Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Državni zbor RS je pred kratkim obravnaval predlog novele Zakona o minimalni plači, ki predvideva njen dvig na 667 evrov neto. Ta naj bi povečal razliko med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo, saj je z zvišanjem socialne pomoči po mnenju mnogih ta razlika postala premajhna. Na kakšen način bomo rešili to socialno-ekonomsko vprašanje in ali smo res dežela »bogatih revežev«?
Preberi več
Javna naročila so zapleten postopek, v katerem prihaja tudi do kršitev, zato je za udeležence v javnih naročilih priporočljivo, da poznajo pravila, odgovornost, posledice kršitev ter pravne možnosti, ki so na voljo, če se znajdejo v prekrškovnem postopku. Na seminarju, ki bo 30. 1. 2019, boste s pomočjo strokovnjakinj s pravnega področja spoznali osnove postopka o prekršku, možne sankcije ter njihove posledice.
Preberi več
Skupaj 47 avtorjev z različnih področij, je pod okriljem treh urednikov (dr. Damjan Korošec, dr. Katja Filipčič in Stojan Zdolšek) pripravilo veliki in poglobljeni komentar posebnega dela kazenskega zakonika. V knjigi avtorji poglobljeno analizirajo dogmatična vprašanja vsake inkriminacije, z delom pa med drugim želijo doseči tudi bolj poglobljen pristop do teoretičnih vprašanj.
Preberi več
Izvedba gradbenih projektov za seboj praviloma potegne kup zapletov in različnih situacij. Zato novica o tem, da je izšel Veliki gradbenopravni priročnik, prihaja ob pravem času. Priročnik podaja odgovore na široko paleto vprašanj iz konkretnih situacij, do katerih prihaja v gradbeniški praksi in bo nedvomno v pomoč vsem udeležencem pri gradnji – od naročnikov in izvajalcev do projektantov in nadzornikov.
Preberi več
Poznate pravne posledice fotokopiranja avtorskega dela? Avtorska pravica pripade avtorju na podlagi stvaritve dela in je aktualna še 70 let po njegovi smrti. Avtorjevo delo je zaščiteno z vidika njegovih moralnih interesov in pravic ter mu zagotavlja premoženjsko korist od izkoriščanja njegovega dela.
Slovenska zakonodaja z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah določa, da je fotokopiranje, t. j. reproduciranje zapisanih del, dovoljeno le pogojno. Kdaj in na kakšen način, pa preverite v nadaljevanju.
Preberi več
Pravni terminološki slovar je plod večletnega sodelovanja pravne in jezikoslovne stroke, pri oblikovanju definicij pa je sodelovalo kar 36 strokovnjakov iz najrazličnejših pravnih ustanov.
To obsežno delo bralcu omogoča vpogled in uporabo pravnih terminov z vseh pravnih področij, med drugim tudi civilnega, medicinskega, kazenskega in delovnega prava. Pravni terminološki slovar bo v pomoč vsem, katerih delo ali študij se na kakršenkoli način dotika prava.
Preberi več
Kaj storiti, če so se dolžnosti in pravice udeležencev pri gradnji po gradbenem zakonu glede na ZGO-1 spremenile, ponudba pa je bila dana na dolžnosti in pravice po starem ZGO-1? V tem primeru lahko pride do dodatnih zahtev za izplačilo s strani izvajalca, kljub temu pa GZ v 106. členu določa, da se postopki, začeti na podlagi ZGO-1 pred začetkom uporabe GZ, končajo po določbah ZGO-1. Preberite, katere spremembe je še potrebno upoštevati v razpisni dokumentaciji po novi gradbeni zakonodaji.
Preberi več
Delo projektantov je s sprejemom nove gradbene zakonodaje 1. junija 2018 doživelo številne spremembe. Med prvimi so morali uporabiti določbe novega gradbenega trojčka, povečale so se njihove obveznosti, kljub temu pa pričakujejo, da se bodo tveganja, ki so bila sedaj popolnoma na strani naročnika in projektanta, zmanjšala in prerazporedila na vse deležnike, vključno z državo in občinami. Preverite ali so sedaj gradbeni postopki res krajši in enostavnejši.
Preberi več
Ste vedeli, da ima letošnji namlajši kandidat za župana 24 let, za člana občinskega sveta pa 18? Absolutno najstarejši kandidat je star kar 94 let, za mesto županje pa se poteguje 14,5 % žensk. Kandidatov je letos nekaj manj kot pred 4 leti, politika pa še vedno bolj zanima starejše kot mlajše. Preverite tudi zakaj postajamo zrela demokracija in katere novosti je prinesel lani dopolnjeni Zakon o lokalnih volitvah (ZLV-J).
Preberi več
Slovenija je 24. oktobra 2017 po štirih letih priprave dobila tri predpise, ki urejajo prostor in graditev objektov: Zakon o urejanju prostora, Gradbeni in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Osrednji zakon tega zakonodajnega trojčka je Zakon o urejanju prostora, ki je v Sloveniji vzpostavil moderen sistem urejanja prostora in odgovoril na izzive kakovostne arhitekture, podobe naselij in krajine, legalnosti gradenj in podobno, poleg varovanja javnega interesa, pa bo omogočil tudi varno in stabilno investicijsko okolje.
Preberi več
Brezplačna aplikacija E-Certis ponudnikom in naročnikom v postopkih javnega naročanja omogoča številne funkcionalne prednosti. Poleg lažjega vodenja in sodelovanja pri javnih naročilih, E-Certis omogoča seznanitev z razlogi za izključitev ter s pogoji za sodelovanje. Aplikacija ponuja izjemno podporo vsem, ki se želijo prijaviti ali pa že sodelujejo pri javnih naročilih v državah članicah Evropske unije. Na kakšen način lahko pomaga vam?
Preberi več
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe delavca predstavlja neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako odpoved zaradi nesposobnosti v primeru neizpolnjevanja zdravstvenih zahtev za delovno mesto pomeni kršitev prepovedi diskriminacije, zato je odpoved v tem primeru nezakonita oziroma neveljavna. Preverite, kaj se zgodi, če delavec izgubi zmožnost opravljanja dela zaradi zdravstvenih razlogov.
Preberi več
Knjiga Bil sem odvetnik združuje več kot 50 let poklicne poti odvetnika in avtorja knjige Rudija Šeliha. Vseživljenjsko delo je nastalo ob stopetdesetletnici obstoja in dela Odvetniške zbornice Slovenije, vanj pa je avtor prelil spomine iz svoje več kot 50-letne kariere.
O tem, zakaj je danes velikokrat težje biti odvetnik kot nekoč, in o pomenu poklica, ki se spreminja skupaj z družbenimi spremembami, si preberite v intervjuju.
Preberi več
Kljub temu, da Slovenija spodbuja predkomercialno naročanje za razvoj inovativnih rešitev, tega modela še ni popolnoma osvojila. Večina članic Evropske Unije je že na najvišji razvojni stopnji uporabe predkomercialnega naročanja, medtem ko Slovenija vztraja na obstoječih sistemih.
Seznanite se s prednostmi in praktičnimi rešitvami predkomercialnega naročanja ter ne izpustite najnovejših trendov in inovacij.
Preberi več
56 avtorjev, več kot tri leta raziskav in več tisoč strani je bilo potrebnih za prvi znanstveni komentar Kazenskega zakonika v Sloveniji.
To pionirsko in monumentalno delo, ki je nastalo na podlagi poglobljene raziskave, predstavlja ključni strokovni okvir za vse, ki se pri svojem delu srečujejo s kazenskim pravom: odvetnike, tožilce, sodnike, gospodarstvenike in obramboslovce ter različne inšpektorje, študente in druge strokovnjake. Težko pričakovano delo bo izšlo še v letošnjem letu.
Preberi več
Je vaše podjetje seznanjeno z vsemi pravnimi podlagami, ki omogočajo obdelovanje osebnih podatkov? Po uredbi GDPR je ena izmed njih tudi zakoniti interes, ki dovoljuje obdelovanje podatkov tudi v primeru, ko ta ni zakonsko nujna, vendar je za vas ali druge koristna. Med drugim jo lahko uporabljate tudi, ko posamezniku ne morete zagotoviti popolne vnaprejšnje kontrole.
V prispevku preverite, kdaj lahko zakonsko obdelujete osebne podatke.
Preberi več
Veliki gradbenopravni priročnik na enem mestu združuje teorijo in prakso gradbenega prava, podkrepljeno z nasveti avtoric z dolgoletnimi izkušnjami. Priročnik je namenjen investitorjem, izvajalcem, projektantom in nadzornikom, ki pogosto potrebujejo pravilen odgovor že na samem gradbišču.
Z naslavljanjem tudi najtežjih izzivov s področja gradbenih predpisov, bo priročnik nepogrešljiv za vse, ki se srečujejo z vprašanji izvajanja gradbenih pogodb, pogodb o projektiranju in pogodb o nadzoru.
Preberi več
Na kakšen način izpolniti pogoje, ki jih od izvajalcev, projektantov in nadzornikov po novem zahtevajo investitorji? Medtem ko sta zahtevi po zaposlitvi vodje del in vodje gradnje korak k dobri poslovni praksi, pa se investitorjem in izvajalcem odpirajo številna vprašanja, na katera bodo odgovorili strokovnjaki na 4. Dnevih gradbenega prava.
Preberi več
Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) določa, da se zahtevku za revizijo ugodi, če pri presoji očitanih kršitev ugotovi, da je ravnanje naročnika kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila. Preverite, kdaj naročnik v predrevizijskem postopku in Državna revizijska komisija v revizijskem postopku ne bosta ugodila zahtevku za revizijo.
Preberi več
Splošna uredba EU o varstvu podatkov je namreč prinesla trajnostne spremembe na področju upravljanja s podatki in na prvo mesto postavila kontinuirano uresničevanje pravic posameznikov. Podjetja morajo poiskati načine za učinkovito obravnavo in shranjevanje podatkov ter njihov takojšen izbris ob zahtevi.
Vse o pravicah in dolžnostih organizacij in posameznikov lahko izveste na izobraževanju za Strokovnjaka/strokovnjakinjo za varstvo osebnih podatkov.
Preberi več
Izvajalci in vodje gradbenih del so se letos srečali z novim gradbenim trojčkom, ki je začel veljati 1. junija. Predhodno začeti projekti se lahko z izdanim uporabnim dovoljenjem in tehničnim pregledom zaključijo po stari zakonodaji, medtem ko bo za novejše potrebno upoštevati novo gradbeno zakonodajo in pogoje za opravljanje dejavnosti gradbeništva. Kako se pripraviti na prehod?
Preberi več
Na področju javnih naročil morajo ponudniki veliko pozornosti nameniti navodilom naročnika, kljub temu pa so določbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zavezujoče tudi za samega naročnika. Na praktični delavnici za ponudnike po ZJN-3 bomo pregledali aktualno prakso Državne revizijske komisije in se seznanili s pravilno pripravo ponudbe. Prijavite se na delavnico, ki bo 23. 10.
Preberi več
Še zadnjič v tem letu razpisujemo izobraževanje za dodatne kvalifikacije za Strokovnjaka/strokovnjakinjo za varstvo osebnih podatkov. S pridobljenimi znanji in kompetencami boste samostojno skrbeli za skladnost poslovanja s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, znali prepoznati tveganja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in predlagali sprejem ustreznih ukrepov za omejitev tveganj. Prijave zbiramo do zapolnitve mest.
Preberi več
Leto 2018 je leto lokalnih volitev. Slednje so organizacijsko, vsebinsko in tehnično najzahtevnejše volitve v Sloveniji. Čas do razpisa volitev je tako treba izkoristiti za pripravo na volitve in zaključek mandata občinskega sveta in njegovih delovnih teles, nadzornega odbora, župana ter zaključek mandata svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti oz. vaških in krajevnih odborov.
Organe občine do dneva začetka volilnih opravil čakajo številne pomembne naloge.
Preberi več
Je vprašanje javnih naročil in korupcije mit ali resnica? Odgovor bodo podali strokovnjaki na tradicionalnem srečanju v mestu rož, letos sedmem po vrsti.
Teme bodo dileme, s katerimi se srečujejo naročniki pri izvajanju novele ZJN-3A v praksi. Izvedeli boste, kako bo nova Uredba o varstvu osebnih podatkov vplivala na javna naročila in kakšen bo vpliv nove gradbene zakonodaje na javna naročila gradnje, projektiranja in nadzora.
Preberi več
V Sloveniji primankuje strokovnjakov na področju javnih naročil. Neposreden odgovor na pobudo trga o dodatni kvalifikaciji s tega področja je certificiran in akreditiran program za pridobitev dodatnih kvalifikacij s področja javnih naročil.
Izobraževanje, ki kandidatom omogoča pridobitev novih kompetenc in konkurenčnejši nastop na trgu, je akreditiralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Preberi več
Zagotovo ste že slišali za prispodobo, ki volitve primerja z naravno nesrečo. V dobesednem pomenu, ne v prenesenem: nikoli ni ob neki aktivnosti hkrati angažiranih toliko ljudi v tako časovno strnjenem obdobju. Za množico sodelujočih v volilnem procesu je pričujoča publikacija izvrsten praktičen priročnik publikacija Lokalne volitve 2018, ki poljudno in pregledno pojasni namen zakonodajalca, ki je lokalne volitve uredil s sicer strokovno zahtevnim predpisom.
Lokalne volitve so po svoji naravi precej bolj organizacijsko in vsebinsko zahtevne od državnih, saj se v 212 občinah lahko zgodi kar enajst različnih kombinacij volilnih sistemov in izračunov mandatov. Od najpreprostejšega primera, ko je občina ena volilna enota, nima ožjih delov občin in tam ne prebivajo pripadniki narodnih ali romske skupnosti, pa do takšnega, kjer v eni občini v več volilnih enotah volijo članice in člane občinskega sveta, članice in člane svetov ožjih delov občine pa predstavnika madžarske narodne skupnosti in pripadnika romske skupnosti. Ko ob bok spolnim kvotam in zadrgi postavimo še preferenčne glasove in tujce z volilno pravico, je mera polna.
Preberi več
Z novo Uredbo o upravnem poslovanju, ki je začela veljati 17. aprila 2018, so deloma dopolnjena ali spremenjena uveljavljena pravila in standardi dolžnega poslovanja upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil s strankami, njihovo poslovanje z dokumentarnim gradivom, opravljanje z zgradbami, prostori, opremo, zagotavljanje varnosti idr.
Eden od ciljev nove uredbe je bil vzpostaviti normativne pogoje za celovito elektronsko poslovanje tako znotraj posameznih organov javne uprave kot tudi med omenjenimi organi in v največji meri tudi v razmerju do uporabnikov storitev. Uredba odločneje, kot je veljalo do sedaj, uvaja brezpapirno poslovanje. Ob načelni usmeritvi, da organi med seboj praviloma poslujejo le z dokumenti v elektronski obliki, je omogočeno pretvarjanje dokumentov iz fizične v elektronsko obliko in obratno. Izvorna fizična oblika dokumenta ni več ovira za nadaljnje elektronsko poslovanje, če to omogočajo tehnične možnosti.
Organ lahko dokument v fizični obliki s skeniranjem pretvori v elektronsko obliko in z njim posluje elektronsko. Hkrati lahko dokument, ki je pri organu nastal v elektronski obliki, pretvori v fizično obliko, če na primer naslovnik nima ustreznega elektronskega naslova. S pravilno potrditvijo kopije je dokumentu priznana dokazna vrednost, ki je v veliki meri primerljiva z izvirnikom. To bo omogočilo enostavnejše in bolj ekonomično poslovanje z dokumentarnim gradivom, saj bodo organi lahko poslovali in hranili le dokumente v elektronski obliki.
Preberi več
Odločitev Sodišča EU v zadevi Nintendo1 neposredno vpliva na uporabo merodajnega prava v sporih zaradi kršitev enotnih pravic intelektualne lastnine EU2 z razlago mesta storjene kršitve, kadar kršitelj krši pravico v več različnih državah.
Rimska uredba II3 določa kolizijska pravila za nepogodbene obveznosti v zadevah s čezmejnim elementom. Za posamezne vrste deliktov, med katere sodi tudi kršitev pravic intelektualne lastnine, določa posebna kolizijska pravila.4 Za kršitev pravic intelektualne lastnine v 8. členu določa dve: eno za kršitev nacionalnih pravic intelektualne lastnine (prvi odstavek 8. člena Rimske uredbe II), drugo pa za kršitev enotnih pravic intelektualne lastnine EU5 (drugi odstavek 8. člena Rimske uredbe II). Odločba v zadevi Nintendo se nanaša na kršitev enotne pravice intelektualne lastnine EU, in sicer na model EU.
Preberi več
Z uporabo sistema ERP v kombinaciji z elektronsko banko Hal E-Bank je proces izvajanja plačilnega prometa med podjetjem in banko sestavljen iz več korakov, in sicer od izvažanja in uvažanja izpiskov ter priprave plačilnih nalogov/e-računov v vašem sistemu ERP preko podpisovanja v elektronski banki do pošiljanja nalogov v procesiranje na vašo banko.
Zavedamo se, da so prepisovanje podatkov ter njihovo ročno izvažanje in uvažanje iz enega sistema v drugega lahko zelo zamudna in da je možnost napak lahko velika.
Ameriška raziskava* je pokazala, da se v povprečju enkrat na tisoč primerov zmotimo v razlagi grafa, dvakrat napačno preberemo število in trikrat napačno določimo pravilne vrstice v preglednici. Tako je teh napak v povprečju že pet na 100 primerov. Število napak pa se ob prepisovanju in vnašanju v nove računalniške sisteme s številom transakcij seveda še povečuje.
Preberi več
Septembra 2018 bo potekal že 7. Kongres javnega naročanja, ki bo tradicionalno v znamenju reševanja najbolj perečih dilem v praksi.
Teme kongresa vključujejo dileme, s katerimi se srečujejo naročniki pri izvajanju novele ZJN-3A v praksi, razjasniti pa je tudi treba, na kakšen način naj naročniki izvajajo obstoječe pogodbe. Predstavljeni bodo odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z elektronsko oddajo ponudb, poudarek pa bo tudi na vprašanju, kako bo nova Uredba o varstvu osebnih podatkov vplivala na javna naročila.
Nadalje bodo predstavljeni vpliv nove gradbene zakonodaje na javna naročila gradnje, projektiranja in nadzora ter konkretni primeri, kako je treba spremeniti razpisno dokumentacijo. Strokovnjaki bodo odgovorili na najpogostejše težave pri objavah na portalu javnih naročil.
Udeleženci bodo imeli možnost zastaviti konkretna vprašanja in seznaniti strokovnjake z dilemami, ki jih imajo v praksi, tudi če konkretne teme niso predmet izobraževanja.
Cilj Kongresa javnega naročanja je med drugim tudi to, da udeleženci prejmejo odgovore na vsa svoja vprašanja, ki jih imajo v praksi.
Programski vodji kongresa sta mag. Maja Koršič Potočnik in Maja Prebil.
Izkoristite 10-odstotni popust na zgodnjo prijavo, ki velja do 10. avgusta 2018!
Za več info. o programu in prijavi obiščite spletno stran dogodka:
https://kjn.uradni-list.si/.
V antični dobi, ki ni poznala zemljiških knjig, se je publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavljala s sklepanjem posebej formalnih pravnih poslov, ki so jim prisostvovale bodisi priče bodisi predstavniki javne oblasti. Tako sta se v rimskem pravu uveljavila predvsem mancipatio in in iure cessio. Pravni posli so se sicer sklepali ustno, vendar so bili strogo formalni. Pri mancipaciji se je pravni posel sklepal ustno pred petimi pričami, ki so bile poklicane, da prisostvujejo sklepanju posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Odsvojitelj je pred pričami izgovoril določene formule, s katerimi je potrdil, da je nepremičnina njegova in da se lahko od njega odkupi.
Publiciteta se je zagotavljala s pričami, ki so bile praviloma lastniki sosednjih nepremičnin. V primeru spora so priče lahko potrdile, da je bil opravljen konkretni pravni posel v korist pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini. Pri in iure cessio so sodelovali predstavniki javne oblasti. V tem primeru se je lastnina na nepremičnini prenašala v posebnem postopku, ki se je začel kot spor o lastnini na nepremičnini. Pridobitelj je v tem postopku postavil nasproti odtujitelju vindikacijski zahtevek, pri čemer je slednji priznal utemeljenost tega zahtevka. Nato pa je pretor odločil, da je nepremičnina last pridobitelja in jo dosodil njemu (addictio). V poznejših obdobjih rimskega prava so ustne dogovore o prenosu lastninske pravice na nepremičninah nadomestili pisni pravni posli, ki so morali biti overjeni ali pa so morale pri njih prisostvovati priče ipd.1
Preberi več
Obvezne sestavine zahtevka za revizijo so opredeljene v 15. členu ZPVPJN, ki je bil z ZPVPJN-B nekoliko spremenjen, in sicer tako glede oblikovne strukture člena kot tudi z odpravo zahteve po navedbi, »ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada« (slednja navedba torej ni več obvezna sestavina zahtevka).
Kadar se pri predhodnem preizkusu zahtevka ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje:
– imena in naslova vlagatelja zahtevka ter kontaktne osebe,
– imena naročnika,
– oznake javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,
– predmeta javnega naročila ali
– pooblastila za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem.
Preberi več
DZ je začel veljati 15. aprila 2017, uporabljati pa se začne dve leti po uveljavitvi (tj. 15. aprila 2019). Prva izjema je šest členov, ki se uporabljajo od dne, ko je bil zakonik uveljavljen, in se nanašajo na družinsko politiko oziroma na vnaprej izraženo voljo staršev. Medtem ko se na sodiščih, centrih za socialno delo, ministrstvih in drugod v organizacijskem smislu pospešeno pripravljajo na spremembe, ki jih bo DZ prinesel zaradi prenosa pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča, se uporabniki ukvarjamo z vsebino sprememb. Ključno je namreč, da se poleg sodnikov predvsem delavci centrov za socialno delo, ki bodo po novem vlagali predloge in bodo stranka v sodnih postopkih, državni odvetniki, ki jih bodo zastopali, ter odvetniki tudi vsebinsko dobro pripravijo pred pričetkom polne uporabe DZ. V obdobju priprave na pričetek uporabe je poleg strokovnih srečanj najbolj pomembna strokovna literatura, ki nastaja. Prvi strokovni priročnik s tega področja je Družinski zakonik z uvodnimi pojasnili prof. dr. Barbare Novak, ki je izšel pri Uradnem listu konec leta 2017.
Preberi več
V Zakonu o zaščiti prič je zapisano, da mora oseba v primeru izvajanja nujnih zaščitnih ukrepov po izteku z zakonom določenega roka ponovno uporabljati svojo izvirno identiteto ter izvirne dokumente, prirejene dokumente pa nemudoma vrniti. Dopolnitev 25. člena omogoča, da se zaščitena oseba sama odloči, katero identiteto bo uporabljala po zaključku programa in torej lahko obdrži in še naprej uporablja spremenjeno identiteto. Odločitev osebe mora biti izražena v pisni obliki, uporaba izvirne identitete pa ne vpliva na pravice in obveznosti iz zakonske zveze in družinskih razmerij, ki so nastale v času izvajanja programa zaščite.
Preberi več
Predmet te recenzije je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem1 (komentar), katerega avtorji so: Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, Maja Potočnik in Urška Skok Klima, založnik pa Uradni list Republike Slovenije.
Zakon o javnem naročanju (ZNJ-3)2 določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji.3 Že njegova uvodna določba o predmetu urejanja hipoma razkrije, da gre za zakon, ki tako ali drugače zadeva številčno in hkrati heterogeno množico oseb,4 med katerimi je tudi veliko bralcev revije Pravna praksa. ZJN-3 je zadnji v nizu slovenskih sistemskih zakonov o postopkih javnega naročanja, ki so se zvrstili v manj kot dveh desetletjih,5 dinamiko na tem področju pa še dodatno razkrivajo številne novele njegovih predhodnikov.6 Seveda pa je večina sprememb posledica prava Evropske unije (EU), pod vplivom katerega je nastal tudi ZJN-3, ki je pričakovano, tako kot njegovi predhodniki, reformen, obsežen in kompleksen zakon. Žal pa je svojim predhodnikom podoben tudi v tem, da je preveč, mestoma celo "suženjsko", prevzel besedilo direktiv, ki jih prenaša v pravni sistem Republike Slovenije, kar pa je v ZJN-3 še bolj opazno, ker je zakonodajalec splošna in posebna sektorska pravila, ki so zajeta v različnih direktivah,7 implementiral v enem zakonu. ZJN-3 bi bil že brez teh pomanjkljivosti zahteven za razlago in uporabo, zato je v tej zvezi dobrodošla pomoč vseh vrst, še posebej v obliki komentarja.
Z monografijo Civilno medicinsko pravo avtorice profesorice dr. Viktorije Žnidaršič Skubic, izdane pri založbi Uradni list Republike Slovenije na začetku leta 2018, je slovenska strokovna pravna literatura pridobila težko pričakovano delo na področju civilnega medicinskega prava. Gre za celovit prikaz temeljnih znanj s tega pravnega področja, s posebnimi poudarki na etično-moralnih izhodiščih, ki tvorijo njegovo podstat in obenem pogojujejo njegov razvoj.
Avtorica v sedmih poglavjih splošnega dela in v ločenem sklopu posebnega dela na izviren in zanimiv, predvsem pa bralcu jasen način predstavi zgodovinske mejnike civilnega medicinskega prava, obravnava njegove posamezne institute in veljavno zakonodajo, v kontekst tega prikaza pa vnaša tudi aktualne dileme in predstavi argumente, ki omogočajo poglobljen razmislek in razpravo.
Preberi več
Zakonca, ki imata skupne otroke, nad katerimi imata starševsko skrb, se po DZ, preden vložita tožbo ali predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo.1 Predhodno svetovanje se podobno kot nekdaj svetovalni razgovor ne izvede, če je eden od zakoncev nerazsoden, neznanega prebivališča, pogrešan ali če eden ali oba zakonca živita v tujini. Zakonca se morata predhodnega svetovanja udeležiti osebno brez pooblaščencev. Center za socialno delo povabi stranki na predhodno svetovanje v 14 dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje. O opravljenem predhodnem svetovanju naredi zapisnik, iz katerega je razvidno, da sta se razgovora udeležila zakonca, ki nameravata vložiti predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali tožbo za razvezo zakonske zveze (prvi in drugi odstavek 204. člena DZ).
Preberi več
Leta 2009 je bila na Inštitutu za ekonomska raziskovanja opravljena raziskava o minimalnih življenjskih stroških, po kateri se višina denarne socialne pomoči določi tako, da se od višine, ki zadošča za preživetje – od minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, odšteje dohodek samske osebe oziroma družine. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je skladno z veljavnim drugim odstavkom 8. člena ZSVarPre na podlagi primerljive metodologije dolžno najmanj vsakih pet let ugotoviti višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika med višino veljavnega osnovnega zneska minimalnega dohodka in višino na novo ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov presega 20 %, določi novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka. To je storilo tudi v letošnjem letu. Osnovni znesek minimalnega dohodka se (pri prvi odrasli osebi) poveča za 33,73 EUR in tako znaša 331,26 EUR. Minimalni dohodek mora izpolnjevati dve zahtevi: pokrivati mora osnovne potrebe in ne sme zmanjšati motivacije za delo.
Preberi več
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-150/15-25 dne 10. 11. 2016 ugotovilo neustavnost glede možnosti ustanovitve združenja mestnih občin, ki brez možnosti pridobitve statusa reprezentativnosti vodi do izvotlitve pravice mestnih občin do združevanja oziroma zastopanja njihovih interesov, saj sta jim onemogočeni oziroma omejeni učinkovito sodelovanje in zastopanje njihovih interesov v razmerju do države. Neustavnost naj bi odpravil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi.
Preberi več
Ena od procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo se nanaša na roke za vložitev zahtevka za revizijo, ki so urejeni v 25. členu Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I in 60/17, v nadaljevanju: ZPVPJN). V tem 25. členu so določeni roki, v katerih je mogoče vložiti zahtevek za revizijo, na njihovi presoji pa tudi temelji ena od več procesnih predpostavk za uspešnost vloženega zahtevka za revizijo, to je pravočasnost.
Preberi več
Med prednostnimi cilji sprejetega predloga zakona je uskladitev z evropsko direktivo. S tem namenom so bile med pojmi na novo sprejete natančnejše opredelitve turističnega paketa, paketnega potovanja in povezovalnega potovalnega aranžmaja. Slednji se od paketnega potovanja razlikuje, o njem pa lahko govorimo, kadar sta izbrani vsaj dve različni vrsti potovalnih storitev za namene istega potovanja, pri čemer pa morata biti izpolnjena dva kriterija.
Prvi kriterij je enkraten obisk ali stik s prodajno točko, v okviru katerega potrošnik ločeno izbere in plača posamezne potovalne storitve. Ključna razlika s turističnim paketom je v tem, da se potrošnik pri povezanem potovalnem aranžmaju zaveže k plačilu za posamezno potovalno storitev takoj, ko to storitev izbere, in šele nato izbere naslednjo potovalno storitev. Pri turističnem paketu pa se potrošnik k plačilu zaveže šele potem, ko je izbral vse storitve.
Drugi kriterij pa je tako imenovano usmerjeno omogočanje nakupa. Tako govorimo o povezanem potovalnem aranžmaju, če prvo podjetje usmerjeno omogoča nakup vsaj ene dodatne potovalne storitve drugega podjetja in če je najpozneje 24 ur po potrditvi rezervacije prve potovalne storitve z drugim podjetjem sklenjena pogodba o drugi potovalni storitvi. Eden od takih primerov je tudi situacija, ko ima letalski prevoznik na svoji spletni strani objavljeno spletno povezavo do določenega hotela.
Preberi več
Sodba Vrhovnega sodišča III Ips 38/2017, 13. 3. 2018
Prodajalec je prodal kupcu solastniški delež na več nepremičninah in mu izdal zemljiškoknjižno dovoljenje, na podlagi katerega je kupec vložil predlog za vknjižbo pridobitve solastninske pravice v zemljiško knjigo. Vknjižba se zaradi nerešenih predhodnih plomb še ni mogla izvršiti, ko se je proti prodajalcu začel postopek osebnega stečaja.
Prodajalec je preko stečajnega upravitelja zoper kupca vložil izpodbojno tožbo, s katero je uveljavljal zahtevek v obliki izbrisne tožbe v skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je vknjižba (so)lastninske pravice v korist kupca neveljavna, in dovolilo ponovno vknjižbo (so)lastninske pravice na prodajalca. Sodišče druge stopnje je zavrnilo kupčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Preberi več
Na podlagi Zakona o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK, Uradni list RS, št. 104/15) in sklepa Strokovne komisije Nacionalne kontaktne točke Slovenskega ogrodja kvalifikacij in Evropskega ogrodja kvalifikacij je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprejelo sklep o umestitvi dodatnih kvalifikacij:
– strokovnjak/strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji,
– strokovnjak/strokovnjakinja za koncesije in javno-zasebna partnerstva ter
– strokovnjak/strokovnjakinja za uporabo pogodb FIDIC,
v Slovensko ogrodje kvalifikacij.
S tem je Uradni list Republike Slovenije kot predlagatelj postal edini izvajalec teh dodatnih kvalifikacij.
Dodatna kvalifikacija je po Zakonu o slovenskem ogrodju kvalifikacij tista kvalifikacija, ki dopolnjuje usposobljenost posameznika na doseženi ravni in na določenem strokovnem področju ter je vezana na potrebe trga dela.
Zagotovite si svoj termin že danes!
Preberi več
Knjigarna (preklici) Uradnega lista RS bo dne 30. 4. 2018 zaprta.
Preklic boste lahko opravili z obrazcem, v skladu z navodili na spletni strani.
Hvala za razumevanje!
Preberi več
Odpoved pogodbe o zaposlitvi skozi oči pravnika, detektiva in psihologa
Nina Scortegagna Kavčnik je udeležencem seminarja me drugim svetovala, da se vročitve odpovedi delavcu nikakor ne sme jemati zlahka in da je treba odpoved vedno vročiti osebno. Če pa to ni možno, lahko delodajalci odpovedi (po novem ZDR-1) vročajo preko detektiva ali drugega pooblaščenega vročevalca. Detektivi pa lahko tudi preverjajo zaposlene med bolniško odsotnostjo, tiste, ki prihajajo na delovno mesto iz bolj oddaljenih krajev ali denimo alkoholiziranost zaposlenih, kot je na seminarju pojasnil Igor Tomič, ki je prisotnim predstavil tudi nekaj primerov, v katerih je bil delodajalec, ki je najel detektiva, bodisi uspešen bodisi neuspešen pri izredni odpovedi delavcu.
Preberi več
V času vse večjih regulatornih zahtev in sprememb se banke in druge plačilne institucije soočajo z izzivi novih poslovnih modelov, ki morajo temeljiti na povečanem obsegu poslovanja ter dvigu storilnosti in dobičkonosnosti. Odmik od klasičnih kartičnih in plačilnih produktov je tako nujen, s tem pa je povezano iskanje alternativnih, segmentno usmerjenih storitev z večjo dodano vrednostjo.
Preberi več
Investitorjeva obveznost imenovanja nadzornika, ki je eden od udeležencev pri graditvi objektov, je predpisana v javnem interesu, in sicer v Gradbenem zakonu (GZ).1 V tem zakonu so glede na Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) naloge nadzornika podrobneje opredeljene in nadzornik ima po novem več pooblastil v zvezi z izvajanjem gradnje. Ena od novosti je, da lahko nadzornik ali vodja nadzora ustavita gradnjo, gradnjo pa mora v primeru zamenjave vodje nadzora ustaviti tudi naročnik.
Preberi več
Sodni izvedenci, cenilci in tolmači so tisti del sodnega sistema, ki s (specifičnim) strokovnim znanjem in podajo izvida, mnenja ali cenitve v posameznem postopku pripomore k ugotovitvi ali razjasnitvi kakšnega dejstva. Njihov status je do sedaj urejal Zakon o sodiščih, novi zakon pa naj bi zagotovil boljše preverjanje ohranjanja njihove strokovne usposobljenosti in sistemsko uredil smernice, ki jim morajo slediti pri njihovem delu.
Preberi več
Gradbeni zakon je začel veljati 17. novembra 2017, vendar se začne uporabljati šele 1. junija 2018. Z dnem uveljavitve zakona je bilo tako omogočeno sprejemanje podzakonskih aktov, potrebnih za njegovo izvajanje, obenem pa je že v času do začetka njegove uporabe mogoče tudi njegovo morebitno spreminjanje.
Za odložitev začetka uporabe zakona se je zakonodajalec odločil, ker je potreben določen čas za prilagoditev spremembam, ki jih prinaša nova zakonodaja, vključno z organizacijskimi in kadrovskimi spremembami, in ker je treba zagotoviti ustrezno dolgo obdobje, da se vsi deležniki v procesih graditve seznanijo z novostmi v zakonodaji.
Preberi več
Zakaj v delovni organizaciji potrebujemo različne vloge?
V času intenzivnih in kompleksnih sprememb postaja vedno pomembneje, da ključne delavce na ustrezen način vključimo v proces razmišljanja in odločanja, da bi povečali verjetnost kakovostnih odločitev. Organizacija se mora zavedati, da spremembe pomenijo življenje, in če teh ni, se znajde v nenaravnem položaju.
Najboljša podjetja niso tista, ki so brez težav, ampak tista, ki svoje težave najbolje rešujejo. Organizacije so več kot le skupek bilančnih podatkov ali računovodskih vrednotenj, vrednost jim dajejo zavzeti zaposleni, ki delajo za skupne cilje! Za dobre odločitve potrebujemo različne ljudi, ki delajo v ozračju vzajemnega spoštovanja.
In kako komunicirati z drugačnimi od sebe?
Preberi več
Po odmevni lanskoletni se bliža že druga konferenca Novi izzivi v plačilnih storitvah in trženju, ki bo letos namenjena izzivom, ki so posledica tehnoloških novosti, novih predpisov ter novih storitev v industriji plačil v Sloveniji, EU in svetu.
Konferenca bo predstavila razvojne trende v svetovni industriji plačil in primere uspešnih uvedb novosti iz sveta Big Data, v katerem obvladovanje podatkov za uspešno poslovanje prevzema vodilno vlogo.
Vabljeni, da se pridružite več kot 150 strokovnjakom in odločevalcem, ki so odgovorni za poslovne strategije, trženje in tistim, ki so zadolženi za odnose z uporabniki. Veselimo se srečanja 17. aprila 2018 na Brdu pri Kranju.
Tudi za zadnjo, že dvanajsto novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, objavljen leta 1998)1 – novelo ZIZ-L,2 ki bo začela veljati 25. marca 2018, lahko trdimo, da ne prinaša bistvenih sprememb in dopolnitev v tistem delu zakona (oziroma izvršilnega postopka), kjer so rešitve zakona izrazito pomanjkljive in nedosledne, torej pri postopku na podlagi verodostojne listine ter v izvršilnem delu zakona. Med tokratnimi temeljnimi cilji, ki jih je zakonodajalec želel doseči z zadnjimi spremembami in dopolnitvami v noveli ZIZ-L,3 lahko najdemo:
Kontrolinga si brez kakovostne in zanesljive računalniške podpore ni mogoče predstavljati. Z ustrezno programsko opremo, kot so sodobna orodja Business Inteligence (BI), se kontroler osvobodi rutinskih opravil in se lahko predvsem ukvarja z razlago ekonomskih pojavov in napovedovanjem njihovega razvoja v prihodnosti, spremlja realizacijo plana in uresničevanje ciljev, s tem pa prevzema vlogo aktivnega svetovalca managementu.
Danes se od BI-produktov zahteva, da so hitri, zanesljivi, enostavni za uporabo ter bogati z grafiko in vgrajenimi funkcijami za razne statistične izračune, planiranje, ugotavljanje odmikov, napovedovanje, izračune kazalnikov ipd., in seveda, za dobro integracijo z drugimi (npr. ERP) sistemi v podjetju.
mBills je mobilna denarnica, ki uporabnikom omogoča plačevanje z mobilnim telefonom 24/7/365 v realnem času: hitro, varno, enostavno, ugodno. Po drugi strani pa je mBills enotna odprta platforma za mobilno plačevanje, ki jo lahko v svojo rešitev, produkt ali platformo vključi katerokoli podjetje.
Vizija MBILLS, ki je od 1. decembra 2017 pod okriljem Petrola, je omogočiti uporabnikom enoten standard mobilnega plačevanja v Sloveniji in širši regiji, ki bo poenotil uporabniško izkušnjo ne glede na to, kaj, komu in kdaj potrošnik plačuje. Enoten in varen standard za prejemanje plačil, neodvisen od bank, kartičnih sistemov in POS-terminalov, pa je na drugi strani pomemben tudi za vse prejemnike plačil.
Preberi več
Kupec se spreminja, z novimi tehnologijami se vse odvija precej hitreje. Najpomembnejša je priročnost, kupec si želi enostaven in hiter nakup. Hitro izkoristi možnosti, ki jih tehnološko okolje ponuja, in pri novih nacinih plačevanja ni nič drugače. Pri tem je pomembno zaupanje, nakup mora biti varen. PSD2 in GDPR nam dajeta dobro osnovo za ustvarjanje zaupanja v pravo nakupno-plačilno izkušnjo. Bomo opazovali ta razvoj ali bolj konkretno izkoristili izziv?
Kako se naš kupec spreminja? Kakšen je sodobni kupec? Predvsem ima vse bolj zahtevna pričakovanja. Želi enostaven, hiter in varen nakup. Moti ga preveč (nerelevantnih) možnosti in informacij, njihovo iskanje, izgubljanje časa v vrsti. Ne želi si več osebnega stika in klepeta s prodajnim osebjem. Raje nakup opravi sam in je nekako ponosen na svojo samostojnost in učinkovitost. Še vedno pa pričakuje nagrado za obisk trgovine oziroma opravljen nakup, pri čemer išce posebne prilagojene ugodnosti. Priročnost je naša nova mantra.
V Mercatorju se spremenjenim navadam kupcev na tem področju ne samo prilagajamo, temveč si ob spremembah postavimo tudi kakšen dodaten izziv. Tako smo pred 20 leti kot prvi trgovec v Sloveniji ustvarili spletno trgovino z izdelki za vsakodnevno rabo. Pozneje smo tudi prvi postavili samopostrežne blagajne (TIK-TAK). Omogočili smo storitev nakupovanja prek aparata M Sken in mobilno aplikacijo M Sken Mobile, s katerima kupec izdelke že pri policah skenira sam in nato na blagajni le konča nakup s plačilom. Kot prvi trgovec smo omogočili nakupovanje z mobilno aplikacijo MOJ M direktno z nakupovalnih listkov na aplikaciji.
Ne, to ni prvoaprilska šala; razen v izjemnih primerih bodo naročniki morali po 1. aprilu 2018 zagotoviti elektronski prejem ponudb v javnih naročilih.
Vabimo vas na seminar, na katerem boste izvedeli, kako spremenjene postopke najenostavneje vpeljete v svojo organizacijo javnega naročanja. Namenjen je naročnikom, ki izvajajo javna naročila, in tudi ponudnikom, ki bodo morali oddajati elektronske ponudbe v postopkih javnega naročanja.
Preberi več
Ali smo pripravljeni?
Veliko se pogovarjamo o digitalni transformaciji in njenem vplivu na delo vodstva in kontrolerjev. Toda konkretno, kaj to pomeni?
Digitalizacija spreminja naše poslovno življenje in vodi do preobratov v vseh sektorjih. Stranke, kupci, poslovni partnerji imajo vedno več informacij, s tem pa tudi močnejšo pogajalsko moč. Nestabilne tržne zahteve, spreminjajoče se potrebe strank, skrajšanje življenjskih ciklov izdelkov, sodobne inovativne informacijske tehnologije in novi poslovni modeli postavljajo tudi nove zahteve pred managerje, kontrolerje, finančnike, pravzaprav pred vse zaposlene.
Ustvarjanje vrednosti iz množice podatkov v realnem času ob podpori sodobne tehnologije in napredne prediktivne analitike prinaša nove priložnosti tudi v kontrolingu, nudi orodja, s katerimi je mogoče vodstvu hitreje zagotoviti visoko kakovostne podatke in s tem konkurenčno prednost. Kontroling 4.0?
Preberi več
V Uradnem listu RS, št. 61/17, je bil 2. novembra 2017 objavljen Gradbeni zakon (v nadaljevanju: GZ), ki se bo začel uporabljati 1. junija 2018. Nadomešča dosedanji Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami, v nadaljevanju: ZGO-1) in prinaša novosti pri pogojih za graditev objektov in drugih vprašanjih, povezanih z graditvijo objektov, ki naj bi odpravile dosedanje težave in pospešile postopke v zvezi z gradnjo.
Spremenjene so nekatere definicije, tako je definicija objekta razširjena tudi na nekatere gradbene posege, ki po definiciji v veljavnem ZGO-1 nimajo lastnosti objekta (npr. utrditve zemljišč, nasipavanja in odkopavanja), uvedenih je več povsem novih izrazov, drugače so urejeni udeleženci pri graditvi objektov. Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, si mora tako za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, poleg registracije za opravljanje dejavnosti urediti zavarovanje odgovornost za škodo v skladu z zakonom in z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del, skleniti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (67. člen ZDR-1).
Preberi več
Prvega junija 2017 je Državni zbor z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E)1 sprejel že peto novelo Kazenskega zakonika (KZ-1).2 Opevana odprava dosmrtnega zapora, za katero si nadvse prizadevajo kriminologi s Kriminološkega inštituta v Ljubljani in podporniki blažjega kaznovanja ter ščitenja pravic in dobrobiti storilcev kaznivih dejanj, pri čemer pa se pogosto pozablja na pravice žrtev in njihovih svojcev ter interes ostalih v družbi, da se najhujši zločinci preprosto za vedno izločijo iz družbe, ni uspela. Tudi sicer za tako spremembo še vedno nismo slišali prepričljivih kazenskopravnih argumentov, temveč le sociološka in kriminološka polemiziranja. A ne glede na opustitev te "drastične" spremembe je novela KZ-1E prinesla kar nekaj novosti, zato je nadvse dobrodošlo celovito prečiščeno besedilo Kazenskega zakonika s prenovljenim stvarnim kazalom mag. Janeza Topliška in dr. Sabine Zgaga, z okrepljenimi novostmi v besedilu in uvodnimi pojasnili profesorja dr. Matjaža Ambroža, združeno v knjigi Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E založbe Uradni list Republike Slovenije.3 Lepa dopolnitev je tudi besedilo Zakona o odgovornosti pravnih oseb (ZOPOKD),4 ki je zdaj že kar tradicionalen dodatek h knjigi.
Preberi več
Predlagani zakon predvideva centraliziran nadzor nad sklepanjem pravnih poslov, povezanih z nepremičninami v lasti države in v upravljanju oseb javnega prava, in sicer tako, da so javni zavod, javni gospodarski zavod, javna agencija, javni sklad, ki so upravljavci nepremičninskega premoženja države, pred sklenitvijo pravnega posla ravnanja s stvarnim premoženjem, katerega pogodbena vrednost presega 10.000 evrov, dolžni pridobiti predhodno pisno soglasje organa, pristojnega za področje, na katerem delujejo. Centraliziran nadzorni mehanizem je na novo uveden tudi na ravni samoupravnih lokalnih skupnosti – pri pravnih poslih, katerih izhodiščna pogodbena vrednost presega 500.000 evrov, je organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti za pravne posle, dolžan pred javno objavo izvedbe postopka ravnanja pridobiti predhodno pisno soglasje sveta samoupravne lokalne skupnosti k osnutku besedila pravnega posla.
Preberi več
Rdeča: pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik; rumena: pogoji pogodbe za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec. Knjiga avtorice Maje Koršič Potočnik: Priročnik za uporabo rdeče in rumene pogodbe FIDIC je bila izdana pri založbi Uradni list leta 2017.
Preberi več
Kaj se na podlagi tehnološkega napredka in pomembnih zakonodajnih sprememb v letu 2018 spreminja pri brezgotovinskih plačilih?
Kako bo to vplivalo na banke, kartične sheme, ter kako se bo to poznalo v trgovinah, lekarnah, na recepcijah, pri nakupih po spletu izza mize ali s pametnega telefona ali tablice?
Ter predvsem, kaj bomo od tega v pogledu cen, varnosti in novih možnosti imeli uporabniki?
V Evropski uniji je z januarjem napočilo obdobje uvajanja prelomnih novosti v dejavnosti plačilnih storitev. Na področju plačevanja, ki postaja vedno bolj on-line in mobilno, se krepko povečujeta število in delež elektronskih transakcij. Tehnološkim novostim in z njimi povezanim poslovnim priložnostim se je v tej dejavnosti pridružila ločnica, uvedba prenovljene Direktive o plačilnih storitvah PSD2, s katero naj bi se začelo obdobje znižanih tarif storitev, boljše zaščite kupcev in zakonskih pogojev za uvedbo digitalnih sprememb, ki so deloma že, nato pa bodo še bolj preoblikovale panogo finančnih storitev, a tudi druga področja poslovanja, s trženjem na čelu.
Začenja se novo poglavje boja za bližino uporabniku. Svetovna analitska podjetja napovedujejo, da je na petih glavnih področjih bančnega poslovanja s prebivalstvom do leta 2025 na udaru več kakor 40 odstotkov bančnih prihodkov ter med 20 in 60 odstotkov dobička!
V okviru napake v zdravljenju1 se postavlja vprašanje, ali je odgovornost zdravnika podana že v primeru objektivne kršitve pravil stroke ali pa mora biti podana tudi krivda zdravnika. Objektivna presoja kršitve pravil stroke je odločilna pri odgovoru na vprašanje protipravnosti ravnanja, vključitev oziroma izključitev subjektivnih elementov pa je pomembna za opredelitev narave odgovornosti: ali je odgovornost krivdna ali objektivna.
Prevladujoče je stališče, ki se zavzema za presojanje zdravnikove subjektivne odgovornosti. To so primeri, ko zdravnik ravna v nasprotju s pravili stroke, vendar mu glede tega ne moremo pripisati krivde (preutrujenost v izjemnih primerih, naravne nesreče, epidemije, vojna, neustrezna organizacija zdravstvene službe itd.).
Preberi več
ZJN-31 v 21. členu določa mejne vrednosti za uporabo zakona. Če je ocenjena vrednost javnega naročila brez DDV nižja od mejnih vrednosti, navedenih v prvem odstavku 21. člena ZJN-3, govorimo o tako imenovanih evidenčnih naročilih.
Za ta naročila bistveni deli zakona, ki urejajo javno naročanje, ne veljajo, naročnik pa je dolžan upoštevati načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti, ki jih zagotavlja tako, kot to določa drugi odstavek 21. člena ZJN-3.
Naročnik mora torej v zvezi s temi naročili voditi evidenco o njihovi oddaji, ki mora zajemati vsaj vrsto predmeta (blago/storitve/gradnje), navedbo oziroma opis predmeta ter vrednost v evrih brez DDV. Enkrat na leto mora v skladu s 106. členom ZJN-3 sporočiti statistične podatke, in sicer podatke o skupnem številu in skupni vrednosti evidenčnih naročil, ločeno glede na področje javnega naročanja (splošno/infrastrukturno/obrambno in varnostno) in vrsto predmeta (blago/storitve/gradnje), ter v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3 objaviti seznam oddanih evidenčnih naročil v vrednosti 10.000 EUR brez DDV in več, ki mora vsebovati podatek o vrsti predmeta (blago/storitve/gradnje), navedbo oziroma opis predmeta, vrednost v evrih brez DDV ter naziv gospodarskega subjekta oziroma izbranega ponudnika. Seznam oddanih evidenčnih naročil mora naročnik objaviti na svoji spletni strani ali portalu javnih naročil.
Preberi več
Strokovno srečanje naročnikov in ponudnikov v postopkih javnega naročanja
Letošnji Dnevi prakse javnih naročil bodo v znamenju številnih sprememb, ki so se zgodile na področju javnega naročanja ali pri področni zakonodaji, ki vpliva tudi na javno naročanje. Tako je prišlo do spremembe Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-B), do nove Uredbe o zelenem javnem naročanju ter do sprejema »novega gradbenega trojčka« - nove gradbene zakonodaje.
Približuje se datum pričetka elektronskega javnega naročanja, prav tako pa je ZPVPJN uvedel portal eRevizija, ki bo prav tako pomenil korak k elektronskemu poslovanju v pravu javnih naročil.
Rdeča nit letošnjih Dnevov prakse javnih naročil je uporaba vseh novosti v praksi. Strokovni in izkušeni predavatelji bodo udeležencem predstavili, kako novosti vplivajo na uporabo pravil javnega naročanja z vidika naročnikov ter ponudnikov, ter kaj so in bodo novosti pomenile za prakso javnih naročil. Velik poudarek bo dan primerom iz prakse ter vprašanjem udeležencev ter reševanju konkretnih dilem, s katerimi so se ti srečali pri izvajanju svojih delovnih nalog.
Programski vodji Dnevov prakse javnega naročanja sta odvetnica mag. Maja Koršič Potočnik in odvetnica Maja Prebil, Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p. d.o.o.
Več o programu in urniku kongresa si lahko ogledate na spletni strani dogodka: https://praksajn.uradni-list.si.
Vabljeni!
Delavcu nameravamo zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela odpovedati pogodbo o zaposlitvi na zadnji dan poskusnega dela. Ali tudi v tem primeru znaša odpovedni rok 7 dni ali pa pogodba o zaposlitvi zaradi odpovedi preneha na zadnji dan poskusnega dela?
Eden od razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 89. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)1 je tudi neuspešno opravljeno poskusno delo. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela, ki jo izvrši delavec ali delodajalec zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, je odpovedni rok sedem dni.
Preberi več
Glavna sprememba, ki jo prinaša predlog zakona, je razrešitev dejavnosti, ki se štejejo za plačilne storitve, torej tistih aktivnosti, ki med drugim omogočajo polog ali dvig gotovine na plačilni račun, upravljanje z njim ali izvrševanje plačilnih transakcij. Med plačilne storitve sta dodatno vključeni dve novi obliki: odreditev plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih.
Za plačilne institucije, ki bodo opravljale te storitve, bodo veljala posebna pravila: če bodo opravljale izključno le ti storitvi, bodo zanje veljali manj zahtevni pogoji. To pomeni, da bodo kot pogoj za registracijo morale skleniti zavarovanje odgovornosti do ponudnikov plačilnih storitev ter zavarovanje poklicne odgovornosti.
Preberi več
Avtorska pravica obsega moralne, materialne in druge pravice avtorja. Avtor lahko posamezne materialne in druge pravice prenese na tretje osebe (na primer na lastnika objekta oz. investitorja), moralne pravice pa so neodtujljive.
Avtor ima moralno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu (18. člen ZASP). Ta pravica obsega zlasti avtorjevo upravičenje do označbe avtorstva na delu, torej na načrtu, a tudi na zgrajenem objektu (na primer v obliki plastike, reliefa ali table).1
Preberi več
DZ se je na kritiko ZZZDR, da morajo zakonske določbe omogočiti, da skrb staršev za otroka, zlasti takega, ki nima več živih staršev, nadomestijo člani razširjene družine, odzval z določbo o podelitvi starševske skrbi sorodniku (231. člen DZ).
Starševsko skrb lahko sodišče podeli samo sorodniku otroka, ki nima več živih staršev, in samo, če je to v otrokovo korist. Sorodnik, ki je pripravljen prevzeti starševsko skrb, mora izpolnjevati pogoja starostne razlike in primernih osebnih lastnosti, ki sta sicer predpisana za posvojitelje.1 Za sorodnika, kateremu lahko sodišče podeli starševsko skrb, šteje samo sorodnik, ki ga kot takega opredeljuje DZ. Sorodnik po DZ je oseba, ki je z otrokom v sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena2 ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena. Na tej podlagi lahko sodišče podeli starševsko skrb dedu za vnuka ali vnukinjo, babici za vnuka ali vnukinjo, bratu ali sestri za svojega brata ali sestro, teti ali stricu za nečaka ali nečakinjo, nečaku ali nečakinji za svojo precej mlajšo teto ali strica, bratrancu ali sestrični za svojega bratranca ali sestrično, sorodniku za bratove ali sestrine vnuke. Določba, po kateri je sorodnik samo oseba v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, velja tudi v razmerju polsorodstva (na primer med polbrati in polsestrami).
Preberi več
Zakon o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07), ki je uredil posamezna vprašanja vojaške službe za poklicne pripadnike Slovenske vojske, je bil sprejet leta 2007. Ker so se pri izvajanju zakona pojavile nekatere težave, so ta področja v Predlogu zakona o službi v Slovenski vojski podrobneje razdelana.
V predlogu je zapisano, da je Slovenska vojska sicer del javnega sektorja, vendar pa je ob urejanju posameznih delavnopravnih vprašanj in plač njenih pripadnikov nujno treba upoštevati tudi posebne zahteve poklicnega opravljanja vojaške službe v državi ali zunaj nje. Vojaško službo je treba opravljati častno, strokovno, zakonito, ob spoštovanju vojaške discipline, enostarešinstva in obveznega izvrševanja ukazov. Predlog opredeljuje postopke posredovanja prošenj, predlogov, zahtev, ugovorov in pritožb ter pridobivanja odgovorov nanje – pripadnik jih posreduje nadrejenemu; če z odgovorom ni zadovoljen, pa se lahko obrne na višjega nadrejenega, katerega odločitev je končna.
Preberi več
Knjiga avtorice prof. dr. Viktorije Žnidaršič Skubic predstavlja skrbno izbrane aktualne, pereče in zanimive teme (civilnega) medicinskega prava, ki so deležne številnih razprav tako na mednarodnopravni ravni, v primerjalnopravnih ureditvah kakor tudi v Sloveniji. Knjiga je razdeljena na dva velika sklopa, pri čemer se prvih sedem poglavij nanaša na splošna medicinskopravna vprašanja, medtem ko je celotno osmo poglavje posvečeno izbranim temam.
Preberi več