlagalo spremembe in dopolnitve zakona (ZGD-1M), s katerimi si prizadeva uskladiti nacionalno zakonodajo z direktivami Evropske unije, izboljšati preglednost poslovanja podjetij in spodbujati enakost spolov v korporativnem upravljanju.

Gradbeni zakon (GZ-1) ureja pogoje za graditev objektov in vsa druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov. Ministrstvo za naravne vire in prostor je predlagalo njegovo spremembo (GZ-1B), ki spreminja ureditev domneve izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte, natančneje določa dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja in učinkoviteje ureja način pridobivanja mnenj mnenjedajalcev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-P) dopolnjuje prenos nekaterih določb Direktive 2016/800/EU o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku, in Direktive 2013/48/EU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti. Poleg tega uresničuje odločbe Ustavnega sodišča U-I-418/18, Up-920/18, U-I-144/19 (TRETJI DEL) ter U-I-409/19, Up-1455/19 in uvaja nekatere manjše redakcijske popravke.

Poročanje o trajnostnem razvoju ni samo način za doseganje skladnosti in izpolnitev novih zakonodajnih zahtev na področju trajnostnega poslovanja, pač pa podjetjem – tako velikim kot malim – prinaša številne prednosti in razvojne možnosti. S prepoznavanjem vplivov, tveganj in priložnosti podjetja namreč gradijo konkurenčnost in odpornost svojega poslovnega modela ter si širijo dostop do finančnih virov.

Področje trajnostnosti se že nekaj časa premika iz sfere priporočil podjetjem na področje regulacije, in sicer tako na evropski kot na nacionalni ravni. Gre za širok obseg delovanja podjetij na področju okolja, družbe in upravljanja, ki se prepleta s takorekoč vsakim vidikom poslovanja podjetij.

Najemniki denacionaliziranih stanovanj – nova pravila po noveli SZ-1F

Ustavno sodišče je v odločbi U-I-473/22-11 z dne 15. junija 2023 odločilo, da sta v neskladju z Ustavo Zakon o denacionalizaciji in Stanovanjski zakon, kolikor se nanašata na neprofitna najemna razmerja za nedoločen čas, ki so jih s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice sklenili zavezanci za vrnitev stanovanja v denacionalizaciji in v katera so kot najemodajalci pozneje vstopili upravičenci do denacionalizacije oziroma njihovi univerzalni pravni nasledniki. Ustavno sodišče je zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku enega leta. Skladno s tem Ministrstvo za solidarno prihodnost predlaga novelo Stanovanjskega zakona, ki odpravlja protiustavnost.

V slovenskem prostoru je dokaj razširjena delitev obveščevalne dejavnosti na posamezne zvrsti, in sicer na obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno zvrst (Hribar, Podbregar in Ivanuša, 2012; Šifrer, 2008). Po tej klasifikaciji spada kriminalističnoobveščevalna dejavnost kot uveljavljen koncept na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v varnostno zvrst obveščevalne dejavnosti.

Varnostna zvrst tako zajema izvajanje obveščevalne dejavnosti kot sestavni del aktivnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja ogrožanja notranje varnosti, kamor uvrščamo varovanje, zaščito ustavne ureditve in institucij demokratičnega političnega sistema, boj proti kriminaliteti, varovanje javnega reda in miru ter varnost posameznika in njegovega premoženja.

Na drugi strani pa obveščevalno zvrst praviloma opravljajo službe, ki nimajo policijskih pooblastil. Ta zvrst pokriva izvajanje dejavnosti zbiranja, vrednotenja in analiziranja informacij zaradi izdelovanja obveščevalnih informacij pri podpori sprejemanja odločitev in ukrepov, ki so povezani z zunanjepolitičnimi, varnostnimi, obrambnimi ali gospodarskimi interesi države.