Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) določa pogoje, postopek in pristojne organe za finančno preiskavo, začasno zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo, upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, odgovornost Republike Slovenije ter mednarodno sodelovanje v zvezi s takimi postopki. Ministrstvo za pravosodje je predlagalo spremembo zakona (ZOPNI-B), ki znižuje prag vrednosti premoženja nezakonitega izvora za začetek finančne preiskave, pri ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki upošteva tudi odhodke oziroma porabo premoženja in uvaja enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja ter dodatne možnosti za primere, ko odvzem zaradi okoliščin, nastalih pred vložitvijo tožbe, ni mogoč.

Cilj predloga zakona je zagotoviti učinkovitejše postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, okrepiti sodelovanje organov v postopkih ter odpraviti pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v letih izvajanja zakona v praksi.

Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE) določa pravila delovanja trga z električno energijo, proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanja in dobave električne energije, pravice in varstvo končnih odjemalcev, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju prenosa in distribucije električne energije in trga z električno energijo, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z električno energijo. Hkrati tudi ureja ukrepe za preprečevanje energetske revščine in druga vprašanja oskrbe z električno energijo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo predlaga spremembo zakona (ZOEE-A), ki v nacionalni pravni red prenaša Direktivo (EU) 2024/1711 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji in ureja način izvajanja Uredbe (EU) 2024/1747 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji. Nekatere novosti, ki jih prenaša predlog zakona, se nanašajo predvsem na dodatna določila glede pravice do souporabe energije, možnost prožne priključitve uporabnikov in pravico končnih odjemalcev do pogodbe s fiksno ceno.

Evropska unija (EU) bo kmalu uvedla nov sistem za avtorizacijo potovanj, imenovan ETIAS (European Travel Information and Authorization System), ki bo postal obvezen za vse državljane tretjih držav, ki ne potrebujejo vizuma za vstop v schengensko območje. Namen tega sistema je okrepiti varnost in izboljšati nadzor nad potniki, ki vstopajo v EU, s čimer bo zagotovljena večja varnost za vse prebivalce in obiskovalce.

Inšpektorji na podlagi in v mejah pooblastila predstojnika obveščajo javnost o svojih ugotovitvah ter ukrepih, če je to potrebno, da se zavarujejo pravice pravnih ali fizičnih oseb, ter v primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev spoštovanja pravnega reda oziroma njihovih odločb.

Stanovanjski zakon (SZ-1) ureja vrste stanovanjskih stavb, pogoje za vzdrževanje stanovanjskih stavb, pogoje za načrtovanje stanovanj, lastninskopravna razmerja in upravljanje v večstanovanjskih stavbah, stanovanjska najemna razmerja, gradnjo in prodajo novih stanovanj in pomoč pri pridobitvi ter pri uporabi stanovanja. Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno razpravo dalo predlog novele SZ-1F, ki uvaja nekatere spremembe, da se zagotovi skladnost z ustavnimi dolžnostmi in da se obravnavajo dolgotrajne težave v stanovanjskem sektorju.

Javna uprava se sooča s številnimi izzivi, povezanimi z družbenimi in ekonomskimi spremembami, razvojem tehnologije, zahtevami državljanov, pomanjkanjem javnih uslužbencev in hkratnimi zahtevami po prilagodljivosti, ki od javnega sektorja zahtevajo spremenjene načine dela, komuniciranja, odzivnost, učinkovitost, prilagoditve v kadrovskih procesih in temu primerno upravljanje kadrovskih virov. Uvedba profesionalnega uradništva, ki bi delovalo neodvisno, učinkovito in v skladu z zakoni ter etičnimi standardi se mora iz teorije prenesti tudi v prakso. Tak prenos zahteva odgovornost do dela, sodelovanje z različnimi deležniki, vseživljenjsko izobraževanje, usposabljanje in razvoj, ki vpliva na zaupanje javnosti v delovanje javne uprave.

V začetku maja 2024 smo iz dnevih novic izvedeli, da se je zoper javno podjetje Prlekija začel stečajni postopek.

Javno podjetje Prlekija je gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, ki je bila ustanovljena leta 2009 za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Družbo je ustanovilo osem občin desnega brega Mure, ki so morale skupno javno službo ustanoviti zaradi sofinanciranja s strani EU.

Po javno dostopnih podatkih in spletnih straneh posameznih medijskih portalov je mogoče razbrati, da je razlog za stečaj nesoglasje družbenikov (občin). Vpogled v letna poročila javnega podjetja pa nakazuje na izrazito površnost ustanoviteljev pri pripravi ustanovitvenih aktov in na nedoraslost družbenikov pri odločanju v vseh naslednjih letih.

Velika raznolikost deliktov širjenja bolezni

Države se z represivni interesi ozirajo k dejanskemu (kot pravimo v kazenskem pravu: poškodbenemu) ali potencialnemu (značilno ogrozitvenemu) širjenju infekcijskih ali pa zgolj nalezljivih bolezni. Gre za kaznivo (1.) strokovno napako posebej kvalificiranega storilca (zdravstvenih delavcev, laborantov in podobno) oziroma (2.) za napako kogarkoli, tudi laičnega (potencialnega) razširjevalca bolezni. Oboje naklepno ali tudi malomarno. Tako poskušamo zajemati vodjo vojaškega laboratorija, ki zaradi nemarnosti pri nadzoru dostopa do vsebnikov z najnevarnejšimi povzročitelji nalezljivih bolezni opustitveno povzroči množično smrtonosen izbruh, pa vse tja do opitega najstnika, ki začenja spolno eksperimentirati z drugimi in ne o spolnosti ne o boleznih ne ve prav dosti ter mu zaradi čarov novih aktivnosti v spolnosti tudi ni do ubadanja s temi vprašanji. Zajeti poskušamo upokojenko, ki v avtobusu kihne predse, namesto v rokav ali robec, čeprav dobro ve, da bi lahko kihala tudi za druge bolj varno in da bi lahko kdo zato celo umrl, pa tudi političnega odločevalca, ki je dopustil, da javni promet v tako splošno smrtno nevarnih javnozdravstvenih razmerah sploh teče.

Poročanje o trajnostnem razvoju ni samo način za doseganje skladnosti in izpolnitev novih zakonodajnih zahtev na področju trajnostnega poslovanja, pač pa podjetjem – tako velikim kot malim – prinaša številne prednosti in razvojne možnosti. S prepoznavanjem vplivov, tveganj in priložnosti podjetja namreč gradijo konkurenčnost in odpornost svojega poslovnega modela ter si širijo dostop do finančnih virov.

Področje trajnostnosti se že nekaj časa premika iz sfere priporočil podjetjem na področje regulacije, in sicer tako na evropski kot na nacionalni ravni. Gre za širok obseg delovanja podjetij na področju okolja, družbe in upravljanja, ki se prepleta s takorekoč vsakim vidikom poslovanja podjetij.

Že več kot 650 brezstičnih projektov na področju javnega prometa po vsem svetu, vključno z Ljubljano in Kranjem.

Smo na svetovnem razpotju: mesta po vsem svetu se zavedajo, da morajo ukrepati pri ublažitvi in odpravi posledic podnebnih sprememb – tudi s spodbujanjem uporabe javnega potniškega prometa. Mesta in upravljalci javnega potniškega prometa v tem trenutku iščejo rešitve, ki bodo prepričale ter spodbudile več uporabnikov, da se odločijo za alternativne, bolj trajnostne možnosti prevoza.  

Številna mesta po svetu se odločno podajajo na pot uvajanja ekosistemov urbane mobilnosti, ki temeljijo na trajnosti in vključenosti. Za večino je vpeljava brezstične tehnologije, plačilnih sistemov, ki temeljijo na odprti zanki, ključnega pomena.

Pred nekaj desetletji skorajda nismo pomislili, da bi plačilo opravili na drugačen način kot z gotovino. Odtlej je bil razvoj plačilnih tehnologij izjemno hiter in danes vedno več ljudi uporablja digitalne denarnice in digitalizirane plačilne kartice. Kljub izjemnemu tehnološkemu napredku, Slovenija pri deležu brezgotovinskega plačevanja še vedno krepko zaostaja za najrazvitejšimi državami.

Skandinavske države, med katerimi prednjači Švedska, so svetel zgled brezgotovinskega plačevanja in  široke uporabe najnaprednejših oblik digitalnega plačevanja. Na Švedskem močno spodbujajo uporabo digitalnih plačil, njihov delež brezgotovinskih plačil presega 90%. Razlogov zakaj država spodbuja brezgotovinska plačila je več, med ključnimi pa bi lahko omenili, da s pomočjo brezgotovinskega poslovanja kupci lažje nadzorujejo in spremljajo svojo porabo, negotovinska plačila so varna, na drugi strani pa prinašajo koristi tudi državam, saj prispevajo k zmanjšanju sive ekonomije in s tem povečujejo obseg pobranih davkov.

E-dražbe so sodoben način prodaje premičnin in nepremičnin, ki postaja vse bolj priljubljen zaradi svoje učinkovitosti in sposobnosti, da prodajalcem zagotovi najugodnejše pogoje ter najvišjo možno vrednost za njihovo lastnino. V primerjavi s tradicionalnimi metodami prodaje imajo e-dražbe več ključnih prednosti:

V slovenskem prostoru je dokaj razširjena delitev obveščevalne dejavnosti na posamezne zvrsti, in sicer na obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno zvrst (Hribar, Podbregar in Ivanuša, 2012; Šifrer, 2008). Po tej klasifikaciji spada kriminalističnoobveščevalna dejavnost kot uveljavljen koncept na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v varnostno zvrst obveščevalne dejavnosti.

Varnostna zvrst tako zajema izvajanje obveščevalne dejavnosti kot sestavni del aktivnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja ogrožanja notranje varnosti, kamor uvrščamo varovanje, zaščito ustavne ureditve in institucij demokratičnega političnega sistema, boj proti kriminaliteti, varovanje javnega reda in miru ter varnost posameznika in njegovega premoženja.

Na drugi strani pa obveščevalno zvrst praviloma opravljajo službe, ki nimajo policijskih pooblastil. Ta zvrst pokriva izvajanje dejavnosti zbiranja, vrednotenja in analiziranja informacij zaradi izdelovanja obveščevalnih informacij pri podpori sprejemanja odločitev in ukrepov, ki so povezani z zunanjepolitičnimi, varnostnimi, obrambnimi ali gospodarskimi interesi države.

Pogajanja so osrednji del poslovnega sveta, kjer se srečujejo različni interesi, cilji in pričakovanja. Prav tako so pogosto povezana z etičnimi in moralnimi vprašanji.

Navsezadnje so pogajanja pomembna tudi s stališča nevroznanosti, saj vključujejo kompleksno interakcijo med možganskimi procesi, čustvi in odločanjem. Proces pogajanj je zato pri posamezniku povezan z globljimi koncepti, kot so zaupanje in vrednote, ki imajo ključno vlogo pri oblikovanju trajnostnega poslovnega uspeha.

Rezultat – uspešen izid pogajanj – je veliko več kot podpis sporazuma.

Možnost »preselitve« družbe v tujino ni nekaj, kar je samoumevno. To dobro ponazarja eden od novejših primerov, ki ga je v Nemčiji obravnavalo Višje deželno sodišče Zweibrücken. V sklepu 3 W 12/22 z dne 11. julija 2022 je odločilo, da vpis nemške GmbH v turški register kot limited sirketi (turška d. o. o.) ni razlog za izbris družbe iz registra po nemškem pravu, zato ta ne more pomeniti prenosa sedeža v drugo državo in s tem formalnega statusnega preoblikovanja družbe.

Družinsko podjetje je običajno opredeljeno kot podjetje, ki ga vodi družina, je v njeni lasti ter obstaja možnost in želja po prenosu podjetja na naslednjo generacijo. V družinskem podjetju, ki je lahko organizirano v različnih oblikah (najpogosteje kot družba z omejeno odgovornostjo, družba z neomejeno odgovornostjo ali delniška družba), so zaposleni in vključeni v upravljanje tudi družinski člani, zato je značilno, da se pri njihovem delovanju poslovni (racionalni) odnosi prepletajo z družinskimi (čustvenimi). 

Od prvega soočenja s podražitvami zaradi epidemije koronavirusa in nato še zaradi vojne v Ukrajini, ki so bile še posebej izrazite v gradbenem sektorju, sta minili dobri dve leti. V tem času so se pokazale vse možne dileme, ki si jih je bilo mogoče zamisliti glede vprašanja, kdo naj nosi breme podražitev. Smo danes kaj bližje odgovorom?

Računovodja ima pomembno mesto v vsakem podjetju. Brez njega ne gre. Ne samo, da poskrbi, da so »urejeni papirji« in pravočasno oddana poročila na davčno upravo, AJPES in drugim, temveč je tudi zanesljiva podpora pri odločanju v podjetju.

Računovodja je direktorjeva desna roka, kar še zlasti prihaja do izraza v majhnih in srednjih podjetjih, zavodih, društvih in podobno. Je vir informacij, ki jih direktor potrebuje: o višini doseženih prihodkov, nastalih stroškov, dobičku ali izgubi, pa o stanju zadolženosti, zalog, terjatev, denarja in drugih postavk premoženja in dolgov. Hkrati je računovodja tudi tisti, ki poskrbi za pravočasno plačevanje davkov in ki pojasni davčne vidike preteklih ali pa šele načrtovanih poslovnih dogodkov. Včasih te informacije o davkih ima, druge za bolj zahtevne situacije mora še pridobiti, toda vedeti mora, kje jih lahko dobi ali kdaj je treba nasvet poiskati zunaj podjetja. Da se lahko pogovarja tako s svetovalci kot tudi z vodstvom, potrebuje široko znanje.

Pelegrin, Umag, biser istrskega turizma ima zanimivo zgodovino in je v tem času zelo znana turistična destinacija zahvaljujoč svoji vrhunski športni in gastronomski ponudbi. V počitniškem in mirnem naselju Pelegrin, samo 150 metrov od morja in plaže prodamo vzdrževano in opremljeno počitniško hišico skupne izmerjene neto velikosti 63,6 m², ki je zgrajena na zemljišču v skupni velikosti 358 m².
Naselje Pelegrin je od centra Umaga oddaljeno 5,1 km.

Eno od reprezentativnih združenj občin je ob predstavitvi novele Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč s strani pristojnega ministrstva v medijih poudarilo, da bodo prve, ki bodo vedno priskočile na pomoč prizadetim (npr. v primeru naravnih nesreč), nedvomno občine. Ob tem so opozorili, da so ob vse pogostejših naravnih ujmah njihove proračunske rezerve premajhne, da bi lahko same izvedle nujne sanacijske ukrepe ter da bo občinam treba omogočiti pridobitev prepotrebnih sredstev za odpravo naravnih nesreč, zato pa bo morala država vnaprej predvideti ustrezna finančna sredstva in jih zagotoviti v proračunu.

Pred parlamentarnimi počitnicami je bilo na zakonodajnem področju zelo pestro. Zdelo se je, kot da se mudi sprejemati številne reformne zakone, s čimer se je ustvarjalo (predvsem na Ekonomsko-socialnem svetu – ESS) veliko slabe volje. Pomanjkanje komunikacije in medsebojnega usklajevanja, nedorečenost, finančna nestabilnost in nemotiviranost obstoječega kadra so bili le nekateri poudarjeni pomisleki ob javni obravnavi in predstavitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOSK-1). Po mnenju zakonodajalca naj bi bil novo sprejeti Zakon o dolgotrajni oskrbi v primerjavi z letom 2021 sprejetim zakonom prva sistemska in celovita rešitev na področju socialnega varstva, saj naj bi uredil tako finančni del kot tudi storitve dolgotrajne oskrbe. Ob robu predstavitve in sprejema zakona je bilo mogoče slišati tudi poudarjanje, da je dolgotrajna oskrba nov steber socialne države, rešitve, predstavljene v njem, pa sledijo potrebam oseb, potrebnih pomoči.

Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) določa sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce oziroma nosilke te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi. Vlada Republike Slovenije je predlagala novelo ZDZdr, ki sledi Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028, besedilo zakona usklajuje z dvema odločbama Ustavnega sodišča Republike Slovenije in z drugo veljavno zakonodajo.

Izgorelost na delovnem mestu je v sodobnem poslovnem svetu pogosta težava. Ta pojav, ki izhaja iz dolgotrajnega stresa, občutka preobremenjenosti in občasnega občutka nemoči, je močno povezan z našim pristopom k delu in upravljanju z delovnim časom. Zato je ključ do preprečevanja izgorelosti v strategijah učinkovitega upravljanja delovnega časa in skrbi za osebno dobrobit. Tukaj je deset nasvetov, ki vam lahko pomagajo bolje organizirati delo in preprečiti izgorelost.

Demografske projekcije Slovenijo v prihodnjih desetletjih uvrščajo znotraj tretjine evropskih držav z največjim deležem starejšega prebivalstva. Lahko se pričakuje, da bo čedalje več odvisnosti od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih oziroma podpornih dnevnih opravil. Zato Ministrstvo za solidarno prihodnost predlaga novi Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo nadomestil veljavni zakon in na sistemski ravni s postopnim uvajanjem pravic v letih 2024 in 2025 uredil skrb za kakovostno življenje ljudi v vseh življenjskih obdobjih.

V današnjem digitalnem svetu je komunikacija ključnega pomena za uspešnost podjetij in organizacij. S hitrim razvojem umetne inteligence so se pojavila nova orodja, ki temeljijo na jezikovnih modelih in se izkažejo kot zelo koristna za izboljšanje komunikacije in produktivnosti. En tak inovativni sistem je Chat GPT (Generative Pre-trained Transformer), ki združuje napredno strojno učenje z močjo naravnega jezika, da podjetjem in organizacijam omogoča bolj učinkovito delo.

Predlagana novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H) na podlagi odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Direktive 2019/1023 o prestrukturiranju in insolventnosti ter ugotovitev na podlagi analize izvajanja zakona v praksi v ureditev postopkov zaradi insolventnosti uvaja številne spremembe in novosti.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe tobačnih in povezanih izdelkov, katerega predlagatelj je Ministrstvo za zdravje, v slovenski pravni red prenaša Delegirano direktivo Komisije (EU) 2022/2100 z dne 29. junija 2022 o spremembi Direktive 2014/40/EU (Delegirana direktiva) in odpravlja ugotovljene manjše nepravilnosti pri prenosu Direktive 2014/40/EU o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov.

Zakon o tujcih (ZTuj-2) ureja vstop tujcev v Republiko Slovenijo, pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, zapustitev države, prostovoljno vračanje in odstranjevanje tujcev, posebnosti glede postopka in organe, pristojne za izvajanje določb zakona. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki ga je vložila Vlada, je bil sprejet 28. marca 2023, in sicer po nujnem postopku.

Z namenom zagotavljanja digitaliziranega in enostavnega delovanja na notranjem trgu je Evropska unija sprejela več direktiv, ki tvorijo sklop posodobljenih pravil na področju evropskega prava gospodarskih družb. Novela ZGD-1L v nacionalno zakonodajo ob upoštevanju strateških usmeritev Slovenije prenaša Direktivo 2019/1151 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (digitalizacijska direktiva) in Direktivo (EU) 2019/2121 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (mobilnostna direktiva).

Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča je v nekaterih pogledih spremenila razumevanje pomena glavne obravnave v postopkih odločanja o upravnih sporih. Nov predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) skladno s tem uvaja zakonsko ureditev, pri čemer potek upravnega spora prilagaja aktualnim kadrovskim razmeram in delovni obremenitvi sodišč.

Zaključevanje delovne aktivnosti in prehod v upokojitev je lahko za marsikoga težak korak; bodisi zaradi pričakovane nizke pokojnine, bodisi zaradi skrbi za nasledstvo v dejavnosti, ali pa zato, ker še nismo povsem pripravljeni na spremembo in se želimo še naprej aktivno udejstvovati v svojem poklicu. Pogosto se pojavlja vprašanje, kako lahko po upokojitvi opravljamo delo, a istočasno ne izgubimo pravic iz naslova pokojnine.

Dickensovi časi, ko je bila vloga podjetji zgolj ustvarjanje in kopičenje dobička, so stvar preteklosti. Podjetja želijo pozitivno vplivati na družbo in čedalje več jih kot svoji ključni vrednoti navaja »pozitiven družbeni učinek« in »trajnostni razvoj«.

Tak trend je opazen tudi pri nas. Podjetja se ob trenutni ekonomski draginji obračajo na nas z vprašanji, kako lahko pomagajo zaposlenim pri blaženju njenih posledic, hkrati pa želijo ohraniti dober finančni položaj.

Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (1. točka prvega odstavka 154. člena ZJU). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Temeljni organ delavske participacije je po ZSDU svet delavcev kot voljeno delavsko predstavništvo. V 8. členu ZSDU določa, da imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev, če je v družbi zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico.

Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije prihaja do precejšnjega povečanja količine in kakovosti obdelave osebnih podatkov. Razvoj poleg tehnološkega napredka in večjega zavedanja pomena informacijske zasebnosti prinaša tudi povečano tveganje zlorab, kot so npr. nepooblaščeni dostopi, množična razkritja in nedovoljeno profiliranje posameznikov.

Predlog novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ureja učinkovito varstvo pravice do varstva osebnih podatkov, ki sledi dodatni in okrepljeni sodni praksi Sodišča Evropske unije, Evropskega sodišča za človekove pravice ter predvsem Ustavnega sodišča in spremembam na zakonodajnem področju.

Za vsake volitve, za lokalne pa še posebej, je eno od najpomembnejših vprašanj kandidiranje. Najpomembnejšo vlogo pri kandidiranju imajo v praksi politične stranke. Ta ugotovitev velja predvsem za državne volitve, vendar pa tudi – čeprav manj – za lokalne skupnosti, zlasti večje. Izbira volivcev se tudi tu omejuje predvsem na izbiro med političnimi strankami.

Ker se področje varstva potrošnikov zaradi razvoja trga hitro spreminja, je temu treba prilagajati tudi predpise. Glavno pobudo na tem področju je prevzela EU, ki z direktivami ureja večino potrošniškega prava. Z večjo harmonizacijo predpisov se namreč olajša čezmejna trgovina in okrepi delovanje notranjega trga.

S 1. septembrom 2022 bo za prijavo nezgod in poškodb pri delu na Inšpektorat za delo ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vzpostavljen elektronski postopek na portalu SPOT, dosedanji papirnati obrazec ER-8 pa se za večino primerov ukinja. S tem bo uveden enoten elektronski postopek, ki bo v celoti digitaliziran in delodajalcem prinaša poenostavitev in razbremenitve. K elektronski prijavi nezgod in poškodb pri delu (ePrijava NPD) na portalu SPOT so zavezani delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije (PRS).

Besedilo sprememb in dopolnitev Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV) je pripravljeno predvsem zaradi uskladitve zakona z Odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-1-7/20/7 z dne 4. junija 2020 (Uradni list RS, št. 93/20) in zaradi predlogov Državne volilne komisije (DVK) z začetka leta 2019. Predlagane spremembe močno pripomorejo k varstvu javnega interesa oziroma uresničitvi ustavnopravnih vrednot pri izvedbi lokalnih volitev. Te so: pošten volilni postopek, verodostojnost volilnega izida in zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev.

Ker svet postaja vse bolj digitalen, izkušnje pa vse bolj prijazne, potrošniki pričakujejo, da bodo temu razvoju sledila tudi plačila. V zadnjih petih letih se je v plačilni industriji zgodil velik premik. Leta 2016 je brezstično plačevanje predstavljalo le delček vseh transakcij, ki jih je Visa obdelala po vsem svetu. Danes je ta delež 38 % na svetovni ravni, 76 % v Evropi in 81 % v Srednji Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

Digitalizacija je dolgočasna modna beseda, ki jo nenehno ponavljamo: je ključna tema konferenc, objavljajo se študije o njenih različnih vidikih, o njej se razpravlja ter vse države na svetu oblikujejo in izvajajo strategije digitalizacije. V vseh teh pobudah in razpravah običajno manjka zavedanje, da je treba digitalizacijo plačil obravnavati kot ključni steber digitalnega gospodarstva.

V letu 2006 je Google ukinil »brezplačno« storitev G-Suite (Google Workspace) za poslovne uporabnike, katere bistvena prednost je bila predvsem uporaba lastne domene za prejemanje e-pošte, npr. podjetjexy.si.

Osredotočanje na uporabniško izkušnjo v kateri koli industriji je ključni del, ki mu je potrebno posvetiti veliko pozornosti. Pri pametni denarnici mBills se skušajo postaviti v čevlje uporabnikov in jim čim bolj poenostaviti plačilno izkušnjo. Sem spada tudi povezovanje z bankami, s katerimi se trudijo izboljšati in približati uporabniško izkušnjo odprtega bančništva.

Če niste doma v svetu informatike in računalništva, je povsem mogoče, da vam kratica API ne pove veliko. Če niste poklicno vpeti v finančni svet, vam tudi kratica PSD2 ne bo vzbudila ogromno asociacij. Za tema preprostima kraticama pa se skriva morda najbolj vznemirljivo poglavje v dolgi zgodovini zagotavljanja finančnih storitev: odprto bančništvo oziroma open banking.

Narok je časovno, krajevno in vsebinsko opredeljen sestanek (srečanje) upravnega organa z udeleženci postopka, na katerem se opravljajo procesna dejanja. Za narok je torej poleg časa značilen še kraj in skupno delovanje organa in strank.  Z vidika časa je narok natančno določena časovna točka, ki jo zaradi oprave določenega dejanja ali za nastanek pravne posledice na podlagi zakonske obveznosti ali po lastni presoji določi upravni organ. V vsakdanji govorici je bolj kot pojem narok uporaben nemški pojem termin, ki se ne uporablja samo za uradna, ampak tudi za vsakdanja opravila, na primer termin pri zdravniku, frizerju, fizioterapevtu. Namen narokov je enak kot namen rokov – koncentracija postopka.

Gotovina v denarnici nam predstavlja jamstvo plačilne sposobnosti in zato deluje pomirjujoče. Podobno velja tudi za gotovino v blagajni trgovca, obrtnika, gostinca, prevoznika, občinske blagajne, prireditelja predstave, skratka vseh, ki za svoje izdelke in storitve sprejemajo plačila.

Obenem pa mnogi (pri čemer seveda zanemarimo nekaterim dobro znane učinke poslovanja brez računov in s tem mimo davčne blagajne) ne poznajo dejanskih stroškov poslovanja z gotovino in si prav tako ne predstavljajo, koliko jih poslovanje z gotovino stane v primerjavi z brezgotovinskim poslovanjem. 

Digitalizacija je prava »modna muha«, ki jo pospešujejo nove tehnološke rešitve, vse hitrejši internet in dostopnejši načini shranjevanja podatkov. Njen namen ni zgolj prehod na digitalni način poslovanja, temveč celovita prenova (izboljšava) poslovnih procesov in uvedba novih poslovnih modelov. Skrb za okolje pa ni nič manj »popularna«. Če želimo ohraniti »zeleno« domovino, bomo v določeni meri morali spremeniti način življenja in poslovanja. 

Za vzpostavitev izjemnega delovnega okolja in s tem visoko učinkovitega kolektiva je po mnenju strokovnjakov bistveno zadovoljiti potrebe po (i) avtonomiji, (ii) kompetentnosti in (iii) povezanosti na delovnem mestu. Desetletja raziskav kažejo, da so osebe, ki se počutijo psihološko izpolnjene, praviloma bolj zdrave, srečne in produktivne. Pri čemer je za marsikoga največji izziv doseči ravno zadovoljitev potrebe po povezanosti.

V sedanji ureditvi nismo imeli poenotenih meril za ugotavljanje potreb oziroma sposobnosti samooskrbe ter enotnih postopkov za ugotavljanje upravičenosti do posameznih pravic s področja dolgotrajne oskrbe. Raven pomoči, ki jo prejema posameznik, pogosto ni bila usklajena z njegovimi dejanskimi potrebami in pričakovanji. Zato lahko povsem utemeljeno povzamemo, da je bila dolgotrajna oskrba do sedaj tako z vidika organiziranosti kot tudi z vidika financiranja razdrobljena, nepregledna in generira neenakosti med upravičenci.

V zadnjem obdobju lahko opazimo pomembne odločitve evropskih nadzornih organov za varstvo podatkov, ki veliko upravljavcev postavlja v nemogoč položaj. Večina namreč (vsaj v ožjem obsegu) osebne podatke obdeluje pri obdelovalcih ali skupnih upravljavcih s sedežem v ZDA.

Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (»ZEKom-2«) je predlagatelj poimenoval kot sistemski zakon, katerega primarni cilj je implementirati določbe Direktive EU 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (»Direktiva 2018/1972«) v slovenski pravni red. 

Zeleno zavajanje (angl. greenwashing) so pristopi zavajanja javnosti, da so poslovanje organizacije in/ali njeni proizvodi in storitve prijazni do okolja (in/ali širše družbe).

Poleg volitev v občinski svet so za oblikovanje organov občine najpomembnejše volitve župana. Temeljna načela o volitvah župana so določena že v Zakonu o lokalni samoupravi, ki določa, da župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah. Iz te zakonske določbe torej izhaja, da je župan neposredno izvoljen in da se župan voli na tajnih volitvah.

Nova ureditev dodeljevanja koncesij

Predlog Zakona o spremembah Zakona o igrah na srečo (»novela ZIS«) na novo ureja področje podelitev koncesij za prirejanje iger na srečo. Predlagani 10. člen novele ZIS posega v trenutno veljavni 36. člen Zakona o igrah na srečo (»ZIS«), na podlagi katerega bi po novem Ministrstvo za finance najmanj trikrat letno objavilo javni razpis. 

Predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (»ZPPDFT-2«) obsega vrsto novosti in dopolnitev glede na trenutno veljavni Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (»ZPPDFT-1«), ki jih predlagatelj utemeljuje predvsem kot uskladitev domače zakonodaje s pravom EU oziroma implementacijo določb nekaterih direktiv EU.

Kaj pomenita 13. in 14. plača

Trinajsta in ponekod štirinajsta plača načeloma predstavljata dodatek k dvanajstim mesečnim plačam. Pogosto, a ne nujno, je »dodatna« plača izplačana v višini ene izmed prej izplačanih plač. Poudariti je treba, da trinajsta plača ne predstavlja povsod le običajnega dodatka, temveč ima ponekod tudi specifičen namen.

Uvodna poglavja iz prispevka prof. dr. Igorja Kaučiča, objavljenega v jubilejni izdaji Ustave Republike Slovenije

V naravi ustave kot temeljnega in hkrati najvišjega pravnega akta je, da mora biti bistveno stabilnejša in trajnejša kot zakoni in drugi pravni akti, zato si ustavodajalec prizadeva čim bolj zavarovati njene norme pred prepogostim spreminjanjem (zlasti zaradi kratkotrajnih in parcialnih političnih interesov). Ta težnja je navadno vgrajena tudi v ustavo in določa zahtevnejši postopek za njeno spreminjanje.

Uskladitev ZST-1 z relevantno odločbo Ustavnega sodišča

Ustavno sodišče je z odločbo št U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018 ugotovilo, da so bile določbe prej veljavnega tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z Ustavo RS.

Ponosni smo, da smo 24. novembra 2021 prejeli prestižno edicijo platinaste bonitetne odličnosti AAA in visoko priznanje poslovne odličnosti za leto 2021, ki ju podeljuje družba Dun & Bradstreet.

Povezovanje carinskih in trošarinskih postopkov

Trenutna ureditev ne predvideva uskladitev informacijskih sistemov na področju trošarinskega in carinskega režima, kar pomeni, da mora izvoznik imeti dodatno potrdilo, ki dokazuje izvoz konkretnih trošarinskih izdelkov, zaradi česar imajo predvsem organi držav članic dodatne upravne stroške, kar pa ima po besedah predlagatelja za posledico predvsem več možnosti za nastanek davčnih utaj.

Uvodno poglavje iz prispevka prof. dr. Cirila Ribičiča, objavljenega v jubilejni izdaji Ustave Republike Slovenije

Uradni list skupaj z Info hišo, d. o. o., organizira konferenco, ki ima že pravo tradicijo. Znate izkoristiti priložnosti digitalnosti in ne pozabiti na zasebnost? Poznate obdelavo osebnih podatkov v digitalnem oglaševanju? Svoje izkušnje in priložnosti tako na tem področju kot tudi v »off line« marketingu bo z vami podelili vrhunski strokovnjaki. 

Teoretična zasnova

Iz statistične raziskave, ki je bila v letu 2018 opravljena v Združenih državah Amerike na vzorcu tisoč zaposlenih s polnim delovnim časom, izhaja, da se je kar 77 % vprašanih že soočilo z izgorelostjo na svojem delovnem mestu. Več kot polovica pa jih je dejala, da so izgorelost občutili že večkrat.  Pri tem pa je zanimiv podatek, da je kljub temu 87 % vprašanih potrdilo, da so »strastni do svojega dela«.

Enotna definicija dolgotrajne oskrbe

Kaj lahko storite, ko se znajdete v taki situaciji

Ko se soočate s pomanjkanjem kreativnosti, si lahko pomagate s priročnimi nasveti, ki vam bodo vsaj malce olajšali delo in vam karseda pomagali v tej težavni situaciji. Za začetek se morate odreči poskusom, da bi se prisilili »izmisliti si nekaj novega«.

V poslovni stavbi Rotonda v Ljubljani je na voljo moderna in sodobno opremljena multimedijska dvorana, ki lahko sprejme tudi do 70 ljudi. S svojimi zmogljivostmi omogoča organizacijo različnih poslovnih, družabnih in protokolarnih dogodkov. Ponujamo vam možnost najema dvorane za različne priložnosti: poslovna srečanja, seminarje, predstavitve, konference, posvete delavnice ...

»Razmišljaj drugače« se je glasil odmeven oglas podjetja Apple iz leta 1997. Očitno odličen nasvet vsem ustvarjalcem, izumiteljem in podjetnikom. Če želimo priti do revolucionarnih idej ali proizvodov, moramo poleg drugačnega razmišljanja tudi gledati drugače. Veliki ustvarjalci, izumitelji in podjetniki gledajo na svet drugače kot drugi. Vidijo priložnosti, ki jih drugi ljudje enostavno ne vidijo.

Na primeru mobilne denarnice mBills, ki je v letu 2020 presegla 100.000 uporabnikov, se potrjujejo napovedi, da se morajo mobilne denarnice poleg osredotočanja na dobro uporabniško izkušnjo usmeriti tudi na direktne nakupe in jih še pohitriti. mBills marketplace tako trgovcem odpira nove kanale prodaje in izpostavitve izdelkov, obenem pa uporabnika ujame na vsakem koraku. Te konkurenčne prednosti mBills so med prvimi prepoznali tudi Pivovarna Laško, Big Bang in Kompas shop ter si s svojo ponudbo v mobilni denarnici zagotovili zveste in zadovoljne kupce.

S pandemijo se je del poslovnih aktivnosti preselil v digitalno okolje, pri tem pa podjetja uvajajo nove rešitve, s katerimi strankam lajšajo poslovanje z njimi brez obiska poslovalnice. Med tovrstnimi rešitvami je tudi storitev videoidentifikacije in digitalnega podpisa, ki jo ponuja Telekom Slovenije. Tako podjetja strankam omogočajo takojšen in varen dostop do svojih storitev kjerkoli in kadarkoli.

Eden od vsebinskih sklopov Direktive 2017/828/EU se nanaša na posle s povezanimi strankami (angl. Related Party Transactions), ki so med ključnimi problemi korporativnega upravljanja. Z njimi sta povezani nevarnost preusmerjanja premoženjskih vrednosti družbe v premoženje vplivnih delničarjev in članov organov (angl. tunneling) ter s tem nevarnost oškodovanja družbe in predvsem njenih manjšinskih delničarjev. Z direktivo predvidena zaščitna mehanizma sta predhodna odobritev posla in javna objava podatkov o poslu ob njegovi sklenitvi. Države članice ju morajo implementirati v svoje nacionalne zakonodaje vsaj za transakcije s povezanimi strankami, v katere vstopajo družbe z delnicami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.

Spoofing je hekrska metoda, pri kateri heker tarči (denimo enemu od vaših zaposlenih) pošlje e-pošto, za katero se zdi, da je bila poslana iz zaupanja vrednega vira oz. domene. To naredi tako, da ponaredi glavo e-naslova, prejemnik pa e-pošto vidi enako, kot da bi mu jo poslal znan pošiljatelj. Ker je takšna prevara lahko zelo prefinjena, je pomembno, da spoofing prepoznamo in ga skušamo tudi preprečiti. V času epidemije so se namreč tovrstni napadi močno povečali – na globalni ravni naj bi bilo takšnih napadov v prejšnjem letu za skoraj 70 % več kot v letu 2019.

Obveščamo vas, da je Državni zbor RS 26. 3. 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122-A).
Zakon bo v skladu s Poslovnikom Državnega zbora RS posredovan v razglasitev predsedniku republike osmi dan po sprejemu, razen v primeru izrednih okoliščin. Kolikor bomo osmi dan zakon prejeli v objavo, ga bomo objavili v najkrajšem možnem času.

Uredništvo Uradnega lista RS

Kako se digitalizacija po letu koronavirusa odraža v poslovanju, kakšne so nove možnosti  sklepanja poslov in kakšne pri plačevanju?

COVID-19 je digitalizaciji storitev dal velik pospešek. Mnogi med nami si še pred letom dni niso predstavljali, kaj vse bodo tako zasebno kot v službi počeli na drugačne načine; tako v vlogi ponudnika  kot tudi v vlogi uporabnika.   

Verjetno smo vsi že imeli priložnost prisostvovati sestanku, na katerem so bili udeleženci popolnoma nepripravljeni in so velikokrat zahajali s teme, zaradi česar je bil sestanek izguba časa za celotno ekipo. Takšne (in podobne) težave izhajajo predvsem iz slabo zasnovanega dnevnega reda in načrta poteka celotnega sestanka.

Ponosni smo, da smo v letu 2020:

• izdali 204 glasila Uradnega lista RS,
• natisnili več kot 3.700 izvodov knjig,
• izvedli več kot 50 strokovnih izobraževanj,
• objavili 60 strokovnih člankov in
• da je bilo na Portalu javnih naročil objavljenih 29.814 objav.

Ponosni smo, da smo 14. decembra 2020 prejeli prestižno edicijo zlate bonitetne odličnosti in visoko priznanje poslovne odličnosti za leto 2020, ki jo družba Bisnode AB podeljuje v 19 evropskih državah.

Obdobje pred novoletnimi počitnicami je lahko za marsikoga naporno in stresno. Po navadi vzrok za to najdemo v velikem obsegu službenih obveznosti in pritiskih družbe, da mora biti praznični čas čaroben in popoln. Če se boste letos soočali s takšnim »prednovoletnim stresom«, si zapomnite naslednje tri stvari:

Praktikum je zbirka kratkih praktičnih – konkretnih in življenjskih – primerov v okviru izbranih tem s področij pravdnega postopka, izvršbe, sredstev zavarovanja in nepravdnega postopka. Namenjen je utrjevanju razumevanja pravnih institutov, nadgradnji teoretičnih znanj, preizkusu sposobnosti prepoznavanja medsebojnega povezovanja posameznih institutov civilnega procesnega prava ter njihovega razmerja do materialnega civilnega prava. Teoretično znanje in poznavanje zakonov samo po sebi ne koristi, če uporabnik teh znanj ne zna uporabiti na konkretnih življenjskih primerih in pri tem prepoznati vpetosti posameznih pravnih institutov v celoten sistem materialnega in procesnega civilnega prava. Izkušnje tudi dokazujejo, da si študent snov bistveno lažje predstavlja, jo bolje razume in si jo posledično bolje zapomni s pomočjo sistematične obravnave praktičnih življenjskih primerov.

V zakonodajnem postopku je trenutno nov predlog Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: »PKP6«) oziroma t. i. šesti protikoronski paket, ki določa začasne ukrepe za omilitev posledic vpliva drugega vala epidemije na področju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.

Delo od doma v nekaterih podjetjih oz. delovnih okoljih postaja nova realnost. Pri tem pa je tako za delodajalce kot delavce zelo pomembno, da se osredotočijo na naslednjih 5 veščin, ki predstavljajo ključ do uspešnega dela od doma.

Eden od poglavitnih ciljev novele je bil dopolniti ureditev etažne lastnine z novim institutom tako imenovanih povezanih nepremičnin. S tem zakonodajalec sledi potrebam poslovne in življenjske prakse, ki je doslej poskušala oblikovati novejša pravna razmerja med nepremičninami s pomočjo drugih, za to manj primernih institutov stvarnega prava. Nova ureditev se začne uporabljati 1. julija 2021.

 »It's just not cricket!«, pravi angleški pregovor, pri katerem gre v bistvu za evfemizem, ko se v športu, na terenu ali izven njega, (huje) kršijo pravila igre ali tudi »le« pravila športnega fair playa.

Žal so spori lastni prav vsakemu človeškemu udejstvovanju, torej tudi športnemu. V športu kot žlahtni metafori človekovega prizadevanja za vedno boljše dosežke (kar lepo izrazi olimpijsko geslo: Citius, altius, fortius) so spori še toliko bolj poudarjeni. To lahko vidimo praktično na vsaki nogometni tekmi ob skoraj vsakem sodnikovem žvižgu. Ne razburjajo se le igralci in trenerji, ampak tudi navijači, doma in na stadionih, posledično pa tudi tisti, ki športni posel poganjajo s svojimi finančnimi vložki: sponzorji, opremljevalci, imetniki medijskih pravic, nosilci raznih licenc, predstavniki klubov, lig, zvez, številni posredniki med vsemi navedenimi in še bi lahko naštevali. Vsak nedosojen prekršek ali napačno ocenjen prepovedani položaj ima potencialno izjemne finančne posledice. V športu gre praviloma hkrati, v isti sapi, za kar dva elementa, ki sta izvirni in pogosti gonilni sili sporov: čast in denar.

Obstaja veliko dejavnikov, ki povzročijo, da je vaš delovni dan manj produktiven in uspešen. Ker si želimo, da bi jih bilo čim manj, vam v nadaljevanju predstavljamo šest učinkovitih rešitev in navad, s katerimi lahko izboljšate svoj delovni dan.

Vlada Republike Slovenije je na svoji 23. redni seji dne 28. junija 2020 sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ZIUPDV) oz. širše znan pod imenom četrti protikorona paket (ali skrajšano PKP4), ki ga bo Državni zbor RS obravnaval v četrtek na 19. redni seji, po nujnem zakonodajnem postopku. Vlada je v ZIUPDV vključila ukrepe za pripravo na drugi val COVID-19, ki se dotikajo področij (1) nadomestila plače v primeru čakanja na delo, (2) nadomestila plače v primeru odrejene karantene delavcu, (3) institucionalnega varstva in (4) mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 ter osebami, ki jim je bila odrejena karantena.

Državni svet RS je konec februarja 2020 v zakonodajni postopek vložil Predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami, s katerim želi zagotoviti interventno ukrepanje države v primerih, ko količine odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč, ki se zbirajo pri izvajalcih javnih služb, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in onesnaževanje okolja.

Vsak od nas se spomni kakšne zoprne učiteljice ali pa skoraj noro zahtevnega profesorja, ki nam je grenil šolske dni in kratil spanec takrat, ko smo bili mladi in polni energije. Vsaka šiba pa je za nekaj dobra in marsikdo lahko po dolgih letih mirno prizna, da se je pri strogem pedagogu tudi veliko naučil.

Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je na eni izmed preteklih vladnih novinarskih konferenc pojasnil, da bodo prihodnji teden vrtci odprli svoja vrata za tiste otroke, za katere starši ne bodo zmožni zagotoviti domačega varstva. Starši, ki otrok v ponedeljek ne bodo pripeljali v vrtec, bodo do konca meseca maja opravičeni plačila storitev vrtcev.

Posledice epidemije COVID-19 se že očitno kažejo tudi na trendih zaposlovanja oziroma odpuščanja delavk in delavcev. Število prijavljenih iskalcev zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje je konec aprila znašalo 88.648, kar pomeni 13,90-odstotno povečanje glede na mesec marec 2020. Od začetka epidemije do 6. maja 2020 pa se je število registriranih brezposelnih povečalo za 14.352.

Vlada Republike Slovenije je na 13. redni seji dne 21. 4. 2020 sprejela besedili predlogov (1) Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) ter (2) Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ZDLGPE), ki predstavljata drugi večji paket ukrepov za boj proti ekonomskim in socialnim posledicam epidemije. Oba predloga sta bila v Državni zbor RS vložena po nujnem zakonodajnem postopku.

Krizni dodatek in oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Ukrep, ki bo po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) pripomogel k ohranitvi delovanja podjetij in zaposlitev v času epidemije koronavirusa, je oprostitev delodajalca plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki kljub epidemiji delajo. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju: ZIUZEOP) določa, da ta ukrep velja za prispevke v obdobju mesecev april in maj 2020.

Vladni govornik je v soboto, 4. aprila 2020, napovedal, da bodo novoustanovljene vladne delovne skupine svoje predloge ukrepov drugega protikorona paketa oblikovale do četrtka, 9. aprila 2020. Drugi sveženj ukrepov naj bi se po besedah vladnega govornika predvsem osredotočal na popravke in dopolnitve prvega paketa ter zagotovitev likvidnosti slovenskega gospodarstva.

V Uradnem listu RS, št. 36/20 z dne 28. 3. 2020, je bil med drugim objavljen Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19; ZZUSUDJZ). Ta zakon v določbah 6. do 9. člena za čas trajanja veljave od 29. marca 2020 do prenehanja trajanja posebnih ukrepov oziroma najdlje do 1. julija 2020 nadomešča nekatera določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nasl.).

Kako pridobimo sponzorje, kako pravilno pristopimo k njim, da nas sploh opazijo med poplavo vseh prošenj? Napisati sponzorski dopis/prošnjo in nato do pikice enakega poslati na sto različnih naslovov, navadno ne obrodi sadov.

Tehnološki napredek prinaša spremembe za vse nas. Plačevanje postaja vedno bolj spletno in mobilno, novostim in z njimi povezanim poslovnim priložnostim pa se je v Evropski uniji pridružila uvedba prenovljene Direktive o plačilnih storitvah, s katero naj bi se začelo obdobje znižanih tarif storitev, boljše zaščite kupcev in zakonskih pogojev za uvedbo digitalnih sprememb.

"Bo že naša poslovna asistentka organizirala dogodek." velikokrat slišimo, ko gre za dogodek, ki so se ga v podjetju odločili organizirati. Lahko gre za srečanje zaposlenih, srečanje poslovnih partnerjev, otvoritev novih prostorov ali kaj podobnega. A tako kot za vsako drugo področje, je tudi za dogodke potrebno imeti dovolj znanja in izkušenj, da na koncu dosežemo cilj, ki smo si ga zadali.

Zadnji dan januarja je Velika Britanija le izpeljala dolgo napovedani brexit. Za področje varstva osebnih podatkov je seveda zato glavno vprašanje, kako ravnati z osebnimi podatki ob prenosu v Veliko Britanijo.

Nesporazumov, prepiranja, glasnega in vztrajnega argumentiranja ter stalnega boja mnenj v delovnem okolju večina ljudi ne mara. Vzrokov je več. Med pogostimi, nezavednimi, je ta, da v tovrstnih situacijah neprijetno podoživljamo situacije iz primarne družine, kjer smo bili priča prepiranju ter medsebojnim agresivnim impulzom med starši ali med brati in sestrami. Vendar so bile izkušnje koristne in bodo v odrasli dobi potencialno učinkovite le, če v otroštvu in odraščanju po konfliktnem razvoju situacije ni izostala zadnja lekcija: pomiritev, odkrita beseda, iskanje konsenza ter izvedba novih idej in pogledov.

Sodišče EU je 7. novembra 2019 izdalo prvo odločitev (zadeva C‑555/18, K. H. K. proti B. A. C., E. E. K.) o Uredbi 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (v nadaljevanju: Uredba ENZBR). Uredba ENZBR uvaja enoten začasni ukrep na področju evropskega civilnega procesnega prava, ki zagotavlja ex parte postopek z učinkom presenečenja za dolžnika. S prvo odločitvijo na podlagi predhodnega vprašanja, ki ga je postavilo bolgarsko sodišče, je Sodišče EU zagotovilo razlago določenih vidikov uporabnosti Uredbe ENZBR.

Vprašanje višine minimalne plače velja za zelo pogosto temo slovenske politike, kjer država poskuša najti kompromis med interesi predstavnikov delojemalcev in predstavnikov delodajalcev. Zadnji poseg v minimalno plačo se je zgodil konec prejšnjega leta, ko je Državni zbor RS sprejel spremembe Zakona o minimalni plači, s katerim je uzakonil nekaj novosti, katerim bomo priča v letih 2020 in 2021 ter se dotikajo predvsem dodatkov, ki jih obsega minimalna plača.

Vabljeni na obeležitev 28-letnice sprejema nove slovenske ustave in izida nove izdaje Ustave Republike Slovenije

s predgovorom predsednika Državnega zbora mag. Dejana Židana in glosami dr. Igorja Kaučiča

Manjšinska skupnost istospolno usmerjenih in transspolnih oseb (LGBT) se šteje za ranljivo skupino, ki je zaradi svoje dolgoletne marginalizacije še vedno ranljiva in izpostavljena kršitvam, ki izhajajo iz družbenih predsodkov. Eno od področij, relevantnih za te skupnosti, kjer se v zadnjih letih predsodki zmanjšujejo, v mnogih državah Evrope in širše pa posledično prihaja do hitrih zakonodajnih sprememb, je pravno priznavanje istospolnih partnerstev bodisi na način omogočanja dostopa do zakonske zveze ali pa ustvarjanja možnosti za sklepanje partnerskih zvez, ki imajo podobne pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze.

V Državnem zboru RS so poslanci prejšnji teden potrdili proračuna za leti 2020 in 2021. Po besedah ministra za finance bomo priča najvišjemu proračunu do sedaj. Odhodki bodo v letu 2020 predvidoma znašali 10,358 milijarde evrov, prihodki pa 10,773 milijarde evrov. Leto pozneje pa lahko pričakujemo še višje številke – odhodki bodo znašali 10,455 milijarde evrov, medtem ko znesek pričakovanih prihodkov znaša 11,111 milijarde evrov. A kljub tako visokim številkam je bilo spornih kar nekaj vprašanj – med drugimi tudi takšno, ki bi lahko zamajalo stolček ministra za finance.

Informacijska pooblaščenka je večjim spletnim trgovcem poslala dopis, s katerim jih poziva, da do konca leta svoje poslovanje uskladijo z določili GDPR.

Koliko časa hraniti osebne podatke? Kako zavarovati dokumentacijo in e-arhive, da bodo ti ustrezali zahtevam GDPR? Kakšne so posledice, če osebne podatke izgubimo? To je le nekaj vprašanj, ki se vsak dan porajajo vsaki organizaciji.

Upravni postopki predstavljajo v sodobni družbi formalni okvir razreševanja javnopravnih razmerij, tj. razmerij, ki se vzpostavljajo med oblastjo in posameznimi osebami, ko gre za uveljavljanje njihovih pravic, obveznosti in pravnih koristi v soočenju z javnim interesom in pravnim položajem tretjih oseb.

Letošnji prejemniki nagrad Zveze društev pravnikov Slovenije, ki je krovna organizacija pravniških društev v Sloveniji, so vsi alumni Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, tri od štirih nagrad pa so prejeli prav zaposleni ali nekdanji zaposleni te fakultete. Priznanje za življenjsko delo je tako dobil zasl. prof. ddr. Janez Kranjc, priznanje za pravnika leta so prejeli izr. prof. dr. Katja Filipčič, prof. dr. Damjan Korošec in as. Boštjan Koritnik, priznanje mladi pravnici je dobila as. dr. Bruna Žuber, priznanje za delo v Zvezi ali njenih članih pa dr. Mitja Grbec.

Založniški program in izobraževalna dejavnost Uradnega lista Republike Slovenije sta se v zadnjih dveh letih razširila na novo področje prava, na medicinsko pravo. Medicinsko pravo kot posebna veja prava vključuje tako civilno, kazensko, ustavno in upravno pravo. Ureja medicinsko dejavnost, odnose in status oseb, ki to dejavnost izvajajo, ter njihova razmerja z uporabniki njihovih storitev. 

V Sloveniji žal nimamo analize vzpostavljenih koncesij in stroškov zagotavljanja teh storitev v koncesijskih obliki, tako da se lahko pri tem naslonimo zgolj na primerjalno-pravne študije in lastne izkušnje, ki potrjujejo, da so javno-zasebna partnerstva pogosto finančno (stroškovno) in časovno učinkovitejša varianta za izvedbo javnega projekta kot izvedba projekta v tradicionalnem modelu javnega naročanja.

Dinamični nabavni sistemi (DNS) so v EU že dodobra poznana in v praksi precej razširjena tehnika za izvajanje postopkov oddaje javnih naročil, pot pa si utirajo tudi v domači praksi javnega naročanja. Prvi dinamični sistemi so že zaživeli tudi v Sloveniji!

Ena od poglavitnih posebnosti dinamičnih nabavnih sistemov je v tem, da morajo biti v celoti vzpostavljeni in izvedeni v elektronski obliki, kar pa platforme za elektronsko naročanje z naprednimi funkcionalnostmi (na primer avtomatsko obveščanje o prispelih prijavah, samodejno generiranje katalogov ponudnikov ter časovni prihranki pri pošiljanju posameznih povpraševanj, elektronski katalogi, možnost uporabe predpripravljenih elektronskih obrazcev, samodejno razvrščanje ponudb, samodejno generiranje naročnikovih poročil, odločitev in drugih aktov itd.) že omogočajo.

V Sloveniji javno-zasebna partnerstva ureja Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, sprejet pred več kot desetletjem, v letu 2006. V letošnjem letu je bil sprejet tudi Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah, ki je začel veljati v februarju 2019 in s katerim je Slovenija prenesla v nacionalni pravni red Direktivo o podeljevanju koncesijskih pogodb 2014/23/EU iz leta 2014. Normativni okvir je torej vzpostavljen, vendar (pre)redko uporabljen, tudi slabo poznan.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)¹ je ravno letos dopolnil 20 let. V času svoje veljave je bil deležen številnih sprememb, nekatere so korenitejše posegle v materijo zakona, nekatere pa so ga le v manjši meri spremenile ali dopolnile. Zadnja novela ZIZ-L² je že 12. sprememba po vrsti. In s tem imamo v mislih le spremembe zakona z novelami. Temu moramo dodati še številne spremembe, ki so bile posledica sprejetja odločb Ustavnega sodišča. Sledenje zakonskim spremembam je pogosto mukotrpno, vendar obvezno za vsakogar, ki se tako ali drugače ukvarja s pravom.

Knjiga Rudija Šeliha Bil sem odvetnik¹ je izjemna v več pogledih. Najprej, ker je to prva avtobiografija nekega odvetnika, ki je bil (razen nekaj začetnih let) v svoji karieri samo odvetnik, drugič, ker je avtor v središče življenjepisa postavil svoje delovanje kot odvetnik in kot funkcionar Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), in tretjič, ker je napisana v jasnem in natančnem jeziku, ki je značilen za dobre pravnike.

V preteklosti smo lahko nemalokrat zasledili, da politične stranke v svojih programih omenjajo univerzalni temeljni dohodek (UTD) kot socialni ukrep, ki bi lahko na nekoliko bolj celovit način kljuboval pojavu brezposelnosti v slovenski družbi. Vendarle pa do odločitve o uvedbi UTD v kakršnikoli obliki (še) ni prišlo. V zadnjem času se je veliko govorilo o drzni potezi Finske, kjer so pred nekaj meseci zaključili obsežen socialni in politični eksperiment, s katerim so preverili odziv družbe in učinke, ki jih prinese uvedba UTD. Ob vsem tem pa bi bilo kdaj smiselno narediti korak nazaj in postaviti osnovno vprašanje: ali res vemo, kaj je cilj globalno znane ideje o UTD in kako ga opredeljuje pravna teorija?

Iskanje načinov, da z odpadki čim manj obremenimo okolje, je pomembno tudi za slovensko ekonomijo in trajnostni razvoj. Veliko se govori o ponovni uporabi, recikliranju, postopkih predelave itd. Eno od ključnih vprašanj je, kako uveljaviti odgovornost proizvajalca za "celoten življenjski cikel njegovega proizvoda", torej v praksi uresničiti idejo, da je proizvajalec odgovoren za vse okoljsko pomembne vplive proizvoda na poti od "zibelke do groba".

"Namen pojasnilne dolžnosti je predhodna seznanitev stranke s pravicami in dolžnostmi, ki jih s pogodbo prevzema, preveč informacij pa lahko vodi v dezinformacijo," je na predavanju ob rednem mesečnem srečanju Pravniškega društva Ljubljana poudaril profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart.

Dandanes redko naletimo na sogovornika, ki ne bi vedel, kaj je e-knjiga oziroma knjiga v elektronski ali digitalni obliki. Drugo vprašanje pa je, ali je sogovornik seznanjen s prednostmi in slabostmi te novodobne tehnologije. Seveda pa v takšni razpravi obstaja gotova možnost, da bomo naleteli na posameznike, ki vonja in otipa fizične knjige ne bi zamenjali za nikakršen elektronski bralnik, pa čeprav vedo (no, ali pa tudi ne), da so prednosti uporabe digitalnih knjig številne.

A1 Slovenija d.d. v sodelovanju z izbranimi partnerji od začetka lanskega leta slovenskim občinam omogoča izvajanje naprednih projektov, s katerimi lahko izboljšajo kakovost bivanja na območju mest in okolice, spodbujajo trajnosti razvoj, obvladujejo in znižajo obratovalne stroške ter učinkovito obvladujejo vplive na okolje.

Sodišče EU je nedolgo nazaj izdalo odločbo v zadevi Feniks¹ o vprašanju umestitve paulijanske tožbe v obseg pojma »zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerji« v prvem odstavku 7. člena Uredbe 1215/2012 o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj Ia), po katerem je v sporih z mednarodnim elementom pristojno sodišče v kraju, kjer je treba izpolniti obveznost.²

Svetovna populacija se bo do leta 2050 povzpela na 9,8 milijarde, od tega naj bi kar 68 odstotkov ljudi živelo v urbanih skupnostih. Brez spreminjanja naših življenjskih navad se bo potreba po energiji povečala za 80 odstotkov, po vodi pa za 55 odstotkov. Projekcije OECD kažejo še, da naj bi se emisije žveplovega dioksida povečale za 90 odstotkov, emisije ogljikovih oksidov NO_X pa za 50 odstotkov. Tako bo v prihodnosti onesnažen zrak glavni krivec za krajšo življenjsko dobo.

Ali ste vedeli, da različne generacije različno doživljamo ritual pitja kave. Milenijci pijejo kavo izključno zaradi »doživetja«. Ne iščejo najcenejše kave, ne najlepše skodelice, kupujejo doživetje. Starejše generacije se privajajo na kavo TOGO. Težko jo dobijo, a pravijo, da je kakovostna znamka. Mi, od službe odvisni, pa iščemo navdih v trendih o življenju in o kavi. Opozarjamo, da ne spreglejte trenda s cimetom in priporočila, da vam kavo vedno kuha profesionalec.

Začasne odredbe in druga sredstva zavarovanja so velikega pomena za učinkovito izvedbo civilnega sodnega postopka in zagotovitev, da bo sodba tudi dejansko izvršena. Čeprav so to začasni ukrepi, lahko določeno stanje zadržijo do konca pravde, kar lahko v praksi pomeni večletno zamrznitev določenega premoženja. Za dolžnika to predstavlja precejšnjo obremenitev.

Nova direktiva o plačilnih storitvah (PSD2) je bila ustvarjena kot revolucionarna iniciativa v evropskem finančnem sektorju. Spodbujala naj bi inovacije v finančni industriji, njihovo konkurenčnost in učinkovitost, potrošnikom pa ponudila več in boljše možnosti izbire na evropskem trgu plačilnih storitev. Prvi obrisi PSD2 v praksi nakazujejo njene omejene učinke. Še več, posledice implementacije PSD2 bodo najverjetneje prinesle znatne prednosti le izbranim (največjim) globalnim ponudnikom, komercialne banke pa potisnile ob rob preživetja.

Ko se odpravimo v trgovino, smo še vedno vajeni imeti s seboj denarnico ali vsaj kartico, s katero lahko plačamo nakup. Pa veste, da to sploh ni več nujno, saj lahko pri blagajni plačamo tudi s telefonom oziroma mobilno denarnico.

Nekatere ocene Evropske komisije kažejo, da naj bi v vseh državah članicah EU skupaj porabili okoli 100 milijard plastičnih vrečk na leto.  Povprečna plastična vrečka naj bi bila narejena v eni sekundi, medtem ko je za njeno naravno razgradnjo potrebnih kar štiristo let. Enormne količine uporabljenih vrečk in drugih odpadkov iz plastičnih materialov se vsako leto neusmiljeno nabirajo tako v oceanih kot na kopnem in poleg grozovite naravne škode mnogokrat povzročajo tudi smrtno nevarnost živalim.

Podjetje Halcom, pionir na področju razvoja sodobnih rešitev za plačilne sisteme v osrednji in jugovzhodni Evropi, se danes tudi uradno predstavlja z novo grafično podobo in spletnim mestom. Mednarodno podjetje s sedežem v Ljubljani, ki z agilno metodologijo inovativno razvija produkte in storitve za finančne ustanove, verjame, da bo z osveženim videzom še bolj povdarilo njihove ključne prednosti – inovativnost, dolgoletno prisotnost ter zanesljivost.

Nedavno je v medijih odmevala zgodba o domnevnem trpinčenju zaposlenih in razdelila tudi mnenja širše javnosti. Kdaj in v katerih situacijah prepoznamo mobing? Ali smo seznanjeni z definicijami mobinga, trpinčenja ali šikaniranja na delovnem mestu, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)? Ta razlikuje med posameznimi pojmi, pomembna pa je tudi praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča RS. Da bi določeno ravnanje prepoznali kot mobing ali trpinčenje, mora biti podano sistematično in dalj časa trajajoče ravnanje, poudarja sodišče.

Poleg očitnih ravnanj, kot so nedostojno ravnanje, zmerjanje in podobno, pa je lahko za mobing označena tudi situacija, kjer delavec nima zagotovljenega dela in komunikacije. Kako postopati, ko se kot delodajalec ali zaposleni znajdemo v kritični situaciji?

Odprto bančništvo (Open Banking) se uveljavlja tudi v Sloveniji, vključno z mobilnimi denarnicami in takojšnjimi prenakazili plačil pri brezgotovinskih plačilih. Spremembe se bodo dotaknile načina plačevanja v trgovinah, lekarnah, recepcijah, v prometu in pri nakupih po spletu. Digitalizacija se odraža tudi v storitvah javne uprave in lokalnih skupnosti, med drugim pa nas čakajo tudi zanimivi projekti pametnih mest in vasi.  

Poznate pravne posledice fotokopiranja avtorskega dela? Avtorska pravica pripade avtorju na podlagi stvaritve dela in je aktualna še 70 let po njegovi smrti. Avtorjevo delo je zaščiteno z vidika njegovih moralnih interesov in pravic ter mu zagotavlja premoženjsko korist od izkoriščanja njegovega dela.

Slovenska zakonodaja z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah določa, da je fotokopiranje, t. j. reproduciranje zapisanih del, dovoljeno le pogojno. Kdaj in na kakšen način, pa preverite v nadaljevanju.

Pravni terminološki slovar je plod večletnega sodelovanja pravne in jezikoslovne stroke, pri oblikovanju definicij pa je sodelovalo kar 36 strokovnjakov iz najrazličnejših pravnih ustanov.

To obsežno delo bralcu omogoča vpogled in uporabo pravnih terminov z vseh pravnih področij, med drugim tudi civilnega, medicinskega, kazenskega in delovnega prava. Pravni terminološki slovar bo v pomoč vsem, katerih delo ali študij se na kakršenkoli način dotika prava.

Knjiga Bil sem odvetnik združuje več kot 50 let poklicne poti odvetnika in avtorja knjige Rudija Šeliha. Vseživljenjsko delo je nastalo ob stopetdesetletnici obstoja in dela Odvetniške zbornice Slovenije, vanj pa je avtor prelil spomine iz svoje več kot 50-letne kariere.

O tem, zakaj je danes velikokrat težje biti odvetnik kot nekoč, in o pomenu poklica, ki se spreminja skupaj z družbenimi spremembami, si preberite v intervjuju.

Leto 2018 je leto lokalnih volitev. Slednje so organizacijsko, vsebinsko in tehnično najzahtevnejše volitve v Sloveniji.  Čas do razpisa volitev je tako treba izkoristiti za pripravo na volitve in zaključek mandata občinskega sveta in njegovih delovnih teles, nadzornega odbora, župana ter zaključek mandata svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti oz. vaških in krajevnih odborov.

Organe občine do dneva začetka volilnih opravil čakajo številne pomembne naloge. 

Odločitev Sodišča EU v zadevi Nintendo¹ neposredno vpliva na uporabo merodajnega prava v sporih zaradi kršitev enotnih pravic intelektualne lastnine EU² z razlago mesta storjene kršitve, kadar kršitelj krši pravico v več različnih državah.

Rimska uredba II³ določa kolizijska pravila za nepogodbene obveznosti v zadevah s čezmejnim elementom. Za posamezne vrste deliktov, med katere sodi tudi kršitev pravic intelektualne lastnine, določa posebna kolizijska pravila.⁴ Za kršitev pravic intelektualne lastnine v 8. členu določa dve: eno za kršitev nacionalnih pravic intelektualne lastnine (prvi odstavek 8. člena Rimske uredbe II), drugo pa za kršitev enotnih pravic intelektualne lastnine EU⁵ (drugi odstavek 8. člena Rimske uredbe II). Odločba v zadevi Nintendo se nanaša na kršitev enotne pravice intelektualne lastnine EU, in sicer na model EU.

Z uporabo sistema ERP v kombinaciji z elektronsko banko Hal E-Bank je proces izvajanja plačilnega prometa med podjetjem in banko sestavljen iz več korakov, in sicer od izvažanja in uvažanja izpiskov ter priprave plačilnih nalogov/e-računov v vašem sistemu ERP preko podpisovanja v elektronski banki do pošiljanja nalogov v procesiranje na vašo banko.

Zavedamo se, da so prepisovanje podatkov ter njihovo ročno izvažanje in uvažanje iz enega sistema v drugega lahko zelo zamudna in da je možnost napak lahko velika.

Ameriška raziskava* je pokazala, da se v povprečju enkrat na tisoč primerov zmotimo v razlagi grafa, dvakrat napačno preberemo število in trikrat napačno določimo pravilne vrstice v preglednici. Tako je teh napak v povprečju že pet na 100 primerov. Število napak pa se ob prepisovanju in vnašanju v nove računalniške sisteme s številom transakcij seveda še povečuje.

mBills je mobilna denarnica, ki uporabnikom omogoča plačevanje z mobilnim telefonom 24/7/365 v realnem času: hitro, varno, enostavno, ugodno. Po drugi strani pa je mBills enotna odprta platforma za mobilno plačevanje, ki jo lahko v svojo rešitev, produkt ali platformo vključi katerokoli podjetje.

Vizija MBILLS, ki je od 1. decembra 2017 pod okriljem Petrola, je omogočiti uporabnikom enoten standard mobilnega plačevanja v Sloveniji in širši regiji, ki bo poenotil uporabniško izkušnjo ne glede na to, kaj, komu in kdaj potrošnik plačuje. Enoten in varen standard za prejemanje plačil, neodvisen od bank, kartičnih sistemov in POS-terminalov, pa je na drugi strani pomemben tudi za vse prejemnike plačil.

Kaj se na podlagi tehnološkega napredka in pomembnih zakonodajnih sprememb v letu 2018 spreminja pri brezgotovinskih plačilih?

Kako bo to vplivalo na banke, kartične sheme, ter kako se bo to poznalo v trgovinah, lekarnah, na recepcijah, pri nakupih po spletu izza mize ali s pametnega telefona ali tablice?

Ter predvsem, kaj bomo od tega v pogledu cen, varnosti in novih možnosti imeli uporabniki?

Avtorska pravica obsega moralne, materialne in druge pravice avtorja. Avtor lahko posamezne materialne in druge pravice prenese na tretje osebe (na primer na lastnika objekta oz. investitorja), moralne pravice pa so neodtujljive.

Knjiga avtorice prof. dr. Viktorije Žnidaršič Skubic predstavlja skrbno izbrane aktualne, pereče in zanimive teme (civilnega) medicinskega prava, ki so deležne številnih razprav tako na mednarodnopravni ravni, v primerjalnopravnih ureditvah kakor tudi v Sloveniji. Knjiga je razdeljena na dva velika sklopa, pri čemer se prvih sedem poglavij nanaša na splošna medicinskopravna vprašanja, medtem ko je celotno osmo poglavje posvečeno izbranim temam.

Pravna ureditev države je množica pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v družbi. Pravila so dolžni spoštovati tako vsi državljani kot tudi pravne osebe. Da pravilo začne veljati, ga mora država objaviti v uradnem glasilu.

Prvo uradno glasilo so natisnili leta 1631 v Franciji. Za območje Slovenije je izhajalo uradno glasilo že v času Ilirskih provinc. Franc Jožef I. je izdal obči državljanski zakonik za avstrijsko cesarstvo, ki je izšel tudi v slovenskem jeziku. Novembra 1918 je v Ljubljani izšel Uradni list Narodne vlade SHS, ki se je pozneje preimenoval v Uradni list Narodne vlade Deželne vlade za Slovenijo.

Slovenski državni holding (SDH) je 6. marca 2017 na podlagi določb Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za vrednotenje, ugotavljanje primernosti in selekcioniranje potencialnih kandidatov za člane organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države objavil javni poziv brez časovne omejitve zainteresiranim strokovnjakom in posameznikom, da posredujejo svojo prijavo v evidenco potencialnih kandidatov za člana organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sprejelo sklep o umestitvi dodatnih kvalifikacij strokovnjak/strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji, strokovnjak/strokovnjakinja za koncesije in javno-zasebna partnerstva ter strokovnjak/strokovnjakinja za uporabo pogodb FIDIC v Slovensko ogrodje kvalifikacij. S tem je Uradni list Republike Slovenije kot predlagatelj postal edini izvajalec teh dodatnih kvalifikacij.

Pobudo o dodatnih kvalifikacijah s področja javnih naročil, s področja koncesij in javno-zasebnih partnerstev ter s področja gradbenih pogodb FIDIC smo prejeli neposredno s trga.

»Digitalna identiteta (»e-identity«) ponudnikom digitalnih storitev omogoča, da nas varno identificirajo, preden nam omogočijo dostop do digitalne vsebine. Temu postopku rečemo avtentikacija. Danes uporabljamo številne avtentikacijske metode (npr. uporabniško ime in geslo, enkratno geslo SMS, prstni odtis, digitalno potrdilo na pametni kartici ipd.), vendar se kot varne metode štejejo le tiste, ki uporabljajo vsaj dva med seboj neodvisna elementa:

• nekaj, kar ima samo uporabnik (npr. telefon ali pametna kartica),
• nekaj, kar ve samo uporabnik (npr. PIN-koda ali geslo),
• nekaj, kar unikatno identificira uporabnika (npr. prstni odtis ali očesna šarenica).

Konkurenčna prednost podjetja se kaže v njegovi sposobnosti prilagajanja in hitrega odzivanja, kar zagotavlja uresničevanje postavljenih ciljev, uspešno poslovanje in ne nazadnje dolgoročni obstoj podjetja/organizacije. Učinkovitost kontrolinga se pokaže še posebej v času hitrih in nenehnih sprememb, ko so odločitve vodstva (managementa) nenehno na preizkušnji. Odločilno vlogo pri tem igra trikotnik manager-kontroler-sistem kontrolinga, a ključni so ljudje: motivirani in kompetentni zaposleni, opremljeni z znanjem in veščinami v organizaciji dosegajo postavljene cilje, pri tem pa racionalizirajo stroške in poslovanje v celoti.

Zelo zelo veliko mladih je brez službe, zato je konkurenca za delovna mesta, na katerih izkušnje niso potrebne, toliko večja.
Iskanje dela je lahko, če ste neizkušeni pri iskanju službe in če nimate delovnih izkušenj, izjemno frustrirajoče. Delodajalci vam rečejo, da potrebujete delovne izkušnje, a kako naj jih dobite, če vas nihče noče zaposliti? Če ste pred kratkim diplomirali in ste bili sicer priden študent, študentka, vendar med študijem niste opravljali del, ki bi vam lahko koristila pri iskanju službe, je tukaj 8 nasvetov, kako se lotiti iskanja službe.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) vsakomur daje pravico, da od zavezancev po tem zakonu pridobi informacijo javnega značaja. Definicija informacije javnega značaja je sicer različna glede na to, ali so to tako imenovani organi (državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb ali druge osebe javnega prava) ali tako imenovani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Za oboje pa velja odločanje z erga omnes učinkom, kar pomeni, da so informacije v enaki meri dostopne komurkoli ne glede na to, kdo je konkreten prosilec. Vsi zavezanci pa imajo od uveljavitve ZDIJZ-C možnost, da uporabijo določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ki pomeni na zakonu utemeljen odstop od tega splošnega načela – zgolj konkretnemu prosilcu se lahko zavrne dostop.

Na občnem zboru društva Klub alumni PF, ki je bil 24. januarja 2017 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je bilo izvoljeno novo vodstvo. Kot je neposredno po izvolitvi povedal novi predsednik društva prof. dr. Janez Kranjc, mora društvo postati »sečišče poti oziroma priložnost za vsakega člana, da vzpostavi stik s preostalimi člani«. Glavni cilj društva je namreč v povezovanju članov na družabni in strokovni ravni. Na družabni ravni bo klub organiziral denimo kulturni večer in koncert Pravne fakultete, člani, ki bi se srečali z določenim strokovnim problemom, pa bi lahko preko kluba poiskali tiste, ki so se s podobnim strokovnim vprašanjem že srečali, preko kluba bi se lahko oblikovale ad hoc delovne skupine, posamezni člani bi lahko ponudili predavanja ali seminarje, lahko bi izmenjevali literaturo ipd.

V različnih kulturah so se skozi stoletja razvile številne tradicije obdarovanja kot izraza posebnega spoštovanja in naklonjenosti. Sčasoma je obdarovanje postalo potrdilo skupnih, z dogovori sklenjenih odločitev, a njegovo osnovno poslanstvo ostaja enako: obdarovanje ima predvsem povezovalno vlogo.

Darila se razlikujejo v namenu in načinih posredovanja ter predvsem po osebah, ki darila predajajo in sprejemajo. Poslovna darila so del poslovne strategije in odnosov, vedno bolj pa tudi del predstavljanja in trženja lastne kulture. Kot sestavino poslovnega protokola si jih izmenjujemo ob poslovnih stikih, v izjemnih primerih pa tudi ob pomembnih osebnih obletnicah. Približevanje prvotno ločenih interesov lahko poslovno komuniciranje pospeši, s poslovnimi darili pa te odnose postavimo na še višjo raven.

Najemna in podnajemna pogodba se v skladu s 85. členom SZ-1 sklepata v pisni obliki. Stanovanjski zakon iz leta 1991 je v četrtem odstavku 39. člena določal, da se najemna in podnajemna pogodba sklepata v pisni obliki, sicer se šteje, da je pogodba nična. Sankcije ničnosti trenutno veljavni SZ-1 ne določa. Pisnost najemne pogodbe je določena predvsem zaradi zagotovitve dokaza o sklenitvi pogodbe same in njeni vsebini. To pa nista razloga, zaradi katerih bi morala najemna pogodba ostati nična, čeprav je bila izpolnjena.¹

Kmalu bo minilo prvo desetletje instituta osebnega stečaja v naši ureditvi, še vedno pa budi dileme v praksi. Izpostavimo jih le nekaj.
Praviloma upniki pred postopkom osebnega stečaja zoper dolžnika vodijo izvršilne postopke, začetek postopka osebnega stečaja pa vpliva na njihov položaj v obeh postopkih. Poleg tega dolžnik tudi po začetku stečajnega postopka prevzema obveznosti, hkrati pa nastajajo tudi stroški stečajnega postopka, čemur praviloma sledi še odpust obveznosti.

Vabilo

Letos mineva deseto leto od uveljavitve ZGD-1, z njim pa je zakonodajalec celovito prenovil do takrat veljavno ureditev prava družb v Republiki Sloveniji. Vsaka izmed devetih odtlej uveljavljenih sprememb in dopolnitev je prinesla številne novosti, ki so jih morale gospodarske družbe upoštevati pri svojem poslovanju.

Republika Hrvaška preko izvedenih postopkov oddaje javnih naročil letno izvajalcem izplača 5,7 milijarde evrov. Hkrati bo Evropska unija iz Operativnega programa Koherentnost in kohezija 2014–2002 za Hrvaško namenila 6,8 milijard evrov, ob obveznem sofinanciranju Republike Hrvaške pa bo vrednost operativnega programa znašala več kot 8 milijard evrov.

Od uveljavitve Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je minilo že več kot trinajst let, ki je v slovenski sistem civilnega prava prinesel moderno in celovito ureditev stvarnopravnih razmerij. Naša praksa se je v tem času že prilagodila številnim novostim, ki so utemeljene v nekaterih metodoloških premikih pri ureditvi lastninske pravice kot temeljne človekove premoženjske pravice in nosilne pravice civilnega prava. S pravnosistemskega vidika pa je najpomembnejši poudarek zakonika na drugačni ureditvi nepremičninskih razmerij, ki tako kot v primerljivih pravnih sistemih temeljijo na primarnosti načela superficies solo cedit in konstitutivnosti zemljiškoknjižnega vpisa.

Ena od glavnih veščin uspešnih vodij je usmerjenost v uspešnost, proaktivnost in rezultate.

In kaj je tisto, kar jih pri tem podpira?

Eden pomembnejših kazalnikov poslovne uspešnosti je zavzetost zaposlenih. Ni namreč dovolj, da so zaposleni zadovoljni, pomembno je, da so tudi motivirani, predani, ponosni, vse to pa jih dela zavzete.

Pri tem sodoben vodja odigra glavno vlogo. Vodja, ki zna delovati in tudi zares deluje za graditev odlične poslovne kulture v podjetju, ki motivira, vodi, usmerja, v prvi vrsti sebe, z dobrim zgledom aktivno vpliva na sodelavce in tako skupaj uresničujejo zmagovalno miselnost.

Vsekakor ima ob dvojnosti v naslovu tega zapisa, na eni strani pasivnost, morda tudi občutek nemoči, vdanost v usodo, na drugi strani pa načrt in cilji in odločenost za trdo delo, prednost iznajdljivost: prednost imajo iznajdljivi iskalci zaposlitve, ki delo iščejo proaktivno in samoiniciativno.

Iznajdljive iskalce zaposlitve imajo delodajalci najraje, saj ti že s svojim aktivnim pristopom pokažejo energijo, samoiniciativnost, podjetnost in pogum. Pri tem pa bi se verjetno strinjali: danes nikakor ni dovolj iskati priložnosti samo po tradicionalnih poteh in prek razpisanih delovnih mest, nujno je treba spremeniti tudi metode in taktike iskanja službe in jih prilagoditi novi realnosti.

Večkrat slišimo reči Spremembe so edina stalnica. A kaj to pomeni v praksi?

Pomeni to to, da delamo spremembe zaradi sprememb samih, da se nekaj dogaja samo zato, da nam ni dolgčas? Vse prej kot to! Učinkovito upravljanje s spremembami pomeni, da znamo spremembe sprejeti kot izziv in kot priložnost, pomeni, da znamo slog vodenja prilagoditi novim razmeram na trgu in da ne čakamo, da se bo nekaj zgodilo samo od sebe, ker se ne bo, ampak smo proaktivni.

V poslovni praksi stranke najemne pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa, pogosto želita zagotoviti neposredno izvršljivost vseh najemnikovih obveznosti, ki izvirajo iz najemne pogodbe (najemnega razmerja). Mednje poleg obveznosti plačevati najemnino spada tudi obveznost najemnika vrniti predmet najema ob prenehanju najemnega razmerja.

Pri odgovoru na vprašanje, ali je notarski zapis najemne pogodbe lahko izvršilni naslov tudi za prisilno izpolnitev najemnikove obveznosti vrniti predmet najema najemodajalcu, moramo upoštevati, da ta obveznost ne nastane že s sklenitvijo najemne pogodbe, temveč šele, ko nastopijo pravna dejstva, ki povzročijo prenehanje najemnega razmerja.

Uporaba angleščine na različnih področjih je v zadnjem času vroča tema. Pri nas z napovedanimi spremembami Zakona o visokem šolstvu, ki uvajajo predavanja v angleškem jeziku, kar je sprožilo negativen odziv v delu slovenske javnosti.

Tudi po Evropi se sprašujejo, kako bi in ali sploh bi uvajali angleščino kot jezik akademskega poučevanja in raziskovanja. Do teh žgočih jezikovno-političnih vprašanj se je Evropska zveza državnih jezikovnih ustanov tudi opredelila s t. i. Firenško resolucijo. Odmeven pa je bil tudi rezultat britanskega referenduma, na katerem so se odločili za izstop iz EU. Takoj so se vzbudili polemike in ugibanja o tem, kaj to pomeni za status angleškega jezika v Evropi.

Ko govorimo o pravu EU, je treba v osnovi upoštevati, da pravni red EU izhaja iz delitve na primarno in sekundarno zakonodajo.

Vsi ukrepi EU temeljijo na pogodbah (pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, ki urejajo delovanje EU), tj. primarni zakonodaji, medtem ko sekundarna zakonodaja vključuje uredbe, direktive in sklepe, izhaja pa iz načel in ciljev, zapisanih v pogodbah. In ko nadalje trdimo, da Evropska unija temelji na načelih pravne države, to pomeni, da vsak ukrep EU temelji na pogodbah, ki so jih po demokratičnem postopku potrdile vse države članice Evropske unije.

1. »Najprej se moram naučiti dobre splošne angleščine, šele nato lahko napredujem na poslovno.«

Mnogi si tečaje poslovne angleščine predstavljajo kot izobraževanje na stopnji, za katero (še) nimajo dovolj dobre podlage ali jezikovnega znanja. In ravno to dogmo je treba najprej ovreči.

Tudi pri učenju poslovnega jezika lahko začnemo na kateri koli stopnji znanja, saj so taki jezikovni treningi običajno prilagojeni potrebam udeležencev. Posvetimo se spretnostim, ki jih potrebujejo pri službenih obveznostih: prezentacijam, sestankom, korespondenci itd.

Vlada Republike Slovenije je lani aprila sprejela “Strateške usmeritve in prioritete inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2015”. S sprejemom strateških usmeritev in prioritet na področju inšpekcije, prvikrat doslej, je bil dosežen še en mejnik, ki je za zdaj ostal precej neopažen, vsebinsko pa je zelo pomemben. Javnost se s tem namreč spodbuja k zavedanju, da mora vsakdo spoštovati predpise in da osnovni namen inšpekcij ni izrekanje sankcij, temveč zagotavljanje zakonitosti in urejenosti področij, ki sodijo v pristojnost posamezne inšpekcije.

Ali se pri vložitvi in obravnavi reklamacije računa, npr. za izvajanje storitev zavoda (doma upokojencev) po ZSV, analogno za storitve vrtcev in šol, pri distribuciji elektrike, telekomunikacijah ipd., uporablja ZUP? Področni zakoni namreč za pridobitev pravic v zavodih ali javnih službah določajo uporabo ZUP (npr. 86. člen ZSV), prav tako določa uporabo ZUP v drugih javnopravnih zadevah sam zakon v svojem 4. členu.

V zadnjem desetletju je prišlo do revolucije v poslovnem okolju, saj se od zaposlenih v velikih ali majhnih podjetjih pričakuje kompetentno izražanje v angleškem jeziku. In ker je funkcija poslovnega sekretarja pogosto pomemben del celostne podobe podjetja, so taka pričakovanja skoraj samoumevna.

Danes je poslovni sekretar strokovnjak, ki je pogosto bolj kvalificiran od osebe, za katero dela, saj se je vloga sekretarja razvila od tajnika, ki je po nareku zapisoval in urejal korespondenco, v večstransko usposobljenega, dinamičnega člana vodstvene ekipe ali uprave. Poslovni sekretar 21. stoletja je vmesnik med podjetjem in strankami ali dobavitelji ter tudi med upravo in zaposlenimi.

Najemna pogodba mora vsebovati vsaj:^₁

• opis stanovanja, lego, površino, strukturo, komunalno opremljenost, leto zgraditve in način uporabe stanovanja,
• identifikacijsko oznako iz katastra stavb,
• ime in priimek lastnika, davčno številko lastnika, ime in priimek najemnika in oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale stanovanje,
• odpovedne razloge, ki jih določa 103. člen SZ-1,
• vrsto najema po kategorijah najemnih stanovanj,
• določbe o medsebojnih obveznostih pogodbenih strank pri uporabi in vzdrževanju stanovanja ter skupnih delov stanovanjske stavbe ali večstanovanjske stavbe,

Komunikacija ni zgolj izmenjava informacij, je tudi razumevanje čustev in namer, skritih v sporočilu. Ne glede na to, ali uporabimo glas (govor, pogovor), zapis (sporočilo, zapis v medijih, knjigah), sliko (fotografija, logotip, graf) ali neverbalno obliko (govorica telesa, kretnje), komunikacija je veščina, ki se je lahko naučite in jo lahko izpilite, da vam bo odpirala vrata do sodelavcev, poslovnih partnerjev, strank.

Ideje, inovacije, optimizacija stroškov in vse drugo, kar sodobno podjetje ohranja v konkurenčnem boju, je skrito v ljudeh, te skrite zaklade pa odpira prav komunikacija. Pomaga vam poglobiti odnose in povezave z drugimi, izboljšati timsko delo, pospešiti odločanje in se učinkoviteje spoprijemati z izzivi.

V razmerju med teorijo in prakso se prepletajo ideje in dejanja: prve nakazujejo cilje, druga uporabljajo sredstva, s katerimi uresničujemo prve. Tudi v pravu temeljni nameni predpisov nakazujejo sredstva, s katerimi jih (lahko) uresničujemo; gre za nerazdružljivo mrežo kombinacij, ki v odvisnosti od časa in prostora dajejo najprimernejšo alternativo danemu kontekstu drugih okoliščin.

Približuje se 31. marec, dan, do katerega mora delodajalec delavce pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Obvestilo o odmeri letnega dopusta za vsakega posameznega delavca je namenjeno temu, da so delavci pravočasno seznanjeni s tem, koliko dni dopusta jim pripada za tekoče koledarsko leto.

Za predpise je v 154. členu Ustave Republike Slovenije določeno, da morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati.

Državni organi svoje predpise objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije, uradnem glasilu države, predpisi lokalnih skupnosti pa morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga lokalne skupnosti določijo same. Tako se tudi v skladu s 66. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) statut in drugi predpisi (odloki, odredbe, pravilniki in navodila) objavijo v uradnem glasilu. Uradno glasilo občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti pa določi občinski svet s statutom občine, ki kot temeljni predpis ureja organizacijo in delovanje občine.

Občine torej občinske predpise objavljajo v svojih uradnih glasilih, mnoge izmed njih pa so za uradno glasilo določile Uradni list Republike Slovenije.

S težavami pri odmeri sorazmernega dela letnega dopusta, ko datum izteka pogodbe o zaposlitvi ni določen, se delodajalci srečujejo na primer pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Pri teh pogodbah ni določen datum izteka pogodbe, saj delodajalec ne ve, kdaj se bo delavec, ki je začasno odsoten, vrnil na delo.

Računovodja je praviloma tista oseba v podjetju, ki pomeni prvi stik finančne uprave s podjetjem. Nujno je, da računovodja ali druga oseba, ki je zadolžena za dajanje podatkov, pozna svoje obveznosti in pravice v različnih davčnih postopkih, ne glede na to, ali gre zgolj za pridobivanje podatkov s strani finančne uprave, za inšpekcijski nadzor ali za davčno preiskavo.

Praksa kaže, da je vitalnega pomena sodelovanje davčnega zavezanca v ugotovitvenem postopku. Neaktivnost v tem delu je lahko neizmerno draga in utegne imeti nepopravljive posledice. V ugotovitvenem postopku moramo pravočasno podati odgovore in dokazila finančnemu organu.

Zagotovo ste že slišali, v čem je razlika med šefom in vodjem: šef doseže, da ljudje delajo, vodja pa, da si ljudje želijo delati.
Ključna je torej: motivacija. A kako postati dober motivator, ki mu ljudje sledijo v izpolnjevanju skupnih ciljev?

Raziskave kažejo, da se vodstveni profil slovenskih managerjev v zadnjih letih počasi približuje lastnostim uspešnih vodij v razvitem delu Evrope. Pomembno je zavedanje, da moramo razvijati čustveno inteligenco. Slog vašega vodenja je zagotovo unikaten, lahko pa ga bistveno izboljšate.

Čustvena inteligenca je rdeča nit, ki usmerja vse uspešne vodje ne glede na individualni slog vodenja, ki ga uveljavljajo pri sodelavcih.

Prater in Smith (2011) pišeta, da se morajo sodobni delodajalci naučiti, kako učinkovito obvladovati dva pojava: prezentizem na delovnem mestu, ki je pojav, ko zaposleni pridejo na delo, čeprav so bolni, poškodovani ali drugače nesposobni za opravljanje dela, in absentizem, ki je pojav, ko je delavec odsoten, čeprav delodajalec upravičeno pričakuje, da bo prisoten in bo delal.

Avtorja navajata, da pojava povzročata gospodarstvu milijardno izgubo (leta 2010 v ZDA za več kot 300 milijard ameriških dolarjev izgube) in da je prezentizem večji kot absentizem.

Vlada je pred kratkim državnemu zboru predlagala sprejem novele ZFPPIPP-G, po kateri bo postopek preventivnega prestrukturiranja dovoljen tudi za majhne družbe. V postopku redne prisilne poravnave nad majhno družbo se bodo uporabljala tudi posebna pravila, ki se sedaj uporabljajo samo za velike in srednje družbe, postopek poenostavljene prisilne poravnave pa bo omejen samo na mikro družbe.

Večini med nami se je že zgodilo, da smo, v profesionalnem okolju, naredili kakšno napako ali se nam je primerilo kaj neljubega. Lahko da ste nadrejenega polili z vročo kavo, pozabili na sestanek ali, v mojem primeru, za tri tedne hudo zboleli v dveh dneh potem, ko so vas zaposlili.

Zaposlitveni razgovor je stresen za vsakogar in zato skriva nešteto možnosti za takšne in drugačne napake. Kombinacija adrenalina, stresa in navdušenosti hitro lahko zamegli pamet še tako racionalnemu in pripravljenemu kandidatu.

Napake so nekaj človeškega in večinoma tisti, ki veliko rekrutiramo, kandidatom radi odpuščamo manjše napake, saj se zavedamo, kako težko vam je. V nadaljevanju pa je naštetih nekaj napak, ki jih ne odpustimo, žal pa so vse preveč pogoste.

Mnogo iskalcev zaposlitve je zelo nadarjenih za to, da sabotirajo svoj lasten zaposlitveni razgovor. Pogosto se zgodi, da je delodajalec navdušen nad prijavo kakega iskalca, potem pa je zelo razočaran, ko se s to osebo osebno sreča.

Pogosto starejši iskalci zaposlitve obupajo, še preden sploh začnejo iskati delo, saj je splošno znano, da imajo delodajalci raje mlade kandidate.
To bo po eni strani držalo, po drugi pa ne. Sama menim, da danes delo najteže dobijo mlade ženske med 20. in 40. letom.
Delodajalci se jih izogibajo v velikem loku, predvsem zaradi zakonodaje. Pogosto imajo raje dame srednjih let, take, z že odraslimi otroki, ki si želijo delati.

Starejši iskalci zaposlitve lahko povečajo svoje možnosti za to, da dobijo dobro službo, tako, da najprej poudarijo svoje izkušnje in nato še bolj poudarijo, da so polni življenjske energije in da si izjemno močno želijo delati.

Zakonodajni postopek je postopek, ki določa način sprejemanja zakonov.

Državni zbor je nosilec zakonodajne oblasti v Republiki Sloveniji in zato edini organ v državi, ki lahko sprejema zakone. Zakoni se sprejemajo v zakonodajnem postopku, ki vsebuje več faz – od predloga zakona prek vlaganja amandmajev (sprememb in dopolnitev) do glasovanja in razglasitve zakona oziroma do drugih vrst končanja zakonodajnega postopka.

Bliža se čas, ko bomo vsi hiteli po nakupih, brskali po spletu in katalogih in med široko paleto daril iskali najboljše, najprimernejše in najlepše darilo tudi za naše poslovne partnerje. In katero je najlepše, najprimernejše in predvsem poslovno darilo?

V prvi vrsti je treba vedeti, kaj pomeni obdarovanje poslovnih partnerjev in kaj sporočamo z obdarovanjem.

Primerno poslovno darilo je izraz naklonjenosti in je izjemno pomemben nosilec sporočil o podjetju: darila predvsem izražajo vrednote podjetja, njegovo kulturo, vizijo in cilje, gre torej za posebno komunikacijo med poslovnimi partnerji, za utrjevanje, poglabljanje in tudi dopolnitev poslovnih odnosov, hkrati pa za sestavino poslovnega protokola in bontona.

Nekaj zadnjih raziskav kaže na soodvisnost med zavzetostjo, pripadnostjo zaposlenih, njihovo učinkovitostjo in primernim vodenjem. Raziskava Profiles International je pokazala, da vodstveno karizmo odlikujejo posebni vedenjski modeli, ki vodjem omogočajo, da vodijo zaposlene k večji zavzetosti in produktivnosti. Zaposleni so v tej raziskavi tudi ocenili, da je karizmatičen vodja tisti, ki »jasno komunicira z menoj in me posluša, si vzame čas pri razvijanju mojih talentov in me ustrezno motivira«.

Druga raziskava, izvedel jo je Gallupov inštitut, pa je pokazala, da je v Sloveniji le 15 odstotkov zaposlenih zavzetih za svoje delo, torej takih, da so gonilo motivacije in razvoja podjetja. 70 odstotkov jih je nezavzetih in kar 15 odstotkov aktivno nezainteresiranih za delo. Najpomembnejšo vlogo pri zavzetosti pa imajo prav vodje, ki s svojim vodenjem skrbijo za zadovoljstvo in razvoj sodelavcev ali pač ne.

Pri prevoznih pogodbah, kot rečeno, poznamo dve obliki: pogodbe o prevozu potnikov in prtljage ter pogodbe o prevozu tovora. Pogodba o prevozu potnikov in prtljage je enotna pogodba z dvema prestacijama. Potnik se sicer lahko pelje brez prtljage, prtljaga pa se ne more peljati brez potnika. V tem primeru bi se prtljaga štela za tovor.

Bi prenesli kozerijo, eno tako drobno »strokovno« kozerijo o tem našem ljubem pravno-upravnem vsakdanjiku, če ste denimo pri gasilcih ali če v domačem kulturnem, hortikulturnem, v športnem ali turističnem društvu (ali pa, navsezadnje, v vašem Slovenskem veganskem društvu) letos spet zmanjkuje denarja? Poskusili ste in postrgali, kjer je bilo le mogoče …

Če začnemo na začetku: ko želimo odgovoriti na zgoraj postavljeno vprašanje, torej, kdaj občina lahko sofinancira delovanje društva in kdaj ne, je treba v osnovi, in če smo seveda resni, poznati zakonitosti, povezane z odločanjem o porabi proračunskih sredstev občine.

Splošni akt občine kot temelj
Nadalje se je na naših, zgledno urejenih prostorih mogoče strinjati, da gre pri odločanju, ali je denar iz občinskega proračuna mogoče nameniti tudi društvu, za upravno zadevo, temelj za morebitno donacijo ali sofinanciranje dejavnosti pa je splošni akt občine. V njem je opredeljena vsebina konkretne pravice (na primer donacije), prav tako so v njem določeni merila in pogoji za priznanje te pravice. Uuuf, tako, pa je le šlo: »strokovno«, vse lepo po vrsti in prav od začetka …

Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), Ur. l. RS, št. 57/15, je predpisal sistem potrjevanja računov oziroma davčne blagajne. Zavezanci so vsi tisti, ki izdajajo račune¹ za gotovinsko poslovanje,² razen izjem, ki so navedene v drugem odstavku 3. člena ZDavPR. Zavezanci bodo pri izvajanju postopka potrjevanja računov uporabljali namensko digitalno potrdilo, ki ga bo brezplačno izdalo ministrstvo, pristojno za javno upravo. 2. januar 2016 je datum, ko se začnejo uporabljati davčne blagajne.

Zakonodajalec je predvidel tudi prehodno obdobje, in sicer se bodo zavezanci lahko odločili, da bodo postopek potrjevanja računov do 31. decembra 2017 izvajali z uporabo vezane knjige računov, to pa bodo morali navesti v ustreznem internem aktu in poslati podatke o računih iz vezane knjige računov v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa davčnemu organu prek elektronske povezave. Povedati je treba, da bo FURS omogočil izdajanje računov za zavezance, ki izdajajo manjše število računov, prek posebne aplikacije na portalu eDavki.

1.    Investigate/raziskovanje

Opazuj ljudi. Kako se obnašajo? Kaj delajo? Kaj jih moti? Kaj si želijo? Odkrivaj njihove potrebe. Pridobi si relevantne informacije. Z drugimi člani svojega tima deli vse podatke in občutja. Bistveno za razumevanje na tej, začetni točki: v današnjem svetu ne prodajaš tistega, kar znaš narediti. Prodajaš tisto, kar ljudje kupujejo. Se boš že naučil/-a, kako to narediti (oziroma urediti).

2.    Define/opredeljevanje

Odloči se in razvij svoj izziv. Potrudi se ga razumeti. Izziv razčleni v manjša, bolj obvladljiva izhodišča in jih jasno redefiniraj.

Iztočnice za prenovo slovenskega zdravstvenega sistema so bile njegove slabosti, ki jih vidi vsak prebivalec in ki najbolj prizadenejo prav tiste posameznike, ki zdravstvo najbolj potrebujejo: nenormalne čakalne vrste, nesposobnost financiranja kakovostnejše ponudbe in sistemske izgube že pri povprečno učinkovitih izvajalcih.

Navedeno je v največji meri posledica razmer, v katerih ni koordinacije med sredstvi obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so na voljo za javno zdravstvo ter zbrana in določena s prispevnimi stopnjami, in potrebami, ki naj bi jih s temi sredstvi zadovoljili.

ZZZS očitno ob politiki ohranjanja tako imenovane neomejene košarice zdravstvenih dobrin, ki se financira v glavnem iz prispevkov, ne more usklajevati obsega razpoložljivih sredstev z obsegom potreb po zdravstvenih dobrinah.

Z odločitvijo v zadevi Trgovina Prizma, C-331/14, ECLI:EU:C:2015:456, je Sodišče EU glede na razlago Šeste direktive 77/388/EEC odločilo, da je tožnik v nacionalnem upravnem sporu vendarle DDV zavezanec tudi za tisti dve parceli, ki ju je zaradi izgradnje trgovinskega centra prodal kot fizična oseba.

Zadeva je zanimiva zato, ker je Vrhovno sodišče že odločilo o obstoju te davčne obveznosti, ko je zavrnilo revizijo zaradi zatrjevano nedopustne naknadne obdavčitve dveh zemljišč, ki jih je tožnik prodal kot fizična oseba z enakim režimom DDV kot preostala zemljišča, ki jih je prodal kot samostojni podjetnik. Vendar pa je davčni zavezanec prek ustavne pritožbe, zaradi neopredelitve Vrhovnega sodišča do relevantne sodne prakse Sodišča EU in zaradi neopredelitve do predloga o predložitvi zadeve Sodišču EU, uspel doseči razveljavitev sodbe Vrhovnega sodišča.

Eden najpomembnejših razlogov za povečevanje števila poslovnih dogodkov je spoznanje, da so ti odlično sredstvo za prepričevanje in prenašanje sporočil v poslovne namene.

Kakšen dogodek torej pripraviti in predvsem, kako ga pripraviti, da bodo vaši gostje res zadovoljni?

Svoj cilj boste dosegli z ustvarjanjem izjemnih doživetij, ki nagovarjajo čustva vseh prisotnih. Občinstvo boste tako pridobili na svojo stran in gostje bodo posledično postali bolj dovzetni za sporočila, ki promovirajo podjetje, vaše izdelke ali storitve.

Vendar, kako to uspešno izpeljati in še pomembneje, kako osvojiti srca vašega občinstva?

Republika Slovenija pri črpanju sredstev Kohezijskega sklada EU za področje okolja ne dosega optimalnih rezultatov. Od skupno 16 držav članic EU, upravičenk do sredstev tega sklada, to nekatere počnejo bolje.

Kaj delamo narobe?

Raziskava modelov črpanja sredstev držav članic EU pokaže, da v osnovi obstajata dva modela črpanja. Model, ki ga uporablja Republika Slovenija, je večinski, ne pa najbolj učinkovit. Kateri model država članica uporablja, je stvar domačega prava. Do sredstev sklada za področje okolja so upravičene občine, ki jih je v Republiki Sloveniji 212, vendar pa (še) nimamo vzpostavljenega sistema širše lokalne samouprave, tj. pokrajin.

Večina deloiskalcev službo išče na tradicionalen način. Mnogi so obupani, ker so se prijavili že na več kot 100 objavljenih prostih delovnih mest, a niso bili vabljeni na niti en razgovor. Množica je takšnih, ki se vsepovprek prijavljajo na prosta delovna mesta. Težava je v tem, da se delodajalci takšnih kandidatov najbolj otepajo.

Pogosto se ti iskalci dela zaciklajo v tok prijavljanja na najrazličnejša delovna mesta, kar povprek, delodajalci pa jih zavračajo. To ne pelje nikamor, ti ljudje pa so vedno bolj obupani in zato, ker so obupani, dela ne dobijo.

Priprava dobrega dogodka je velik zalogaj. Ni vseeno, ali organiziramo  otvoritev, tiskovno konferenco, športno prireditev, poslovno srečanje ali obletnico podjetja. Vsem pa je skupno to, da dober, edinstven, in nepozaben dogodek zahteva precej spretnosti ter organizacijskega znanja.