Zakon o osebni asistenci (ZOA) ureja pravico do osebne asistence in način njenega uveljavljanja z namenom omogočiti posamezniku oziroma posameznici z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi. Ob izvajanju ZOA so bile zaznane nekatere pomanjkljivosti, zato Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga novelo.

Predlagana novela cilja k zagotavljanju čim kvalitetnejšega izvajanja storitev osebne asistence. Temelji na načelih spoštovanja dostojanstva in neodvisnosti uporabnika, svobodne izbire in odločanja, omogočanja vključenosti v skupnost, individualne obravnave, zagotavljanja enakih možnosti, dostopnosti in kakovostnega ter strokovnega izvajanja pravice do osebne asistence.

Pred parlamentarnimi počitnicami je bilo na zakonodajnem področju zelo pestro. Zdelo se je, kot da se mudi sprejemati številne reformne zakone, s čimer se je ustvarjalo (predvsem na Ekonomsko-socialnem svetu – ESS) veliko slabe volje. Pomanjkanje komunikacije in medsebojnega usklajevanja, nedorečenost, finančna nestabilnost in nemotiviranost obstoječega kadra so bili le nekateri poudarjeni pomisleki ob javni obravnavi in predstavitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOSK-1). Po mnenju zakonodajalca naj bi bil novo sprejeti Zakon o dolgotrajni oskrbi v primerjavi z letom 2021 sprejetim zakonom prva sistemska in celovita rešitev na področju socialnega varstva, saj naj bi uredil tako finančni del kot tudi storitve dolgotrajne oskrbe. Ob robu predstavitve in sprejema zakona je bilo mogoče slišati tudi poudarjanje, da je dolgotrajna oskrba nov steber socialne države, rešitve, predstavljene v njem, pa sledijo potrebam oseb, potrebnih pomoči.

Inkriminacija obrekovanja je glede možnega storilca splošna, delictum commune (delictum non-proprium). V teoriji in tudi v praksi ni sporno, da se v kazenskopravnem smislu beseda »kaj« razlaga kot dejstvo. Obrekovanje je zatrjevanje ali razširjanje nečesa neresničnega, kar lahko škoduje časti ali dobremu imenu drugega. Dejstva so konkretni dogodki ali stanja, ki čutno zaznavnost prenašajo v resničnost in so zato dokazljiva. Tudi notranja dogajanja (na primer motivi, nameni, značajske lastnosti) so lahko dejstva, če obstaja prepoznavna povezava s posameznim zunanjim dogajanjem in s tem potrebna povezava z resničnostjo.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kot zadnji področni zakon, ki se izvzema iz obstoječega Energetskega zakona (EZ-1), predlaga sprejem novega Zakona o energetski politiki. V slovenski pravni sistem bo predvsem prenesel nekatere Direktive Evropske unije, med njimi Direktivo 2019/944 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije, Direktivo 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

Sprejeta je bila novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki odpravljaja težave, zaznane pri pridobivanju podatkov za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sledi novo sprejetim predpisom. Hkrati zagotavlja učinkovitost dela izvajalca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotavlja vzpostavitev pravne podlage za financiranje Inštituta za ekonomska raziskovanja in odpravlja prikrajšanost prejemnikov delnih invalidskih nadomestil po ZPIZ-2 ter delnih invalidskih pokojnin po predhodno veljavnem zakonu pri izračunu njihove pokojninske osnove ob upokojitvi.

Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) določa sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce oziroma nosilke te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi. Vlada Republike Slovenije je predlagala novelo ZDZdr, ki sledi Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028, besedilo zakona usklajuje z dvema odločbama Ustavnega sodišča Republike Slovenije in z drugo veljavno zakonodajo.

Pelegrin, Umag, biser istrskega turizma ima zanimivo zgodovino in je v tem času zelo znana turistična destinacija zahvaljujoč svoji vrhunski športni in gastronomski ponudbi. V počitniškem in mirnem naselju Pelegrin, samo 150 metrov od morja in plaže prodamo vzdrževano in opremljeno počitniško hišico skupne izmerjene neto velikosti 63,6 m², ki je zgrajena na zemljišču v skupni velikosti 358 m².
Naselje Pelegrin je od centra Umaga oddaljeno 5,1 km.

Novela Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1D na novo vpeljuje postopek po izdaji pisnega opozorila pred krivdno odpovedjo (pisno opozorilo). Tega morajo izvajati delodajalci v javnem in zasebnem sektorju. Ali bo do njega prišlo ali ne, je odločitev delavca. Veliko delodajalcev se jezi, češ zakaj bodo morali izvajati še zagovor po že vročenem pisnem opozorilu.

Po mojih izkušnjah gre za postopek, ki ga je veliko delodajalcev izvajalo že prej in bi moral biti obvezen. Pisno opozorilo namreč lahko vodi v odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vsaka odpoved pa je skrajno sredstvo in se je moramo lotevati s tresočo roko. Če se je delodajalec delavcu odločil vročiti pisno opozorilo, to pomeni, da je delavec storil kršitev, ki jo delodajalec šteje za zelo pomembno.

Veliko delodajalcev zmotno misli, da s tem, ko bodo delavcu vročili (po možnosti še po elektronski pošti, ker je to lažje, saj se jim z delavcem ni treba soočati) pisno opozorilo, so svoje delo opravili. Pa ni tako.