Novela Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1D na novo vpeljuje postopek po izdaji pisnega opozorila pred krivdno odpovedjo (pisno opozorilo). Tega morajo izvajati delodajalci v javnem in zasebnem sektorju. Ali bo do njega prišlo ali ne, je odločitev delavca. Veliko delodajalcev se jezi, češ zakaj bodo morali izvajati še zagovor po že vročenem pisnem opozorilu.

Po mojih izkušnjah gre za postopek, ki ga je veliko delodajalcev izvajalo že prej in bi moral biti obvezen. Pisno opozorilo namreč lahko vodi v odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vsaka odpoved pa je skrajno sredstvo in se je moramo lotevati s tresočo roko. Če se je delodajalec delavcu odločil vročiti pisno opozorilo, to pomeni, da je delavec storil kršitev, ki jo delodajalec šteje za zelo pomembno.

Veliko delodajalcev zmotno misli, da s tem, ko bodo delavcu vročili (po možnosti še po elektronski pošti, ker je to lažje, saj se jim z delavcem ni treba soočati) pisno opozorilo, so svoje delo opravili. Pa ni tako.

 Menim, da mora delodajalec delavcu pisno opozorilo vročiti osebno in ga v njem (obvezno) tudi uradno povabiti na zagovor. Ta zagovor je namenjen več stvarem. Najprej temu, da delodajalec sliši delavčevo plat zgodbe. Nemalokrat se je izkazalo, da za kršitev ni odgovoren le ta delavec ali pa da so razsežnosti kršitve širše. Namenjen pa je tudi temu, da se delavec in delodajalec pogovorita, kako bo delo potekalo v prihodnje, da do kršitev ne bo prihajalo. V takih primerih je dobra komunikacija ključ do uspeha in rešitve problema.

Naj spomnim, da je leta 2021 že Policijski sindikat predlagal spremembo ZDR-1 glede postopka po izdaji pisnega opozorila. Predlagali so, da bi imel delavec pravico do sodnega varstva zoper pisno opozorilo. Sodišče bi bilo tisto, ki bi preverilo utemeljenost razlogov, ki jih navaja delodajalec. Delodajalec pa do pravnomočnosti presoje o izdanem pisnem opozorilu ne bi smel nadaljevati postopka odpovedi, razen če bi obstajali razlogi za izredno odpoved.

ZDR-1D delavcu omogoča, da lahko v treh delovnih dneh po vročitvi pisnega opozorila od delodajalca zahteva, naj mu omogoči, da se o kršitvah izjavi. To pomeni, da mu mora delodajalec omogočiti zagovor. To pravico mu bo moral zagotoviti v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni.

Te obveznosti bo delodajalec sicer prost, če bodo obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od njega neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Vendar so to res izjemni primeri, ki nikakor ne smejo biti pravilo. Govorimo o enakih razlogih, kot veljajo za neizvedbo zagovora pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

V postopku zagovora, v katerem se bo lahko delavec izjavil o očitanih kršitvah, bo lahko po pooblastilu delavca sodeloval sindikat. Če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti.

Po zagovoru delavca mu mora delodajalec v pisni obliki podati obrazloženo odločitev o pisnem opozorilu v osmih dneh po zagovoru. Delodajalec se bo lahko odločil, da vztraja pri pisnem opozorilu ali pa ga bo lahko celo preklical. Iz obrazložitve k spremembi izhaja, da mora delodajalec v odločitev vključiti morebitne navedbe, ki jih je delavec podal glede očitanih kršitev, in se opredeliti do delavčevih navedb.

V praksi se postavlja tudi vprašanje, ali pravico do delavčevega zagovora po vročenem pisnem opozorilu zapisati na sam dokument. To pa je odločitev delodajalca. Svetovala bi, da da, saj – kot je bilo že rečeno – zagovor ni namenjen le delavcu, ampak tudi delodajalcu.

Druga novost, ki jo prinaša ZDR-1D glede pisnega opozorila, pa je skrajšanje obdobja veljavnosti pisnega opozorila, in sicer iz enega leta na šest mesecev. V kolektivni pogodbi dejavnosti pa je lahko še vedno določeno daljše obdobje veljavnosti, vendar ne daljše od 18 mesecev.

Avtorica: mag. Nina Scortegagna Kavčnik.