Počutil sem se natanko tako, kot bi se tudi vi počutili, če bi se pripravljali na polet in bi se ob tem zavedali, da sedite na dveh milijonih delov, ki so jih vse naredili najcenejši ponudniki.

Polkovnik John Glenn, prvi Američan v Zemljini orbiti

Nakupovanje po merilu »najnižje cene« je stalnica javnega naročanja v Sloveniji in EU. Spomnimo se, da je bil to tudi eden od poglavitnih očitkov GZS med sprejemanjem ZJN-3 in tudi poglavitni razlog za odložilni veto Državnega sveta. Predlagatelji veta – skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev v Državnem svetu – so takrat opozarjali, da prenovljeni ZJN-3 še vedno omogoča oddajo javnih naročil zgolj po kriteriju najnižje cene in da je premajhen nabor dejavnosti, pri katerih je cena prepovedana kot edino merilo. Teh dejavnosti je namreč le pet. A contrario je pri vseh ostalih dejavnostih najnižja cena (kot edino merilo v okviru ekonomsko najugodnejše ponudbe) še vedno dopustna in zato tudi najbolj razširjena.

Tako je bila izničena novost ZJN-3, ki je uvedel pravilo, da javni naročniki praviloma oddajo javna naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri čemer se ekonomsko najugodnejša ponudba z vidika javnega naročila določi na podlagi cene ali stroškov ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske in/ali socialne vidike, povezane s predmetom zadevnega javnega naročila.

Uporaba »pametnih meril« (smart procurement, smart award criteria), ki temeljijo na izračunu stroškov v življenjski dobi in merjenju »kakovosti«, pa od naročnikov zahteva drugačen pristop, dodatno znanje, spretnosti in tudi nova tveganja. Tukaj lahko orodja elektronskega javnega naročanja (na primer privzeto elektronsko poslovanje v postopkih javnega naročanja, avtomatična nastavitev meril, samodejno vrednotenje ponudb) precej olajšajo delo in prizadevanja naročnikov za boljše javno naročanje, ki ne bo temeljilo zgolj na merilu najnižje cene, prav tako pa lahko omejijo tveganja, ki jih sicer nosijo naročniki. V praksi se namreč pogosto izkaže, da je poceni nakup pravzaprav najdražji nakup.

Izvajanje elektronskega javnega naročanja lahko prinese pozitivne rezultate tudi pri uporabi zahtevnejših meril, predvsem pri merjenju »kakovosti«.

Kako učinkovito uporabljati orodja elektronskega javnega naročanja za boljše javno naročanje, bo tudi tema izobraževanja Priložnosti in tveganja elektronskega javnega naročanja v praksi 2. oktobra 2019, kjer bomo izmenjali znanje in izkušnje s tega področja.

Vir: doc. dr. Boštjan Ferk, Inštitut za javno-zasebno partnerstvo